INTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT

CELOSTEN POGLED NA VODE POREČJA MURE IN UPRAVLJANJA Z NJIMI Dr. Lidija Globevnik Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: lidija.globevnik@izvrs.si Izvleček Slovenski del porečja reke Mure je velik 1.393 km 2, kar predstavlja 6,9 % površine države Slovenije. Posledica urbanizacije in velik delež kmetijskih površin povzroča prekomerne vsebnosti hranil v vodi in pomembne hidromorfološke obremenitve na večini vodnih teles. Tako se je gladina podzemne vode med leti 1980 in 1995 znižala za 20 do 25 cm, od začetka 20. stoletja do danes pa do 2 m. Dno reke Mure se je v tem obdobju znižalo za enake vrednosti. Problemi nižanja nivojev podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih reke Mure v Sloveniji in krčenja vodnih in obvodnih habitatov v prostoru reke Mure v Sloveniji so nastali kot posledica sprememb rabe tal na celotnem porečju reke Mure, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Avstriji v zadnjih 200 letih. Manj dogodkov, ko se pojavljajo visoki pretoki in krajše trajajoče poplave ter daljše suše, kažejo na spremenjen odtočni hidrološki režim. Rečni prostor reke Mure v Slovenji se je zmanjšal za 35 %, skupna dolžina ohranjenih rečnih rokavov glede na leto 1954 za 70 %. Povprečna širina struge reke Mure v Sloveniji je 78 m, v letu 1954 je bila 85 m. Ohranitev zalog podzemne vode v vodonosnikih Mure in ugodnih ekoloških dejavnikov za obstoj vodnih in obvodnih habitatov v rečnem prostoru Mure je odvisna predvsem od dejstva, da je v tleh poplavnega prostora reke stalno prisotna voda, rečni rokavi vodnati, mrtvice pa pogosteje omočene. Ključne besede: upravljanje z vodami, reka Mura, hidromorfološki procesi, varstvo voda, rečni koridor, poplavna ogroženost, zadrževanje voda, podzemna voda, vodna direktiva. INTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT Abstract Slovenian part of the Mura river catchment covers 1,393 km 2 or 6.9 % of the entire Slovenia's surface area. The consequences of urbanisation and the high share of arable land cause excessive nutrient content in the water and significant hydromorphological pressures on the majority of water bodies. During 1980 and 1995, the groundwater level fell by about 20 to 25 cm, and no less than by 2 m from the beginning of the 20th century till the present day. In this period, the Mura's bed subsided by the same values as well. The problems of groundwater level lowering in alluvial aquifers of the Mura river in Slovenia and shrinking of riparian and water habitats in the area of the Mura in Slovenia have arisen as a result of major land-use changes in its entire catchment in the last two centuries, not only in Slovenia but in Austria as well. The fewer events, when high flow rates are noted, as well as floods of shorter duration and longer periods of drought show a changed drainage regime. The Mura's riverine territory in Slovenia has been reduced by 35 %, whereas the total length of surviving backwaters has been shortened by 70 % in comparison with the year 1954. The average width of the Mura's bed in Slovenia is 78 m, compared with 85 m in 1954. The preservation of groundwater 93

supplies in the Mura's aquifers and favourable ecological factors for the survival of riparian and water habitats in the Mura catchment depend primarily on whether water will remain permanently present in the river's floodplain soils and whether the backwaters and oxbows will manage to retain its water in the years to come. Key words: water management, the Mura river, hydromorphological processes, water protection, river corridor, flood risk, water retention, groundwater, Water Framework Directive. 1. Uvod in opis problematike Upravljanje voda za namene vzpodbujanja ekoloških dobrih lastnosti voda v porečju reke Mure je bilo analizirano in opredeljeno v sklopu izdelave elementov varstva mokrišč v povodju Donave med leti 1995 2000 (Halcrow-Vodnogospodarski inštitut 2000). Elemente akcijskega plana povzema članek Globevnikove (2004). Poleg zmanjševanja tveganj ob poplavnih dogodkih, varstva naselij, doseganja dobrega kemijskega stanja voda, dobrega ekološkega stanja površinskih voda in dobrega količinskega stanja podzemnih voda, je enakovreden cilj upravljanja voda tudi varovanje ugodnega stanja ogroženih in zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Odločanje o tem kako bomo ohranjali habitate in izboljševali ekološko stanje reke Muri, je v precejšnji meri odvisno od hidrodinamičnih, hidroloških in hidravličnih procesov. Reka Mura, ki izvira v Avstriji na nadmorski višini 1.898 metrov, je dolga 445 km. Velikost njenega porečja je 14.304 km 2. Več kot polovica površin leži v Avstriji. Slovenski del porečja je velik 1.393 km 2 (6,9 % površine države), hrvaški 987 km 2 in madžarski 1.911 km 2. Dolžina reke Mure pri nas, ki najprej predstavlja državno mejo med Avstrijo in Slovenijo, nato pa med Hrvaško in Slovenijo, je 96 km. Večji pritoki reke Mure v Sloveniji so Kučnica, Ščavnica in Ledava. Velik del porečja reke Mure v Sloveniji ima tudi pomembne zaloge podzemne vode. Na porečju živi 135.000 prebivalcev, kar je 6,8 % vseh prebivalcev Slovenije (Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002). Čeprav je gostota naseljenosti enaka slovenskemu povprečju (97 prebivalca/km 2 ), je za porečje reke Mure v Sloveniji značilno, da je delež kmetijskih površin od slovenskega povprečja enkrat večji. Glede na slovensko povprečje je znatno večji tudi delež urbaniziranih površin. Pozidanih površin je 6.120 ha, kar je 4,4 % vseh površin porečja. Vseh naselij na območju je 350, od tega ima le Murska Sobota več kot 10.000 prebivalcev. V 56-ih naseljih živi 500 in 5.000 prebivalcev, v ostalih 293-ih naseljih pa je število prebivalcev manjše (Inštitut za vode RS 2006b). Da bi bila naselja in kmetijske površine v ravninskem delu porečja manj poplavno ogrožena in primerna za gradnjo in intenzivno kmetovanje se je reko Muro in njene tri glavne pritoke v preteklosti stalno urejevalo. Zgrajeni so bili zadrževalniki vode, protipoplavni nasipi ob Muri, razbremenilni kanali, struge rek pa se je večinoma izravnalo in poglobilo (Vodnogospodarski inštitut 1997; 1999a; 1999b). Posledice urbanizacije, predvsem razpršene poseljenosti porečja in velik delež kmetijskih površin, povzročajo prekomerne vsebnosti hranil (dušikove in fosforjeve spojine) v vodi in pomembne hidromorfološke obremenitve na večini vodnih teles. Znatno je tudi organsko onesnaženje površinskih voda. Meritve namreč kažejo, da so preseženi standardi kakovosti za hranila in druge organske snovi na Ščavnici po Gajševskem jezeru in na Ledavi po zadrževalniku Ledavsko jezero. Na mejni Muri z Avstrijo in Ščavnici problem predstavljajo anion aktivni detergenti, KPK in AOX. Modelni izračun bilance 94

dušikov spojin na porečju Mure so tudi pokazali, da na vseh prispevnih površinah vodnih teles obstaja presežek dušikovih spojin (Inštitut za vode RS 200b). Hidromorfološke obremenitve površinskih voda v porečju reke Mure in obremenjevanje okolja s težkimi kovinami, organskimi snovmi in dušikovimi ter fosforjevimi spojinami, ki jih rastline ne porabijo za svojo rast, imajo vpliv tudi na kvaliteto in količino podzemne vode v vodonosnikih. Tako je v podzemnem vodnem telesu»mursko polje«zaznana povečana vsebnost nitratov (45 mg/l), atrazina (0,065 g/l), desetilatrazina (0,12 g/l) in vsota vseh pesticidov. Lokalno značilno onesnaženje predstavlja tudi onesnaževalo ortofosfati, dikloroeten, trikloroeten in tetrakloroeten (Ministrstvo za okolje in prostor 2008). V javnosti obstaja tudi prepričanje, da je prisoten trend velikega nižanja nivojev podzemne vode. Obstajajo torej večja tveganja, da je motena oskrba s pitno vodo cele regije in da so zaradi hidrološke suše ogroženi tudi kmetijski pridelki. Na reki Muri in njenih pritokih se je v preteklosti zgradilo več hidrotehničnih objektov (uravnave strug, obrežna zavarovanja, prečne usmerjevalne zgradbe,...), odtoki voda poplavnih ravnic pa so se spremenili z agromelioracijskimi operacijami. Čeprav se je rečni prostor zaradi tega ekološko osiromašil, je danes ovrednoten kot naravovarstveno pomemben habitatni prostor z visoko biotsko pestrostjo (Zavod za spomeniško varstvo Maribor 1984; Zavod RS za varstvo narave 2007). Zaradi dejstva, da tu živi veliko evropsko ogroženih vrst živali in raste kar 8 rastlinskih združb iz seznama Habitatne direktive, je bilo območje razglašeno za območje Natura 2000 (Ministrstvo za okolje in prostor 2007). Okoljevarstveno so torej nižinski poplavni gozdovi, stari rečni rokavi in mrtvice, rečni otoki, prodišča in erozijska območja v strugah izredno pomembni, saj ne pomenijo le življenjski prostor za obstoj ogroženih vrst živali in rastlin, temveč tudi omogočajo daljši čas infiltracije površinske vode v tla, razporejanje visokih voda po večji površini in intenzivnejše procese kemijske, (mikro)biološke razgradnje dušikovih in fosforjevih spojin in nevarnih kemijskih snovi v vodi. Zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganj za zdravje ljudi, okolja, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine, varnejša oskrba prebivalcev s pitno vodo, zagotavljanje biotske pestrosti rečnega prostora Mure in vseh mokrišč porečja so torej najpomembnejši cilji pri upravljanju z vodo. Zagotavljanje biotske pestrosti rečnega prostora Mure ter zaščita ter obnova vseh mokrišč v porečju so odvisni predvsem od ohranitve ali dviga nivojev podzemne vode in intenzivnejših hidrodinamičnih procesov v rečnem prostoru Mure (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000). Ohranitev in dvig nivojev podzemne vode zmanjšuje tudi tveganja za varno oskrbo s pitno vodo, saj podzemne vode predstavljajo večinski vodni vir v regiji. Poplavni gozdovi in razgibana rečna morfologija pa zaradi kemijskih in (mikro)bioloških procesov, ki potekajo v takem prostoru, izboljšujejo ekološko in kemijsko dobro stanje voda. V članku so opisani vodilni hidrološki in hidromorfološki procesi, ki jih je treba poznati preden se odločamo o vrstah ukrepov, s katerimi dosegamo dobro ekološko stanje voda (smernice Vodne direktive) in ugodne življenjske pogoje za zavarovane rastlinske in živalske vrste (smernice Habitatne in Ptičje direktive). 2. Podatki in metode S pomočjo podatkov državnega monitoringa voda (Agencije RS za okolje) in podatkov o vzdolžnem profilu (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000; Vodnogospodarski inštitut 1990) so prikazane osnovne hidrološke lastnosti reke Mure: povprečni padci dna struge, srednji letni pretoki, pretoki z verjetnostjo nastopa 0,01 in vrednosti pretokov, ki so v 95

povprečju zagotovo prisotni v 95 % deležu leta. Iz razpoložljivih strokovnih in znanstvenih člankov so povzete glavne ugotovitve glede spreminjanja odtočnega režima reke Mure zadnjih 70 let in glede sprememb v nivojih podzemne vode vodnosnikov reke Mure. Narejena je analiza hidromorfološke problematike reke Mure in problematike nivojev podzemnih voda v vodonosnikih reke Mure. S primerjavo kart Jožefinskega vojaškega zemljevida in karto CORINE 2000 je bila določena sprememba rabe tal v zadnjih 200 letih na 95 km 2 velikem območju pri Veržeju. Karta Jožefinskega vojaškega zemljevida obravnavanega območja (Rajšp in Ficko 1996) je bila interpretirana glede na različne barvne odtenke in simbole na karti. Za kategorije rabe tal so izbrane naslednje osnovne kategorije: naselja, kmetijske površine, gozd, gozd in grmičevje, prodišča, otoki in prodišča, vodne površine. Te so bile združene v kategorijo naselja, kmetijske površine, gozd in vodne površine, da se jih je lahko primerjalo s CORINE klasifikacijo na prvem nivoju. Za indikator spremembe vodnih površin v poplavnem prostoru reke Mure v zadnjih 50-ih je izbran 3.500 m dolg odsek reke Mure med Bunčani in Veržejem. Vodne površine so digitalizirane iz aerofoto posnetka iz leta 1954 in črnobelega ortofoto digitalnega posnetka iz leta 1998 (Geodetska uprava RS). Na istih digitalnih kartah so narisane lokacije prečnih profilov reke Mure, kjer so bili s terestičnimi geodetskimi meritvami leta 2007 določene kote dna. Iz arhiva Dravskih elektrarn smo pridobili tudi podatke o obliki profilov leta 1979. Na osnovi geometrijskih podatkov o profilih in podatkov o hidravličnih lastnostih toka vode v profilih so določene gladine vode ob različnih pretokih. Za izračun gladin je bil uporabljen program HEC-RAS (Inštitut za vode RS 2008.) Izdelana je slika vzdolžnega profila struge Mure na obravnavanem odseku. Na njem so vrisane kote najnižjega dna struge leta 2007 in leta 1979, kote desnega in levega brega ter kote izračunane gladine voda pri pretoku 120 m 3 /s leta 2007 in leta 1979. 3. Rezultati in razprava 3.1 Odtočni režim reke Mure in hidromorfološke lastnosti Povprečna razporeditev pretokov preko leta je odvisna predvsem od snežnih padavin in dolžine trajanja snežne odeje v Avstriji. Večji pretoki se pojavljajo spomladi med marcem in majem, medtem ko imajo pozno jesenski in zimski meseci nizke pretoke. Povprečni pretok Mure pri vtoku v Slovenijo, merjen na vodomerni postaji Cmurek je 153 m 3 /s. Najvišji zabeleženi pretok je 1.293 m 3 /s, srednji nizki pretok 59 m 3 /s. Najvišji pretoki so lahko tudi do 30-krat večji kot najnižji pretoki. Položaj Slovenije in hidrološke lastnosti reke Mure za srednji in spodnji tok podaja slika 1. Reka Mura v Sloveniji se glede na parametre, ki opisujejo morfološke lastnosti, deli na tri odseke. Odsek Mure na meji z Avstrijo je izravnan, podolžno vijuganje struge je majhno, erozijski procesi intenzivni (Stalna slovensko-avstrijska komisija za Muro 2000). Odsek Mure na meji s Hrvaško je, čeprav reguliran, še vedno zelo razgiban, nekdanji rečni rokavi pa povezani s strugo. Na tem delu se pojavljajo prodišča. Vmesni odsek Mure, ki leži v celoti v Sloveniji, predstavlja geo-hidro-morfološki previsni odsek Mure (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000). To je odsek prehoda med morfološko in hidrološko degradiranim gorvodnim odsekom in dinamično ravnovesnim in razgibanim dolvodnim odsekom. 96

Slika 1: Porečje reke Mure in osnovne hidrološke lastnosti reke Mure. Analiza dolgoletne sezonske porazdelitve vtokov in iztokov v murski rečni prostor v Sloveniji ter analiza dinamike pojavljanja največjih pretokov v letu kaže na to, da se pogosteje pojavljajo visoki pretoki, vendar se število dni z njimi zmanjšuje. Pogostost pojavljanja pretokov, ob katerih voda vteka v rokave je zato manjša, kot je bila nekoč. Povprečja srednjih in nizkih voda se manjšajo, število dni z nizkimi pretoki pa veča (Globevnik in Mikoš 2006). Analiza sezonske dinamike odtoka vode iz območja prostora reke Mure v Sloveniji kaže na razmeroma konstanten odtok iz območja v več kot 40 % delu leta, ki pa se je v zadnjem obdobju močno zmanjšal. V obdobju 1926 1965 je iz območja mokrišč v kar 60 % delu leta stalno odtekalo v strugo 7 m 3 /s, v 40 % delu leta pa 9 m 3 /s (Globevnik, 2006). Te količine so se v kasnejšem obdobju več kot razpolovile. To kaže na veliko zmanjšanje naravnih zadrževalnih sposobnosti rečnega prostora Mure v Sloveniji. Čeprav se gladina podzemne vode v vodonosnikih reke Mure v Sloveniji med letom lahko giblje tudi v razponu od 1,5 m do 3,5 m pod površino, se je od leta 1980 do 1995 gladina podzemne vode zmanjšala za 20 do 25 cm (Globevnik 2006). Glede na celotne vodne zaloge v tleh, to sicer ni velika vrednost, postane pa pomembna, ko se jo obravnava iz vidika dolžine časovnega obdobja, ko se je sprememba dogodila. Ocenjuje se, da se je v zadnjem stoletju nivo podzemne vode v povprečju znižal za 2 m. 3.2 Sprememba rabe tal Nekdanja razvejanost rečnega prostora in okoliška raba tal je razvidna iz slike 2, ki je izdelana na osnovi interpretacije Jožefinskega vojaškega zemljevida (Rajšp in Ficko 1996). Delež rečnega prostora na prikazanem območju je 40 %. Na sliki 3 je prikazan sedanja raba tal in pokrovnost, ki je izvedena iz podatkov CORINE 2000. Rečni prostor reke Mure v Slovenji, ki 97

ga tvori struga reke Mure in poplavni gozd ob reki, se je od leta 1790 do 2005 v celoti zmanjšal za 35 %. Delež poplavnega gozda in vodnih površin je bil pred 200 leti 40 %, danes 27 %. Slika 2: Raba tal in pokrovnost ob reku Muri pri Veržeju pred 200 leti (Interpretacija na osnovi Jožefinskega vojaškega zemljevida»josephinische Landesaufnahme 1763 1787«(Rajšp in Ficko 1996)). Slika 3: Sedanja raba tal in pokrovnost ob reku Muri pri Veržeju. (Interpretacija na osnovi CORINE 2000 EEA). 98

3.3 Sprememba morfologije reke Mure Slika 4 prikazuje vodne površine leta 1954. Njihova velikost je bila 27,1 ha, skupna dolžina rokavov 3.850 m. Na iztoku rokava (»P28-2«) je bilo prodišče. Današnje stanje je enako stanju leta 1995 (slika 5). Velikost vodnih površin danes je 17,4 ha (35 % manj glede na leto 1954). Čeprav je skupna dolžina ohranjenih rečnih rokavov 2.600 m (33 % zmanjšanje glede na leto 1954), je njihova vodnatost precej manjša od tiste iz leta 1954. Voda namreč v rokave danes priteče le ob pretokih višjih od 280 m 3 /s vodah, pri manjših pretokih pa le v omejenih količinah. Povprečna širina struge danes je 78 m, v letu 1954 je bila 85 m. Slika 4: Letalski posnetek odseka reke Mure med Bunčani in Veržejem iz leta 1954 (ciklično aerosnemanje GURS) in označene odprte vodne površine na 3.500 m dolgem odseku pri Veržeju. Slika 5: Letalski posnetek odseka reke Mure med Bunčani in Veržejem iz leta 1995 (ciklično aerosnemanje GURS) in označene odprte vodne površine na 3 500 m dolgem odseku pri Veržeju. 99

Vzdolžni profil reke Mure med Bunčani in Veržejem, ki je bil izdelan na podlagi geodetskih terenskih meritev v letu 2007, je prikazan na sliki 6. Kote dna reke Mure so se predvsem na mestih, kjer je bilo korito zoženo (oznaka prečnih profilov»p26-1«in»p28-1«), povezava z rokavi pa prekinjena, med leti 1979 in 2007 znižale do 1,1 m. Nekateri odseki so stabilni kot na primer odsek med profiloma»p23 in»p26«. Ponekod se je dno struge od leta 1979 in 2007 celo dvignilo (profil»p30«). Povprečno se je dno reke Mure v Sloveniji med letom 1979 in 2007 poglobilo za 22 cm, kar sovpada z zmanjšanjem povprečnih gladin podzemne vode za to obdobje. Slika 6: Vzdolžni profil reke Mure med Bunčani in Veržejem, leto 2007. (Vir: Inštitut za vode RS 2008) 3.4 Sinteza hidromorfološke problematike reke Mure in podzemnih voda Problemi nižanja nivojev podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih reke Mure v Sloveniji in krčenja vodnih in obvodnih habitatov v prostoru reke Mure v Sloveniji so nastali kot posledica sprememb rabe tal na celotnem porečju reke Mure, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Avstriji v zadnjih 200 letih. Manj dogodkov, ko se pojavljajo visoki pretoki in krajše trajajoče poplave ter daljše suše, kažejo na spremenjen odtočni režim. Močno so se zmanjšale vodozadrževalne sposobnosti celotnega območja Mure v Sloveniji. Poleg zmanjšanja številčnosti pojavljanja visokih vod (nad 200 m 3 /s) so glavni vzroki izginjanju murskih vodnih in obvodnih habitatov (Globevnik in Kaligarič 2005) zmanjšanje obsega in povezav rečne struge z rokavi, zmanjšanje poplavnih površin, regulacije pritokov, krčenje obrežne vegetacije in osuševanje kmetijskih površin na celotnem porečju. Ohranjanje zalog podzemne vode v vodonosnikih Mure in ugodnih ekoloških dejavnikov za obstoj vodnih in obvodnih habitatov je možno, če je v tleh poplavnega prostora reke stalno prisotna voda, rečni rokavi vodnati, mrtvice pa pogosteje omočene. To pomeni, da je večje in stalno zadrževanje vode v tleh ter bogatenje vodonosnikov z vodnimi količinami možno takrat, ko se iz glavne struge v podtalje redno filtrirajo večje količine rečne vode in ko je glavna struga hidravlično povezana z rokavi. Ker je dno rokavov danes od 1,5 do 2,5 m višje od najnižje kote dna reke Mure (Inštitut za vode RS 2007), vtoki vanje pa večinoma zasuti, se 100

to danes zgodi le ob višjih pretokih, to je večjih od 280 m 3 /s (Inštitut za vode RS 2008). Ti pretoki pa se zaradi zmanjševanja odtočne dinamike povprečno pojavljajo le nekajkrat v letu. Iz glavne struge se v podtalje filtrirajo večje količine vode takrat, ko je korito široko. Široko korito namreč pomeni manjše hitrosti vode, odlaganje naplavin in posledično večje dobro propustne površine za infiltracijo vode v tla. Stalno odlaganje in premeščanje plavin po strugi je možno ob pogoju, da ima reka dovolj širine in omogočeno obrežno erozijo. Sčasoma to povzroči manjšo globino struge reke glede na okoliški teren in s tem lažji vtok vode v rokave že pri manjših pretokih, ki pa se pogosteje pojavljajo. Na primer pretoki, ki so veliki vsaj 120 m 3 /s, se pojavljajo povprečno 220 krat na leto (dnevno povprečje obdobja 1965 2005) (Globevnik 2008, v tisku). Če želimo že v nekaj letih doseči stalno omočenost in tok vode v rokavih reke Mure, je treba najprej hidravlično povezati glavno strugo Mure z rokavi (odstraniti brežine) in omogočiti, da v rokave teče voda že pri nizkih pretokih. Ker je sedanja gladina rečne vode pri nizkih pretokih nižja od kot dna rokavov pri vtokih in ker hidravlične lastnosti rokavov ne zagotavljajo toka vode pri takih pogojih, je treba z ustreznimi hidrotehničnimi rešitvami dvigniti višine rečne vode na vtokih v rokave. 4. Zaključek V območju reke Mure so zaznavni trendi poglabljanja rečnega dna in nižanja nivojev podzemne vode. S tem se krčijo vodni in obvodni habitati. Manj dogodkov, ko se pojavljajo visoki pretoki in krajše trajajoče poplave ter daljše suše, kažejo na znatne spremembe v odtočnem režimu reke Mure. Zaradi urbanizacije, agromelioracij in hidrotehničnih posegov v rečno mrežo v preteklosti so se zmanjšale vodozadrževalne sposobnosti celega območja Mure v Sloveniji. Ugotovljeno je, da so poleg zmanjšanja številčnosti pojavljanja visokih vod (nad 200 m 3 /s) glavni vzroki izginjanju murskih vodnih in obvodnih habitatov (Globevnik in Kaligarič 2005) prekinjene povezave glavne rečne struge z rokavi, zmanjšanje poplavnih površin, regulacije pritokov, krčenje obrežne vegetacije in osuševanje kmetijskih površin na celotnem porečju. Dobro ekološko stanje voda, ki je glavni cilj varstva voda glede na Vodno direktivo (Directive 2000/60/EC) in ohranjanje biotske raznovrstnost območja glede na Direktivo o habitatih (Council Directive 92/43/EEC) in Direktive o pticah (Council Directive 79/409/EEC) je v precejšnji meri odvisno od intenzivnih hidrodinamičnih procesov v rečnem prostoru Mure in dviga nivojev podzemne vode. Intenzivnejše hidrodinamične procese se doseže tako, da se glavno rečno strugo poveže z nekdanjimi stranskimi rokavi in na izbranih odsekih razširi strugo. S temi ukrepi se razgiba sestava struge, oblikujejo se nova prodišča in različne strmine brežin. Z vzpostavitvijo ustreznih hidravličnih razmer v rečnem prostoru se lahko oblikujejo nove mrtvice in območja počasi tekoče vode. Večja namočenost tal, ki nastane pri toku vode po rokavih in mrtvicah, omogoča ohranitev ekosistemov na poplavnem območju. Z višjim nivojem podzemne vode se prepreči sušenje hrastov, topolov in gabrov. Izpolnjevanje ciljev Vodne direktive, Direktivo o habitatih in Direktive o pticah na reki Muri se izvaja tudi s projektom Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji (Biomura) (Globevnik 2006; 2008; Inštitut za vode Republike Slovenije 2006a). Rezultati predstavljeni v tem članku predstavljajo teoretična izhodišča za izbiro ukrepov, ki so predlagani v okviru projekta Biomura (www.biomura.si). 101

Viri in literatura Agencija RS za okolje. Hidrološki podatki za merilna mesta na reki Muri in v vodonosnikih reke Mure. Arhiv. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Podatki cikličnega aerosnemanja, leto 1954 in ortofoto digitalne karte. Arhiv. Globevnik, L. 2004: Elementi akcijskega programa varstva reke Mure kot območja Nature 2000. 16. Mišičev vodarski dan 2004. Zbornik posvetovanja, Maribor. Globevnik, L. 2007: Hidrogeološke lastnosti prostora reke Mure v Sloveniji stanje, trendi. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2006. Zbornik predavanja, Ljubljana, str. 11 19. Globevnik, L. in Kaligarič, M. 2005: Hydrological changes of the Mura River in Slovenia, accompained with habitat deterioration in riverine space. Materials and Geoenvironment, vol. 52, no. 1, pp. 45 49. Globevnik, L. in Mikoš, M. 2006: The restoration scheme for the Mura river in Slovenia initial scientific evidences and possible measures. European Geosciences Union General Assembly, Vienna, 2 7, April 2006. Poster. Globevnik, L. 2006: Cilji in načini urejanje vodnega režima na reki Muri v Sloveniji. 17. Mišičev vodarski dan 2006. Zbornik posvetovanja, Maribor, str. 94 98. Globevnik, L. 2008: LIFE Natura 2006 projekt BIOMURA. 19. Mišičev vodarski dan 2008. Zbornik posvetovanja, Maribor (v tisku). Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000. Transboundary Co-operation in Nature Conservation and Wetland Management for the Danube River Basin. Component 1: Sustainable River Basin Development and Wetland Management in the Lower Mura River, Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije 2004a. Sanacija murskih nasipov levi breg, odsek Dolnja Bistrica Dokležovje. Idejna zasnova. C-1186. Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije 2004b. Sanacija murskih nasipov desni breg, odsek izliv Ščavnice Šafarsko Krapje. Idejna zasnova. C-1187. Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije 2006a. Conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenia (BIOMURA). LIFE 06/NAT/SLO/000066. Medmrežje: http://www.biomura.si (20. 11. 2008). Inštitut za vode Republike Slovenije 2006b. Strokovne podlage za začasni načrt upravljanja voda. Naloga I/1/7. Poročilo o delu za leto 2006. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije 2008. Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji BIOMURA. Akcije C. Idejna zasnova. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor 2007. Natura 2000 v Sloveniji. Medmrežje: http://www.natura2000.gov.si/publikacije_drugo.htm (20. 11. 2008). Ministrstvo za okolje in prostor 2008. Osnutek začasnega načrta upravljanja voda. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_vode/zac asni_nacrt_upravljanja_voda_opisni_in_kartografski_del/ (Začasni načrt upravljanja voda. Opisni del. Poglavje III. Povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda. Ljubljana, junij 2007) (20. 11. 2008). Občina Lendava 2008. Projekt: Kobiljski zadrževalnik. Medmrežje: http://www.lendava.si/?mode=projekti (20. 11. 2008). 102

Rajšp, V. in Ficko, M. 1996: Slovenija na vojaškem zemljevidu (Josephinische Landesaufnahme 1763 1787 fuer das Gebiet der Republik Slowenien). ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana. Stalna slovensko-avstrijska komisija za Muro/ Wasser-Wirtschartliches grundsatzkonzept für die Grenzmur, Ständige Österreichisch-Slowenische Kommission für die Mur 2000. Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro, Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije. Popis prebivalstva 2002. Vodnogospodarski inštitut 1990. Vodnogospodarske osnove, Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut 1997. Hidrološke in hidravlične razmere v času poplavnih vod v strugah in na poplavnih območjih, ureditve povirij za zmanjšanje poplavnih vod in metodologija za podatkovne baze. Mapa 2/2 analitsko gradivo. MZT in MO Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana, C-480. Vodnogospodarski inštitut 1999a. Visokovodni nasipi Mure. Situacija notranja Mura, Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut 1999b. Študija visokovodnega režima in odvodnje poplavnih vod na vplivnem območju poteka AC na odseku Vučja vas - Radmožanci. Vodnogospodarski biro Maribor, Ljubljana. Zavod za spomeniško varstvo Maribor 1984. Mura smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine na območju reke Mure med Ceršakom in Lendavo, Maribor. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 2007. Strokovna gradiva za območje Mure v Sloveniji. INTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT Summary The Mura is 445 km long, while its catchment covers no less than 14,304 km 2, more than half of it in Austria. The Slovene part of the catchment spreads on 1,393 km 2 (6.9 % of the country's entire surface area), the Croatian part on 987 km 2, and the Hungarian on 1,911 km 2. The Mura catchment is inhabited by almost 7 % of all Slovenian inhabitants. Even though the population density is equal to the Slovenian average, the main feature of the Mura catchment within Slovenia lies in the fact that the share of its arable land is twice as high than the Slovene average. In order to make the settlements and arable land in the flat part of the catchment less imperilled by floods and at the same time more suitable for new facilities and intensive farming, the Mura and its three tributaries have been constantly kept under control in the past. Eight impounding reservoirs have been built on it, as well as several floodfighting embankments, and a discharge channel. All watercourses in the Mura catchment have been straightened and deepened. Due to the urbanisation of the area and typical agricultural use of lands, nutrients and dangerous matters have accumulated in the water. Furthermore, significant hydromorphological pressures have been noted in the majority of surface water bodies. In the underground water body known as»mursko polje«, increased amounts of nitrates (45 mg/l), atrasine (0.065 g/l), desetilatrasine (0.12 g/l) and sums of all pesticides have been detected. The locally characteristic pollution has been marked by various pollutants as well, such as orthophosphates, dichloroethene, trichloroethene and tetrachloroethene. Although the Mura and its tributaries have been intensely regulated in the past, the Mura's area has been evaluated as conservationally significant habitat with high biodiversity. Part of Mura, which lies between the high embankments, and some larger areas of its floodplain forests have been proclaimed part of Natura 2000 site. 103

The diminishing of flood threats and risks for the health of people, environment, business activities and cultural heritage, a safer supply of the inhabitants with drinking water as well as our efforts to provide for biodiversity in the Mura catchment and in all of its wetlands are no doubt the most significant objectives in watermanagement. Conservation of biodiversity along the river as well as protection and restoration of all wetlands in its catchment depend on the preservation or rise of groundwater levels and more intensive hydrodynamic processes along the Mura. The analysis of prolonged seasonal distribution of inflows and outflows in the Mura's area in Slovenia, and the analysis of dynamics of occurrence of the greatest yearly flow rates indicate that higher flow rates appear more frequently, but that the number of days is diminishing together with them. The frequency of flow-throughs, during which the water flows into backwaters, is therefore lower than it used to be years ago. The averages of medium and low waters are getting smaller, whereas the number of days with low flowthroughs are is getting higher. The analysis of seasonal dynamics of the water flowing out of the Mura area in Slovenia indicates a relatively constant flow of the water from the area in more than 40 % part of the year which, however, has been recently greatly reduced. In the 1926 1965 period, 7 m 3 /s were being constantly discharged from the wetlands in no less than 60 % part of the year, and 9 m 3 /s in 40 % part of the year. The lowering of groundwater level, too, shows a great reduction in the natural retention capabilities of the Mura's riverine area in Slovenia. From 1980 to 1995, the average groundwater level thus fell by about 20 to 25 cm, while from the time the regulations began to be implemented till today the level has fallen, on average, by 2 m. The problems of groundwater level lowering in alluvial aquifers of the Mura river in Slovenia and shrinking of riparian and water habitats in the area of the Mura in Slovenia have arisen as a result of major land-use changes in its entire catchment in the last two centuries, not only in Slovenia but in Austria as well. The fewer events, when high flow rates are noted, as well as floods of shorter duration and longer periods of drought show a changed drainage regime. The analysis of land-use change near the Mura in the wider surrounding of Veržej has shown that both the length of the beds and the size of riverine surfaces have been reduced by 40 % in the last 50 years and that the link between the main bed of the Mura and its backwaters has been almost entirely cut off. The analysis of morphological changes in the Mura bed demonstrates that it, too, has deepened in the last 30 years by, on average, 22 cm, which coincides with the reduction of average groundwater levels in this period. Retention of groundwater supplies in the Mura's aquifers and favourable ecological factors for the survival of riparian and water habitats is possible if water is constantly present in the river's floodplain soils and if the backwaters and oxbows manage to retain its water for longer periods of time. Considering that the backwaters' bottoms are today by 1.5 to 2.5 m higher than the lowest elevation of the Mura's floor and flows into it mostly filled up, this now takes place only during higher flow-throughs, which owing to the diminished discharge dynamics from the entire catchment occur, on average, only few times per year. If we wish to get more water into the Mura's backwaters and oxbows as early as in a few years, and if we wish to achieve a stabilisation, if not a groundwater rise, we should first of all link the main bed of the Mura with its backwaters (remove the banks) and ensure, through suitable measures, that the water level is high enough during lower flow-throughs for the water to flow into the Mura's backwaters. An important basic inception in watermanagement is, apart from stopping and diminishing pollution through nitric and phosphoric compounds and dangerous chemical agents, a suitable arrangement of flow-through conditions on the Mura and its tributaries. The Mura's waters 104

should regularly flow into its backwaters, while through its bank erosion and artificial widening new shingle banks, backwaters and oxbows would be created, which are highly important not only in terms of nature conservation but also for a better ecological state of the water. We should also think of activating new floodplains outside the high-water embankments. Along streams and channels, riparian vegetation should be left to grow as well as returned to the original beds if spatial conditions allow. The arrangement of flow-through conditions on the Mura river began in 2007 with the project entitled»conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenia (BIOMURA)«. The objective of the project is conservation of riparian and water habitat types and species from the list of European habitat and bird directive. At Bunčani and Dokležovje, the Mura's bed will be connected with backwaters. Conditions for the flow of water into them will be provided, and in two places the bed is to be suitably widened. The project is financed by European financial instruments of Life Natura 2006 and budgetary means of the Ministry of the Environment and Spatial Planning. An important co-financing role in the project is held by several partners as well. 105