Kako se odzvati na sovražni govor na spletu? Tjaša Hrovat, Društvo za nenasilno komunikacijo Svetovni splet je javni prostor, čeprav to, skriti za navidezno anonimnostjo, pogosto pozabimo. Na spletu torej veljajo enaka pravila vedenja kot v kateremkoli drugem javnem prostoru. To zavedanje je bistveno za vsakega/vsako uporabnika/co spleta, saj mu/ji omogoča več samorefleksije in s tem boljši razmislek o tem, na kakšen način soustvarjati spletni prostor. Primerjava spletnega komentiranja z govorom pred razprodano športno dvorano nas hitro privede do streznitve oziroma večje samokontrole. Sovražni govor na spletu je nevaren iz več razlogov. Ne le da lahko resno prizadene osebo ali skupino oseb, kateri je namenjen, temveč se, kadar ni zaustavljen, širi izven spletnega prostora. V realnem prostoru dobi še nevarnejše dimenzije, ki vključujejo tudi fizično nasilje. Razlogi za pojav kot tudi oblike sovražnega govora so različni. To različnost je potrebno upoštevati tudi pri izbiri strategije odziva. Nadalje obstajajo razlike med sovražnim govorom, usmerjenim v konkretno osebo, in sovražnim govorom, usmerjenim v določeno skupino posameznikov/ic. Sovražni govor, uperjen v konkretno osebo, pri tej osebi povzroči večji občutek strahu in ogroženosti, nima pa (praviloma) širših družbenih posledic. Po drugi strani je sovražni govor o določeni skupini ljudi lahko manj zastrašujoč in ogrožajoč na osebni ravni, a ima, ko je nezaustavljen in nesankcioniran, hujše družbene posledice. Razlogi za sovražni govor ležijo tako v družbi kot v posamezniku. Najplodnejša tla za sovražni govor predstavlja neznanje. To vodi v stereotipe in predsodke do določene skupine ljudi, ki jih zato vidimo kot inferiorne in manj vredne spoštovanja. Če tovrstna prepričanja širijo tudi politični odločevalci/ke ter mediji, je še toliko bolj verjetno, da predsodki postanejo del družbene realnosti. Sovražni govor poganja tudi strah pred vsem drugačnim, pred spremembami, pred neznanim. V večji ali manjši meri je prisoten v vseh družbah in pri večini ljudi, a posamezniki/ce izbirajo, kako se bodo nanj odzvali/e. In nenazadnje, razlog za uporabo sovražnega govora je lahko tudi nesprejemanje sebe ali delov sebe, ki jih, če si izposodimo psihoanalitično terminologijo, projiciramo na druge in s tem ohranjamo lažen občutek lastne (več)vrednosti. Medtem ko lahko brez sodelovanja in notranje motivacije povzročitelja/ice le malo naredimo na osebni ravni posameznika/ce, ki širi ali uporablja sovražni govor, je več posegov možnih na družbeni ravni. Sovražni govor je namreč nujno videti predvsem kot družbeni problem in hkrati kot dober vir informacij o družbeni dinamiki ter globoko ukoreninjenih napetostih in neenakostih v družbi, ki jih je potrebno naslavljati tudi ločeno od sovražnega govora. Sovražni govor na spletu ima več oblik, od milejših kot je nesramni govor, do zelo škodljivih, kot so grožnje zoper telo, življenje in premoženje. Vsaka oblika sovražnega govora je nedopustna, vendar odziv ne more biti vedno enak, saj je odvisen od konteksta. Pri tehtanju, kakšen odziv bi bil najprimernejši, si lahko pomagamo z odgovori na vprašanja, komu je sovražni govor namenjen (skupinam/posameznikom/cam z manj ali več moči, konkretni osebi ), za kako hudo obliko gre, kako nevaren je torej, je bil objavljen z namenom, da nekoga prizadene, poniža ali ustvari do nekoga sovražno razpoloženje in podobno.
Ne glede na zapisano morajo biti nekateri osnovni odzivi na sovražni govor vedno enaki: sovražni govor poimenujemo s pravo besedo, ga ne minimaliziramo in ne opravičujemo. Ostali odzivi so stvar presoje. Bolj kot je družba demokratična, vključujoča in naravnana k spodbujanju enakosti, manj restriktivnih posegov potrebujemo za preprečevanje sovražnega govora. Cenzura torej ni nujno edina možnost. Ko na spletu naletimo na sovražni govor, lahko storimo eno ali več od naštetega: primer prijavimo pristojnim institucijam (policija, tožilstvo...); v zasebnem sporočilu opozorimo avtorja/avtorico sovražnega govora in ga/jo pozovemo, naj svoj zapis umakne in/ali spremeni svojo retoriko; na spoštljiv način soočimo avtorja/avtorico s predsodki in stereotipnimi predstavami, ki jih širi s sovražnim govorom in ga/jo soočimo s posledicami takšnega govora; z informiranjem in osveščanjem zapremo prostor za sovražni govor ter hkrati odpremo prostor za debato, kjer lahko posamezniki/ce na spoštljiv način izrazijo svoje predsodke in stereotipe; v debati demitiziramo predsodke in stereotipe in v zameno ponudimo dejstva; to storimo, kadar ocenimo, da gre predvsem za neznanje in ne za željo po škodovanju žrtvam sovražnega govora; ustvarimo spletno stran, v kateri ovržemo mite, ki jih osebe širijo s sovražnim govorom o določenih skupinah ljudi (t. i. myth busting pages, dober slovenski primer je stran Domači tujec 1 ); kadar gre za grožnje, usmerjene v konkretnega posameznika/co, se na sovražni govor ne odzovemo neposredno, temveč posredno, s prijavo policiji; prav tako se na sovražni govor ne odzovemo neposredno, kadar gre za očitno provokacijo, ki se hrani z našimi odzivi; avtorju/ici sovražnega govora pošljemo pritožbo in zahtevo po umiku, lahko priložimo prave informacije, oziroma dejstva o skupini, posamezniku/ci, okoliščinah, v katere je naperjen sovražni govor; popravljamo napačne podatke, mite o določeni skupini ljudi (npr. na spletnih enciklopedijah kot je Wikipedia, na drugih spletnih straneh ); bojkotiramo sovražne strani (t. i. hate pages) in k temu pozivamo tudi druge ter o njihovem obstoju obvestimo pristojne institucije; javno izpostavimo sovražni govor, ki ga zasledimo v medijih, s strani politikov/čark ali drugih odločevalk/cev in jih pozovemo k odgovornosti Omenili smo nekaj možnih odzivov na sovražni govor. Pri tem ne smemo pozabiti na moč in pomen, ki ga ima preventiva. Še posebej pomembna je pri vzgoji in izobraževanju mladih, katerim spletna komunikacija in odnosi na spletu pogosto predstavljajo enakovreden del komunikacije in odnosov v realnem prostoru. 1 https://domacitujec.wordpress.com/
Kot preventivno za sovražni govor lahko storimo naslednje: na forumih in v klepetalnicah postavimo jasna pravila, ki vključujejo spoštljivo komunikacijo in prepoved sovražnega govora ter ažurno opozarjamo na vse kršitve pravil; mladim in odraslim uporabnikom/cam spleta na različne načine posredujemo sporočilo, da je splet javni prostor, kjer resnična anonimnost ne obstaja; krepimo zavedanje, da je potrebno spoštovati zasebnost, dostojanstvo in varnost drugih; spodbujamo t. i.»spletno pismenost«in zavedanje, da soustvarjamo spletni svet, kar je velik privilegij ter hkrati velika odgovornost - imamo možnost, da svoj vpliv na spletu pozitivno izkoristimo; delimo znanje in izobraževalno gradivo (kaj je sovražni govor, kakšne posledice ima za žrtve in za družbo nasploh ); informiramo o tem, kako lahko ukrepamo ob pojavu sovražnega govora; pridružimo se ali smo pobudniki/ce kampanje ozaveščanja; pridružimo se ali smo pobudniki/ce kampanje za zaščito človekovih pravic in spodbujanje enakosti; kritično izpostavimo sovražni govor, ki je že na spletu Moderatorji/ke forumov in uredniki/ce portalov, kjer so možni komentarji, morajo biti še posebno dosledni pri problematiziranju in zaznavanju sovražnega govora. V kolikor bi ignorirali sovražni govor, bi spletna skupnost to lahko napačno razumela kot strinjanje z zapisanim ali kot sporočilo, da določena izjava ni sovražni govor, na katerega se je potrebno odzvati. Zato se je na vsak pojav sovražnega govora v klepetalnicah, forumih in komentarjih potrebno odzvati. Moderator/ka je hkrati lahko vzor, kako se konstruktivno in pravilno odzvati na sovražni govor, zato mora biti pri svojih odzivih še posebno pazljiv/a, da ti niso žaljivi, ponižujoči ali kako drugače nespoštljivi. Prav tako naj moderator/ka ne bo pokroviteljski/a in moralizatorski/a, kar ima lahko nasproten učinek od želenega. Koristi tudi, če poskuša z vprašanji spodbuditi naravno empatijo avtorja/ice sovražnega govora (Kaj bi vi storili na njegovem mestu? Kako bi se vi počutili? Poznate koga, ki je bil žrtev spletnega nadlegovanja...). Drugačen odziv je, kot že rečeno, potreben, ko gre za sovražni govor, objavljen v sporočilu konkretni osebi. V tem primeru je bolje, da prejemnik/ca sporočilo ignorira, blokira pošiljatelja/ico in poda prijavo na pristojno institucijo. Odzivi so lahko različni tudi glede na to, v katerem spletnem mediju se sovražni govor pojavi. Tviteraška skupnost pozna kar nekaj inovativnih odzivov, ki so pogosto začinjeni s humorjem in satiro, npr. Tweeter Racist Bot 2, aplikacijo, ki zaznava rasistično besedo nigger in avtorju sporočila pošlje tvit z razlago, zakaj gre za sovražni govor. Takšne in podobne tviteraške intervence večkrat pripeljejo do tega, da avtor/ica svoj sovražni govor umakne ali celo ukine svoj tviter račun. Odziv na sovražni govor pa ni le konkretni odziv na določen pojav temveč tudi pomoč žrtvam sovražnega govora ter delo s povzročitelji/cami sovražnega govora. Žrtve je potrebno informirati o tem, na koga se lahko obrnejo, če potrebujejo podporo pri soočanju s sovražnim govorom in o tem, kako naj ob sovražnem govoru ravnajo. Prav tako potrebujejo podporo pri soočanju in premagovanju morebitnih posledic. Povzročitelje/ice je potrebno soočiti z njihovimi predsodki in stereotipi ter s škodljivimi posledicami sovražnega govora. Tako lahko pridemo do vzrokov širjenja ali ustvarjanja sovražnega govora in jih začnemo odpravljati. Hkrati moramo povzročiteljem/icam posredovati sporočilo, da sovražni govor ni le nedopustno temveč tudi kaznivo dejanje. Upoštevajmo tudi, da se 2 http://racistbot.tumblr.com/
povzročitelji/ce pogosto branijo s sklicevanjem na svobodo govora. Tudi v sodnih postopkih je eden večjih izzivov tehtanje med svobodo govora in škodljivostjo/nevarnostjo izrečenih besed. Zato moramo povzročiteljem/icam posredovati tudi sporočilo, da je svoboda govora sicer osnovna in visoko cenjena pravica v demokratičnih družbah, a da tudi ta, kot vse druge pravice, nosi s sabo odgovornost. Zato jo je potrebno omejiti, kadar utegne škodovati družbi ali posameznikom/cam. V zaključek lahko povzamemo, da je sovražni govor potrebno naslavljati, se nanj odzivati ter ga ne minimalizirati. Odziv ni in ne more biti vedno enak, saj so tudi konteksti in oblike sovražnega govora različni. Sovražni govor je družbeni problem in kršitev človekovih pravic in kot takega ga moramo tudi obravnavati. Viri: ADL. Cyberhate Response. Best Practices for Responding to Cyberhate. Dostopno na: http://www.adl.org/combating-hate/cyber-safety/best-practices/#.vrsije-j8p4 (11. 2. 2016). Domači tujec. Blog o medkulturni komunikaciji, multikulturnosti, razbijanju stereotipov in predsodkov ter prostor kritičnega razmišljanja. Dostopno na: https://domacitujec.wordpress.com/ (11. 2. 2016). Gagliardone, I.; Gal, D.; Alves, T. in Martinez, G. (2015): Countering online hate speech. Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO). Keen, E.; Georgescu, M. in Gomes, R. (2014). Bookmarks Combating hate speech online through human rights education. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Titley, G.; Keen, E. in Földi, L. (2012). Starting Points for Combating Hate Speech Online Three Studies about Online Hate Speech and Ways to Address it. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Prispevek je za Dan za spremembe pripravila Tjaša Hrovat z Društva za nenasilno komunikacijo.