- 16- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ mag. Lidija GLOBEVNIK* INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI UVOD Leta 1992, ko je bila sprejeta deklaracija o trajnostnem razvoju (UNCSD, 1992), so se začela tudi številna prizadevanja za oblikovanje orodij, s katerimi naj bi se spremljalo uresničevanje na konferenci sprejetih zavez. Trajnostni razvoj spremljamo in ocenjujemo po naslednjih korakih (UMAR, MOP, VGI, Urednik Radej in ostali, 1999): 1) spremljanje in vrednotenje okoljske kakovosti gospodarske rasti ; 2) vzpostavitev integralnega okoljsko ekonomskega razvoja; 3) spremljanje in vrednotenje trajnosti gospodarskega razvoja. Eno temeljnih orodij za spremljanje razvojnih trendov, ki se izražajo preko sistemov usmerjanja razvoja in pripadajočih razvojnih dokumentih (razvojnih strategijah, sektorskih razvojnih načrtih) so tudi indikatorji o okolju in razvoju. Indikatorji slonijo na mednarodno verificirani metodologiji in so relevantni za razvojno politiko, saj so namenjeni rednemu preverjanju okoljske kakovosti gospodarske rasti. Če indikatorji o okolju in razvoju niso transparentni in ažurirani, so manj verodostojni, njihova uporaba pa je omejena. Biti morajo biti tudi projicirani v prihodnost, da se z njihovo pomočjo pripravlja ukrepe različnih politik in snuje strateški razvoj. Obvladovanje informacij o okoljskih razsežnostih gospodarske rasti okoljevarstveni politiki tudi omogoči, da te vsebine integrira v dokumente razvojnega načrtovanja (Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, Proračunski memorandum in državni proračun, Pomladansko in Jesensko poročilo o gospodarskih gibanjih, sektorski in nacionalni razvojni programi) in v preglede realizacije razvojnih usmeritev na okoljskem področju (Poročilo o stanju okolja, Poročilo o trajnostnem razvoju, Nacionalno poročilo o izpolnjevanju obveznosti Slovenije do Konvencije o podnebnih spremembah, Pregled okoljskega dogajanja, mednarodna poročila o stanju okolja v Sloveniji ipd). To pomeni, da bo delo na indikatorjih, če bo sledilo potrebam usmerjanja razvoja, bolj in bolj upoštevanja vredno tudi za potrebe priprave gospodarskih in okoljevarstvenih ukrepov (UMAR, MOP, VGI, Urednik Radej in ostali, 1999). RAZVIJANJE INDIKATORJEV V SLOVENIJI Za Slovenijo je trenutno mednarodno referenčnih pet sistemov indikatorjev o okolju in razvoju : 1) OECD-jev indikatorji (OECD, 1993) 2) Indikatorji trajnostnega razvoja Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj (UNCSD, 1996), 3) Indikatorji Evropske okoljske agencije (EEA) 4) Indikatorji SOlA za spremljanje izvajanja Alpske konvencije 5) indikatorji METAP za spremljanje izvajanja ciljev UNCSD v Sredozemski regiji in Barcelonske konvencije o varstvu Sredozemskega morja. Del dejavnosti pri razvijanju indikatorjev za spremljanje okoljske kakovosti gospodarske rasti je predstavljeno tudi v publikaciji 'Indikatorji o okolju in razvoju' (UMAR, MOP, VGI, Urednik Radej in ostali, 1999). Pri delu se je izhajalo iz sheme indikatorjev, pripravljenih za potrebe spremljanja trajnostnega razvoja v Sredozemlju (MET AP indikatorji). Izbor indikatorjev je bil narejen vpretekljih dveh letih s sodelovanjem vseh sredozemskih držav. Testiranje sredozemskih indikatorjev o okolju in razvoju v Sloveniji pa se je opravilo spomladi 1999. Projekt testiranja sredozemskih indikatorjev o okolju in razvoju za Slovenijo je koordiniral Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, njegov potek in vsebinski nadzor pa vodilo Ministrstvo za okolje in prostor. mag. Lidija GLOBEVNIK, Vodnogospodarski inštitut, družba za upravljanje z vodami, d.o.o.
- 17 - VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ Pomemben del indikatorjev o okolju in razvoju so tudi indikatorji o vodah, ki so na kratko predstavljeni v nadaljevanju. METODA DELA Indikatorji o okolju in razvoju so bili obdelani s pomočjo metodoloških listov, kjer se je obravnavalo definicijo indikatorja, relevantnost indikatorja glede na splošen gospodarski razvoj in representativnost glede na cilje Nacionalnega programa varstva okolja. Za indikatorje so bili zbrani i razpoložljivi (vsaj novejši) podatki. Narejena je bila kratka interpretacija serije. Predstavljeni rezultati so v tej fazi preliminarni, saj so bile na voljo kratke časovne serije. V tej fazi tudi ni bilo na razpolago novejših mednarodnih primerjav, saj so se ravno v istem času indikatorji pripravljali tudi drugod. Prikazano je predvsem stanje statistik. INDIKATORJI O STANJU VODA IN RAZVOJA UPRAVLJANJA Z VODAMI Definicije izbranih indikatorjev voda so podane v knjigi UMAR/MOPNGI, Indikatorji okolja in razvoja/lndicators on environment and development (Urednik Radej in ostali, 1999). V Tabeli 1 je podan seznam indikatorjev, njihov slovenski prevod (ki ni dokončen, saj je treba preveriti izraz z definicijo oziroma dejanskim pomenom), ocena razpoložljivosti in relevantnosti indikatorja za Sredozemske države in Slovenijo. Izračuni potekajo po enostavnih formulah in so, če se le da, prikazani tudi v grafični obliki. Definicija in komentar za izbrane večino indikatorjev o vodah je dan v omenjeni publikaciji, zato jih tu ne podajamo. Sliki 1 in 2 pa podajata primer dveh izbranih indikatorjev. Tabela 1: Izbrani indikatorji razvoja za analizo METAP, 1999 (aktivnosti Blue Plan), področje voda; (Opombe: a)prevodi v slovenščino niso dokon čni; b) Razlaga kratic: METAP - Mediterraanean Environmental Technical Assisstance Programme; c)pojasnilo ocen : Relevantnostne stopnje: (1): ni relevantno; (2): dokaj relevantno; (3) relevantno; (4) zelo relevanstno; Razpoložljivost (podatkov): (1): nikoli na razpolago; (2) na razpolago v kratkem času, še nezbrano; (3): na razpolago v kratkem času, že zbrano; (4): na razpolago) ime indikatorja St. METAP METAP SLO SLO angleški izraz METAP slovenski prevod ind. Relevan Razpolo Relevan Razpolo tnost žnvost tnost žljivost ANNUAL WITHDRAWALS OF GROUND AND SURFACE WATER N" 65 4 3 2.. 3 (LETNI ODVZEM VODE) WASTEWATER TREATMENT COVERAGE N" 70 4 3 4 (POKRITOST ČiŠČENJA ODPADNE VODE) DENSITY OF HYDROLOGICAL NETWORKS N" 71 1 4 4 3 (GOSTOTA MONITORINGA HIDROLOŠKIH PARAMETROV) USE OF AGRICUL TURAL PESTICIDES N" 87 3 3 4 3 (RABA PESTICIDOV V KMETIJSTVU) USE OF FERTILlSERS PER HECTARE OF ARABLE LAND N" 88 4 3 4 4 (RABA GNOJIL NA HEKTAR OBDELOVALNE ZEMLJE) IRRIGATION IN PERCENT AGE OF ARABLE LAND N" 89 4 2 3 (NAMAKANJE KMETIJSKIH ZEMLJiŠČ) AGRICUL TURE WATER DEMAND PER IRRIGATED AREA N" 138 4 3 2 3 (POTREBA PO VODI ZA NAMAKANJE) EXPLOITABLE WATER RESOURCES PER CAPITA N" 141 3 2 1 4 (KO RIŠČ ENI VODNI VIRI NA PREBIVALCA) INDEX OF DIVERSIFICATION OF WATER PROVISIONING SOURCES (REUSE, N" 146 4 3 1 DESALlNATION, IMPORT) (IND EKS RAZLIČNOSTI VIROV OSKRBE Z VODO) SHARE OF DISTRIBUTED WATER NOT CON FORM TO QUALITY STANDARDS N" 149 4 2 3 (DELEŽ DISTRIBUIRANE VODE BREZ DOSEGANJA STANDARDOV KAKOVOSTI) SHARE OF INDUSTRIAL WASTE WATER WITH TREATMENT N" 151 4 2 3 3 (DELEŽ INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE Z ČiŠČENJEM) INDUSTRIAL RELEASES INTO WATER N"172 2 3 3 (INDUSTRIJSKI IZPUSTI V VODO) SHARE OF POLLUTED WATER RESOURCES N" 182 3 2 (DELEŽ ONESNAŽENE VODE)
mag L Globevnik - 18 - VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ PERCE NT OF POPULATION SERVED BY UNITS DISTRIBUTING NOT CON FORM SAFE W241 4 2 4 4 WATER (DELEŽ POPULACIJE BREZ OSKRBE S PITNO VODO USTREZNE KAKOVOSTI) COST RECOVERY W272 4 1 (VRAČiLO STROŠKOV) WATER MOBILlSATION RATE W273 2 3 (STOPNJA MOBILIZACIJE STROŠKOV ZA VODO?) AQUIFER OVER EXPLOITATION INDEX W274 2 1 (PREKOMEJNO IZKORiŠČANJE PODZEMNIH ZALOG VODE) ON-FARM IRRIGATION EFFICIENCY W 275 2 3 (UČiNKOVITOST NAMAKANJA) WATER EXPLOITATION INDEX W 276 2 3 (INDEKS RABE VODE) WATER FINAL CONSUMPTION INDEX W 277 2 1 (INDEKS KONČNE POTROŠNJE VODEl INDEX OF DIVERSIFICA TION OF WATER SUPPLY W 278 2 2 (INDEKS RAZLIČNOSTI OSKRBE Z VODO) DRINKING WATER DEMAND EFFICIENCY W 279 4 4 (UČiNKOVITOST DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA ZA OSKRBO S PITNO VODO) WATER UNIT PRODUCTIVITY IN AGRICULTURE W280 2 1 (KMETIJSKA PRODUKTIVNOST NA ENOTO VODE) WATER QUALITY INDICATOR W282 4 3 (INDIKA TOR KAKOVOSTI VODA) POLLUTION FLOWS W283 4 3 (PRETOK ONESNAŽENJA) RECOVERY RATE OF WATER TREATMENT AND PROTECTION W 284 4 1 (UČiNKOVITOST ČiŠČENJA ODPADNE VODE) COLLECTIVE TREATMENT EFFICIENCY W 285 (SKUPNA UNČINKOVITOST ČiŠČENJA ODPADNE VODE) Indikator št. 65: LETNI ODVZEM VODE (brez proizvodnje električne energije) (delež skupnega odvzema vode glede na nacionalne vodne količine) : Indikator je sestavljen iz vsote odvzemov vode iz različnih virov, deljen s količino vode, ki jo ima Slovenija (padavine-evapotranspiracija). V grafu so prikazani deleži posameznih vodnih virov glede na količino vode v Sloveniji. Odvzem vode za proizvodnjo električne energije ni upoštevan. Upoštevana je konstantna količina vode, ki jo ima Slovenija na rapolago (povprečje). Indikator je pomemben in reprezentativen. Izkazuje trend povečevanja rabe podtalnice. 2.5.,.----------------, 2.0 1-~:::::::;:?---=-"":=1 1.5 ~ o 1.0 <- 0.5 0.0+----, 1975 1980 1985 1990 1995... Indicator 65 -tr--reke podtalnica akumulacije -II- izviri Slika 1: slikovni prikaz indikatorja letnega odvzema za vodo (vir podatkov: Statistični letopis RS, 1996)
- 19- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ Indikator št. 279: UČiNKOVITOST DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA ZA OSKRBO S PITNO VODO (delež izgub vode glede na količine vode oddane v sisteme). Indikator je pomemben, razlika med oddano vodo v sistem in obračunano vodo se povečuje. Slika 2: slikovni prikaz indikatorja učinkovitosti distribucijskega sistema za oskrbo s pitno vodo (Vir podatkov: Statistični letopis RS, 1996 in Vodnogospodarski inštitut, Sanacija komunalne infrastrukture in izhodišča za urejanje prostora, li.faza, 1996) 300 M~ E 250 o.------- E 0.35 o ~ - - > 200 ro o (5 ~... e ro 0.25 Q) o) o a. 150..c 0.20 " N... e... o o 100-0.15 ~..c > ro - 0.10 e (5 e 50 Q) 0.05 O 0.00 1980 1985 1990 1995, ----------, -C}- \.Oda oddana v sisteme I \.Odne izgube... Indikator 279 ZAKLJUČEK Upoštevanje smernic trajnostnega razvoja (Agenda 21) zahteva tudi razvoj informacij o okolju in razvoju. Sintezne in za politične odločitve relevantne informacije in interpretacije stanja prikazuje sistem indikatorjev o okolju in razvoju, v katerega so vključeni tudi indikatorji o stanju voda in upravljanju z vodami. V vseh državaaah se sistem indikatorjev o okolju in razvoju šele razvija. Zato je potrebna tudi promocija njihove uporabnosti pri podpori trajnostnem razvoju. Usklajuje se zbiranje podatkov, razvija se ustrezne informacijske tokove in razvija metode za analizo in sintezo. Po tej poti gre tudi Slovenija (UMAR, MOP, VGI, Urednik Radej in ostali, 1999). Kot končni rezultat razvoja sistema bo predlagan niz 20 do 30 indikatorjev okolja in razvoja, ki bo tvoril jedro indikatorjev za spremljanje okoljske kakovosti gospodarske rasti v Sloveniji. Na njihovi osnovi bo pripravljen tudi okoljski del Strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Interpretacija ključnih indikatorjev bo tako usmerjala tudi politiko posameznih sektorjev. Med indikatorji o okolju in razvoju bodo imeli indikatorji vod pomembno mesto. Koliko jih bo in kateri bodo, se bo testiralo v prihodnjih letih.
mag. L. Globevnik - 20- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ Literatura: (UMAR, MOP, VGI )Urad za makroekonomske analize in razvoj, Mnistrstvo za okolje in prostor, Vodnogospodarski inštitut, druiba za gospodarjenje z vodami, Indikatorji okolja in razvojallndicators on environment and development, Zbirka Analize, raziskave, razvoj. Uredniki Radej B, Pirc VA, Globevnik L.,Ljubljana, 1999. V tisku. METAP, Plan Bleu. 1997. Working Papers for Workshop on Environmental Performance Indicators, Split, December, 1998. Statistični letopis RS, 1996 Vodnogospodarski inštitut, Sanacija komunalne infrastrukture in izhodišča za urejanje prostora, II.faza, 1996. Drugi viri: European Environment Agency - EEA. 1996. Guidelines for Data Collection for The Dobriš+3 Report. Copenhagen. Blue Plan/MAP/UNEP, ENVIRONMENTAL PERFORMANCE INDICATORS : Final List of Indicators (revised ), for METAP III, Regional Capacity Building Programme : Programme Performance Monitoring and Indicators, 1998. METAP, Plan Bleu. 1997. National Tematic Indicators. Draft Working Paper. Second Workshop on Environmental Performance Indicators, Beirut, 15-17 December, 45 str. Ministrstvo za okolje in prostor - MOP. 1998a. Nacionalni program varstva okolja - delovno besedilo. Ljubljana, 127 str. Ministrstvo za okolje in prostor - MOP. 1998b. Okoljska pristopna strategija Slovenije za vključitev v Evropsko unijo. Ljubljana, 90 str. Ministrstvo za okolje in prostor, Okolje v Sloveniji 1996, poročilo in žepna izdaja, Ljubljana 1999. OECD. 1993. OECD Core set of indicators for Environmental performance reviews. A synthesis report by the Group on the State of the Environment. Environment monographs N 83. Paris, 35 str. Radej B. 1998. Razvoj indikatorjev za spremljanje okoljske kakovosti gospodarske rasti v Sloveniji. Ljubljana: ZMAR. Delovni zvezek 10/98, 68 str. UNDPCSD. 1996. Indicators of Sustainable Development: Framework and Methodologies. New York, 428 str. UNECE. 1997. Environmental Performance Reviews: Slovenia. Environmental Performance Reviews Series No. 2. Geneva, 177 str. Strmšnik 1. 1998. Predlog dopolnitve sistema razvojnega načrtovanja v luči vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj, 1998, 37 str.