PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško okolje ni ravno vzpodbudno. Najbolj zaskrbljujoč je podatek o zgodnji podjetniški aktivnosti, ki Slovenijo uvršča na zadnje mesto med 54 državami. bo morala na nastalo situacijo reagirati hitro in začeti mlade čim bolj spodbujati k podjetništvu, saj bodo ti z inovativnimi idejami dvigali gospodarsko rast in prispevali k večji konkurenčnosti v tujini. Veliko vlogo ima tudi Evropska Unija, ki želi z različnimi programi in spodbudami ustvariti boljše pogoje za podjetništvo. Ključne besede: podjetništvo, podjetniško okolje in gospodarska rast. 1 Uvod Slovensko gospodarstvo se je znašlo v hudi gospodarski in finančni krizi, kar se kaže predvsem v upadanju rasti podjetij, veliko je težav s pridobivanjem finančnih virov, podjetja niso več tako inovativna in brezposelnost se z dneva v dan povečuje. Pomemben dejavnik, ki bi pomagal pri oživitvi slovenskega gospodarstva je podjetništvo. Velik korak pa mora narediti tudi država, ki bo z boljšimi zakoni in lažjimi postopki omogočila hitrejše ustanavljanje podjetij. Še dodatno bi morali spodbujati predvsem mlade, da začnejo razmišljati inovativno in podjetniško ter na ta način rešiti gospodarstvo iz krize. Raziskali smo, kakšno je slovensko podjetniško okolje v primerjavi s tujino. Slovenijo smo primerjali z Nemčijo, Hrvaško in Italijo, od leta 28 do leta 211. Za Italijo podatkov za leto 211 nimamo. Podatke za raziskavo smo pridobili na spletni strani GEM, Global Entrepreneurship Monitor. V Sloveniji je predstavnik GEM a Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. 2 Primerjava med državami po raziskavi Global Entrepreneurship Monitor V raziskavi je bilo vključenih 54 držav. Anketiranje podjetnikov temelji na vzorcu odrasle populacije v starosti od 18 do 64 let. V analizo so vključeni tisti, ki podjetniško pot šele začenjajo, tisti, ki imajo že ustanovljeno podjetje, ki so poslovanje opustili, in tisti, ki za svojega delodajalca začenjajo nove podjeme (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 8). GEM v raziskavi uporablja različne indikatorje, ti so: odnos do podjetništva in njegovo dojemanje, podjetniška aktivnost, podjetniške aspiracije in podjetniška aktivnost zaposlenih. Iz vsake skupine indikatorjev smo izbrali le nekaj bolj zanimivih kazalnikov in jih interpretirali (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 133). 75
2.1 Podjetniška aktivnost Indikator podjetniška aktivnost opredeljuje kazalnike, ki se nanašajo predvsem na merjenje aktivnosti podjetništva. Zanima jih stopnja ustaljenega in nastajajočega podjetništva, stopnja celotne podjetniške aktivnosti, stopnja prenehanja poslovanja, opustitveni indeksi, ipd. Iz te skupine smo izbrali le dva, ki smo jih analizirali. To sta zgodnja podjetniška aktivnost in podjetniška aktivnost zaradi nuje (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212). 2.1.1 Zgodnja podjetniška aktivnost (Indeks TEA) Z indeksom TEA merimo zgodnjo podjetniško aktivnost. To je odstotek odraslega prebivalstva, ki je v začetnih fazah podjetniškega procesa. Vanj so vključeni nastajajoči podjetniki (tisti, ki so šele začeli aktivnosti, da bi ustanovili podjetje ali imajo podjetje manj kot tri mesece) in novi podjetniki (posamezniki, ki imajo podjetje od treh mesecev do treh let in pol). V TEA indeksu niso zajeta podjetja, ampak posamezniki v zgodnjih fazah svoje podjetniške kariere (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 131). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let 8 7 6 5 4 3 2 1 7,6 6,4 4,6 3,8 5,6 5,4 4,1 3,7 5,5 4,7 2,4 2,3 7,3 5,6 3,7 Slika 1: Zgodnja podjetniška aktivnost (indeks TEA) Kot je razvidno iz podatkov je graf o zgodnji podjetniški aktivnosti zelo razgiban. se je izmed izbranimi državami odrezala najbolje, saj je % nastajajočih podjetnikov najvišji v letu 28 in znaša 7,6 %, zatem je zaznati padec tako v letu 29 kot v letu 21, spet v letu 211 pa naraste na 7,3 %. V Nemčiji je mogoče zaznati visok skok iz leta 21 v 211, iz 2,4 % naraste na 5,6 %. V Italiji se od leta 28 do 21 trend znižuje. Nad rezultati Slovenije smo lahko zaskrbljeni, saj iz grafa lahko razberemo nenehno upadanje zgodnje podjetniške aktivnosti od leta 28 (6,4 %) do leta 211 (3,7 %). je med vsemi 54 državami, ki so leta 211 sodelovala v GEM u, po indeksu TEA zadnja (Gem b. l.). 76
2.1.2 Podjetniška aktivnost zaradi nuje: relativni delež Graf predstavlja % posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost, zaradi nuje, ker niso imeli druge možnosti za delo (Gem b. l.). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let 25 2 15 1 5 37 31 32 28 26 26 19 14 12 16 14 13 1 12 Slika 2: Podjetniška aktivnost zaradi nuje: relativni delež Iz grafa je razvidno, da je na Hrvaškem največji % posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost zaradi nuje. Leta 28 znaša 28 %, nato se v letu 29 še poviša na 37 %, zatem upade in v letu 211 naraste na %. Vzroke lahko pripišemo visoki brezposelnosti, zato se jih vse več odloča za podjetništvo iz nuje. Trend upadanja od leta 29 do 211 zaznamo pri Nemčiji. Kar pomeni, da se posamezniki vse manj odločajo za podjetništvo iz nuje. in se gibljeta v podobni smeri. V Italiji je v obdobju od 28 do 21 % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost zaradi nuje skoraj isti. V Sloveniji je bil najvišji v letu 21, znašal je 16%, v letu 211 pa se je znižal na 12 %. 2.2 Odnos do podjetništva in njegovo dojemanje Indikator odnos do podjetništva kaže naklonjenost populacije do podjetniške kariere. V sklopu tega indikatorja nas zanimajo različni kazalniki. Zanima nas kazalnik stopnje strahu pred neuspehom, ki se na trgu, zaradi krize vse bolj povečuje. Pomembno je tudi, da znamo videti dobro priložnost in jo tudi izkoristiti. Vse bolj pa so pomembne tudi ustrezne veščine, ki jih moramo imeti za ustanovitev podjetja. Vse te kazalnike smo analizirali v primerjavi z tujino (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212). 2.2.1 Stopnja strahu pred neuspehom Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katerokoli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki navajajo, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja (Gem b. l.). 77
% odraslih prebivalec, ki bi jih strah pred neuspehom odvrnil od tega, da ustanovijo podjetje 5 45 25 2 15 1 5 45 39 37 42 37 34 34 34 31 31 28 25 Slika 3: Stopnja strahu pred neuspehom Največjo stopnjo strahu pred neuspehom zaznamo v Nemčiji leta 211, saj znaša kar 42 %. To lahko pripisujemo razvitosti gospodarstva, kar pomeni težji vstop na trg zaradi hude konkurence in posledično težji obstanek na trgu. in se gibljeta v podobni smeri, le da je, stopnja strahu na Hrvaškem od leta 28 do 211 od Slovenije višja za nekaj odstotkov. Podatki za Italijo kažejo, da se je od leta 28 do 21 stopnja strahu zmanjševala in je bila izmed vseh držav najvišja. Za vse države, razen Italije, za katero podatka nimamo, je moč trditi, da se je stopnja strahu od leta 21 do 211 zvišala, kar lahko pripisujemo gospodarsko finančni krizi, ki se je v tem letu še bolj poglobila. 2.2.2 Zaznane priložnosti Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katerokoli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki vidijo dobre priložnosti za ustanovitev podjetja na območju, kjer živijo (Gem b. l.). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let 5 45 25 2 15 1 5 45 44 24 37 28 29 27 25 25 22 23 Slika 4: Zaznane priložnosti 18 78
V Sloveniji je trend zaznanih priložnosti za ustanovitev podjetja na območju, kjer živimo, od leta 28 do leta 211 padal, kar lahko pripisujemo krizi in slabim razmeram na trgu, pa tudi dolgim postopkom ustanavljanja podjetij in nekonkurenčnosti. Leta 28 je znašal 45 %, leta 211 pa le 18%. V podobni smeri se giblje, medtem ko je v Italiji, že od leta 28 le % vprašanih videlo dobro priložnost za ustanovitev podjetja, v letu 29 in 21 pa je trend padel za 5 odstotnih točk. Najbolj, predvidljivo izstopa, katere trend skozi leta narašča. V letu 28 znaša 24 % in se do leta 211 dvigne za 11 odstotnih točk, kar lahko pripišemo predvsem inovativnosti podjetij, zaznavanjem priložnosti pa tudi dobrim pogojem za ustanovitev podjetij. 2.2.3 Zaznane zmogljivosti Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki verjamejo, da imajo potrebne veščine in znanja, da bi ustanovili podjetje (Gem b. l.). 7 % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let 6 5 2 1 6 59 51 52 41 56 53 51 49 42 37 Slika 5: Zaznane zmogljivosti se je v letu 211 z 51 % vprašanih med primerjanimi državami uvrstila najvišje, kar pomeni, da so podjetniki samozavestni in prepričani, da imajo ustrezne veščine za ustanovitev podjetja. Podobno se giblje tudi. Medtem ko pri Nemčiji v letu 211 zaznamo trend upadanja. Za Italijo lahko rečemo, da je skozi vsa leta trend gibanja skoraj enakomeren. 3 Prijaznost okolja do podjetnikov Raziskava Doing Business je pokazala, kako prijazno je okolje do podjetnikov v posamezni državi. To so ocenili na podlagi različnih kriterijev, kot so koliko dni potrebuje podjetje, da sploh nastane, da dobimo ustrezna gradbena dovoljenja, da pridobimo elektriko, ipd. Tudi tu smo primerjali 4 države med seboj Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo in Italijo. 79
V raziskavi je bilo vključenih 185 držav Za najbolj prijazno državo do podjetnikov se je, pričakovano, izkazala, ki je na 2. mestu. Takoj za njo sledi, ki je na. mestu. Lahko rečemo, da je kljub slabim pogojem za podjetništvo dosegla visoko mesto na lestvici. Po raziskavi Doing Business ima največ težav pri pridobivanju posojil, za kar potrebuje kar 14 dni, druga težava pa je pri pridobivanju gradbenih dovoljenje, za kar potrebuje 83 dni. Država bo morala na tem področju narediti še veliko več, da bo podjetnikom olajšala zagon podjetji. zaseda 73. mesto na lestvici, pa 84 (Doing Business 213). 4 Predlogi za izboljšanje podjetniškega okolja Evropska Unija se zaveda upadanja podjetništva, zato tudi sama skrbi za različne akcije za spodbujanje podjetniške rasti. Podjetništvo odpira nova delovna mesta, ustvarja gospodarsko rast in predstavlja boljšo konkurenčnost v svetu. Evropska unija je izdelal akcijski načrt za izboljšanje podjetniškega okolja Podjetništvo 22. Prvi ukrep je podjetniško izobraževanje. Evropska Unija si prizadeva, da bi mladi pridobili vse več ustreznih znanj o poslovanju, kako ravnati s tveganji, naučiti se timsko sodelovati, spoznati zakonodajo, ipd. Zato je potrebno, da v šolah vključijo v učne načrte delavnice in predavanja na temo podjetništva. Drugi ukrep je vzpostavitev okolja za razvoj in rast podjetništva. V tem sklopu ponujajo 6 možnih rešitev. Ključnega pomena za razvoj in rast podjetništva je dostop do financiranja. Že iz raziskave Doing Business je razvidno, da ima glede financiranja kar velike težave, podjetja potrebujejo kar 14 dni za pridobitev posojila, kar predstavlja največjo oviro pri ustanavljanju podjetja. Predvsem v času krize so te razmere še bolj zaostrene. Zato Evropska Unija predlaga, da naj podjetja še bolj izkoristijo vire Evropskega socialnega sklada. Problemi z pridobitvijo posojil so tudi pri malih podjetjih, saj le-ta za banke prinaša tveganja in nizko donosnost. Stroški bank pa so v tem primeru visoki. Podpora podjetjem v kritičnih fazah poslovnega cikla. Podjetja se v določenem trenutku ne znajdejo najbolje na trgu, težko pridobijo nove kupce, nimajo ustreznih kadrov za razvoj in raziskave, pojavijo se težave z dobavitelji, ipd. Evropska Unija predlaga dodatne olajšave za nastajajoče podjetnike, poenostavljanje postopkov, možne ugodnejše davčne obravnave ter možnost odloga plačila socialnih prispevkov v začetnih fazah nastajanja podjetja. Izkoriščanje novih poslovnih priložnosti digitalne dobe. Načrt EU predvideva ukrepe za krepitev digitalne usposobljenosti in pomoč novim spletnim podjetjem. Lažji prenos lastništva podjetij. Pri prenosu lastništva se največkrat pojavijo težave ravno pri najmanjših podjetjih (Kenda 212). 8
Druga priložnost za poštene podjetnike. Veliko podjetnikov propade ravno zaradi zamud pri plačilih, kar pa še ne pomeni, da podjetnik ne deluje dobro. V nekaterih državah celo ne smejo več ustanoviti novega podjetja. Zmanjšanje administrativnih ovir. Evropska Komisija si prizadeva za uresničevanje načrta za poenostavitev administrativnih postopkov in zmanjšanje regulativnih obremenitev. Tretji ukrep programi za posamezne skupine prebivalstva. Evropska Unija si prizadeva, da bi spodbudila podjetniški duh med ženskami, saj velja, da je v EU zaposlenih manj kot moških. Starejši pa bi lahko bolj prenašali svoja znanja na mlajšo generacijo. Opozarjajo pa tudi na brezposelne, predvsem mlado generacijo, da naj se odloča za podjetniško pot. To bi veliko pomenilo tudi za državo navzven saj bi postala bolj konkurenčna drugim, prispevali pa bi k večji gospodarski rasti in boljšem položaju vseh (Kenda 212). 5 Zaključek Na podlagi raziskave Global Entrepernuership Monitor smo raziskali kakšno je slovensko podjetniško okolje v primerjavi s tujino od leta 28 do leta 211. Na podlagi kazalnikov smo ugotovili sledeče, da je najbolj zaskrbljujoč podatek za Slovenijo o zgodnji podjetniški aktivnosti po indeksu TEA, saj se od leta 28 % nastajajočih podjetnikov nenehno znižuje, kar lahko pripisujemo ne samo krizi pač pa slabemu podjetniškemu okolju z zapleteno zakonodajo. Med vsemi državami, ki jih GEM obravnava se je ravno pri tem kazalniku izkazala za najslabšo. Menimo, da bi morala kot tudi druge države poskrbeti za boljše podjetniško okolje in tak način spodbujanje podjetniškega duha med mladimi generacijami, ki so trenutno, predvsem v Sloveniji v položaju, kjer težko dobijo zaposlitev. Mladi bi z novimi idejami in inovacijami pripeljali gospodarstvo v boljši položaj, kar bi se poznalo na gospodarski rasti in konkurenčnosti v tujini. Iz raziskave vidimo, da v Sloveniji še vedno premalokrat zaznamo poslovne priložnosti. Kazalnik zaznanih priložnosti se iz leta 28 nenehno zmanjšuje. Za Nemčijo lahko trdimo, da se počasi prebuja iz krize. Predvsem podatek o zgodnji podjetniški aktivnosti je vzpodbuden, saj od leta 21 narašča. Tudi v kazalniku zaznanih priložnosti najbolj izstopa. Skoraj pri vseh kazalnikih za Italijo je zaznati upadanje, kar pomeni velika stopnja strahu pred neuspehom, veliko ne zaznanih priložnosti in upad zgodnje podjetniške aktivnosti. se je izkazala bolje kot smo pričakovali. Ravno po indeksu TEA se je odrezala najbolje. Vse manj pa je zaznanih priložnosti za ustanovitev podjetja. Vsaka država bi se morala še posebej osredotočiti na naravne danosti, ki jih ima in jih izkoristiti na najboljši možen način. Na področju podjetništva je veliko naredila tudi Evropska unija, saj se zavzema za vstop mladih na trg, da začnejo podjetniško pot. Zasledimo tudi vse več programov, ki so namenjeni spodbujanju podjetništva, kot so: podjetniške priložnosti za 81
mlade, program mladi v akciji spodbujamo podjetništvo, erasmus za mlade podjetnike in Eures zaposlitvene priložnosti v Evropi (Eurodesk B. l.). Raziskava je pokazala, da je bilo kar 51 % slovenskih podjetnikov v letu 211 prepričanih, da imajo ustrezne veščine in znanja za ustanovitev podjetja. Največja težava pa se največkrat pojavi v podjetniškem okolju posamezne države. Za Slovenijo lahko rečemo, da to predstavlja glavno težavo pri nastanku novih podjetij, ki želijo vse moči upreti v razvoj produktov in vstop na trg, še vedno pa se morajo vse bolj ukvarjati z birokratskimi in administrativnimi postopki. Pot za zagotovitev boljšega podjetniškega okolja bo za Slovenijo težka. Vsi programi, ki naj bi izboljšali okolje se bodo morali izvesti v čim krajšem času, da bo lahko konkurirala drugih državam. Najpomembnejše pa je, spodbujanje mladih k podjetništvu in s svežimi idejami zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčnosti tako doma kot v tujini. 6 Literatura 1. Albina Kenda. 212. Akcija EU: spodbujajmo podjetnike, da bomo spodbudili rast. Finance, 1. januar, 7. 2. Doing Business. 213. Doing Business 213: Smarter Regulations for Small and Medium-Size Enterprises. Http://www.doingbusiness.org/reports/global-reports/doingbusiness-213 (17. 1. 213). 3. Eurodesk. 27. Tematska področja Nove strategije EU za mlade. Http://www.eurodesk.si/mladinska-politika/nova-strategija/zaposlovanje-in-podjetnistvo/ (2. 1. 213). 4. Gem. B. l. Vizualizations. Http://www.gemconsortium.org/visualizations (1. 1. 213). 5. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Katja Crnogaj. 212. Usihanje podjetništva v Sloveniji: GEM 211. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 82