UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Gregor KOŽELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gregor KOŽELJ SPREMLJANJE KOZLIČKOV RODU MONOCHAMUS (COL.: CERAMBYCIDAE) V KE ČRNI VRH KOT PRENAŠALCEV KARANTENSKE BOROVE OGORČICE (BURSAPHELENCHUS XYLOPHILUS) ZA SLOVENIJO DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij MONITORING OF LONGHORN BEETLES FROM THE GENUS MONOCHAMUS (COL.: CERAMBYCIDAE) IN THE UNIT ČRNI VRH AS VECTORS OF THE PINE WOOD NEMATODE (BURSAPHELENCHUS XYLOPHILUS) FOR SLOVENIA GRADUATION THESIS Higher profesional studies Ljubljana, 2010

II Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758), avtor G. Koželj

II Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija gozdarstva na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Opravljeno je bilo na Katedri za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali, na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Laboratorijski del raziskave je bil opravljen v Laboratoriju za varstvo gozdov in ekološke študije (LEŠ-entomologija) na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Katedre za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali. Terenski del je bil opravljen v revirju Idrija I krajevne enote (KE) Črni Vrh. Študijska komisija je dne 25. 03. 2009 odobrila temo diplomskega dela, za pa mentorico imenovala prof. dr. Majo Jurc in recenzenta dr. Tomija Trilarja. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: Članica: Član: Datum zagovora: Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji. Gregor Koželj

III KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD DK KG KK Dn GDK 145.76:228:174.7 Picea abies(497.4 Idrija)(043.2)=163.6 Idrija/hrošči(Coleoptera)/monitoring/borova ogorčica/monochamus/picea abies/slovenija AV KOŽELJ, Gregor SA JURC, Maja (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire LI 2010 IN TD OP IJ JI AI SPREMLJANJE KOZLIČKOV RODU MONOCHAMUS (COL. : CERAMBYCIDAE) V KE ČRNI VRH KOT PRENAŠALCEV KARANTENSKE BOROVE OGORČICE (BURSAPHELENCHUS XYLOPHILUS) ZA SLOVENIJO Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij) IX, 75 str., 6 prgl., 33 sl., 2 pril., 24 vir. sl sl/en Spremljali so prisotnost entomofavne v sestojih navadne smreke (Picea abies (L.) Karsten) v zahodnem delu Slovenije (Dinarska ekološka regija). Lovljenje je bilo opravljeno v letu 2008, vzorci so bili nabirani enkrat na mesec od julija do novembra. Entomofavno so lovili v črne pasti cross-vane traps (štiri pasti/lokacijo) z mokrim ulovom in atraktanti (etanol in α- pinen, sproščanje okoli 2 g/dan na 25-28 C ter s feromoni Pheroprax in Gallowit). Ugotovili so prisotnost dvajsetih družin iz razreda Insecta: iz reda Coleoptera pa trinajst družin hroščev: Silphidae, Cerambycidae, Staphylinidae, Histeridae, Elateridae, Scarabidae, Cicindelidae in drugih. Iz družine Cerambycidae so določili 3 vrste kozličkov (Leiopus nebulosus, Tetropium fuscum, Stictoreptura rubra). Predstavnikov rodu Monochamus niso našli. Ugotovili so razlike v uspehu ulova hroščev glede na uporabo različnih atraktantov.

IV KEY WORDS DOCUMENTATION DN DC CX CC Gth FDC 145.76:228:174.7 Picea abies(497.4 Idrija)(043.2)=163.6 AU KOŽELJ Gregor AA JURC, Maja (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83 PB University of Ljubljana, Department of Forestry and Renewable Forest Resurces PY 2010 MONITORING OF LONGHORN BEETLES FROM THE GENUS TI MONOCHAMUS (COL.: CERAMBYCIDAE) IN THE UNIT ČRNI VRH AS VECTORS OF THE PINE WOOD NEMATODE (BURSAPHELENCHUS XYLOPHILUS) FOR SLOVENIA DT Graduation Thesis (Higher profesional studies) NO IX, 75 p., 6 tab., 33 fig., 2 ann., 24 ref. LA Sl AL sl/en AB The presence of entomofauna was assesed in a stand of Picea abies (( L. ) Karsten) in the western part of Slovenia (Dinaric ecological region). The trapping was conducted in 2008 and the samples were collected in one-month intervals from July to November. Entomofauna was collected with black cross-vane traps (four traps/location) by means of a wet collecting method and attractants (ethanol and α-pinene, released at about 2 g/day at 25-28 C, and pheromones Pheroprax and Gallowit). Twenty families from the classis Insecta were detected; thirteen families from the order Coleoptera were identified: Silphidae, Cerambycidae, Staphylinidae, Histeridae, Elateridae, Scarabidae, Cicindelidae and others. From the family Cerambycidae 3 different species of longhorn beetles were collected (Leiopus nebulosus, Tetropium fuscum, Stictoreptura rubra). Representatives of Monochamus spp. were not found. Differences in traping success of Coleoptera regarding different attractants used were established.

V KAZALO Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758), avtor G. Koželj... II KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA... III KEY WORDS DOCUMENTATION...IV KAZALO... V KAZALO PREGLEDNIC...VII KAZALO SLIK... VIII 1 UVOD...1 1.1 GOZDOVI EVROPE... 1 1.2 GOZDOVI SLOVENIJE... 2 1.2.1 Spremenjenost gozdov v Sloveniji... 3 1.3 IGLASTI GOZDOVI SLOVENIJE... 5 1.4 NAMEN NALOGE... 8 1.5 OPIS GOSPODARSKE ENOTE KE ČRNI VRH... 9 1.5.1 Podnebne značilnosti... 9 1.5.2 Hidrološke razmere... 10 1.5.3 Matična podlaga in tla... 10 1.5.4 Krajinski tipi... 10 1.6 RAZRED NEMATODA - OGORČICE IN BOROVA OGORČICA... 10 1.6.1 Razvoj ogorčice... 12 1.6.2 Razmnoževanje ogorčice... 12 1.6.3 Vektorji nematode... 15 1.7 GOSTITELJI BOROVE OGORČICE... 15 1.7.1 Pomen za človeka... 16 1.8 KONTROLA GOSTOTE POPULACIJE KOZLIČKOV IZ RODU MONOCHAMUS16 1.8.1 Družina kozlički (Cerambycidae), rod Monochamus... 16 1.8.2 Morfologija imaga... 17 1.8.3 Bionomija... 17 1.8.4 Simptomi... 19 1.8.5 Obrambni mehanizmi... 20 1.8.6 Ekonomski pomen... 21 1.8.7 Varstveni status kozličkov v Evropi... 21 1.9 STANJE VRST Monochamus sartor (Fabricius, 1787), Monochamus saltuarius (Gebler,1830), Monochamus sutor (Linnaeus, 1758) in Monochamus galloprovincialis(oliver, 1795) V SLOVENIJI... 22 1.10 NAJPOMEMBNEJŠE NAŠE VRSTE V IGLASTIH GOZDOVIH... 23 1.10.1 Monochamus sartor... 23 1.10.2 Monochamus saltuarius... 25 1.10.3 Monochamus sutor... 26 1.10.4 Monochamus galloprovincialis... 28 1.10.5 Leiopus nebulosus meglenolisasti kozliček... 29 1.10.6 Tetropium fuscum... 31 1.10.7 Stictoleptura rubra opečnordeči vitki kozliček... 33 2 PREGLED OBJAV... 35 3 MATERIAL IN METODA DELA... 37

VI 3.1.TERENSKO DELO... 37 3.2 DELO V LABORATORIJU... 41 3.3 FORMULE ZA MERJENJE KOLIČINSKIH PARAMETROV POPULACIJE... 42 4 REZULTATI... 43 4.1 CELOTEN ULOV... 43 4.2 ULOV OSEBKOV IZ REDU COLEOPTERA... 44 4.3 ULOV OSEBKOV IZ DRUŽINE KOZLIČKOV (CERAMBYCIDAE)... 45 4.4 VRSTE IZ DRUŽINE CERAMBYCIDAE, KI SMO JIH NAŠLI V PASTEH:... 46 4.5 ULOV OSEBKOV IZ DRŽINE CERAMBYCIDAE GLEDE NA UPORABLJENI.. 47 ATRAKTANT... 47 4.6 STRANSKI ULOV... 47 4.7 IZRAČUNI IN VREDNOTENJE... 49 4.7.1 Izračun dominance za vrste Tetropium fuscum, Leiopus nebulosus, Stictoreptura rubra... 49 4.7.2 Izračun indeksa bogastva vrst v KE Črni Vrh, oddelek 26... 49 5 RAZPRAVA IN SKLEPI... 50 6 POVZETEK... 53 VIRI... 55 ZAHVALA... 1 PRILOGE... 2

VII KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Preglednica prikazuje vse ulovljene osebke (redov, družin in vrst)... 44 Preglednica 2: Preglednica prikazuje ulovljene osebke iz redu Coleoptera (red, družina, vrsta)... 45 Preglednica 3: Preglednica prikazuje ulovljene osebke iz družine Cerambycidae (družina, vrsta)... 45 Preglednica 4: Preglednica prikazuje ulov hroščev iz družine Cerambycidae glede na uporabljene atraktante Gallowit, Pheroprax, α-pinen in etanol... 47 Preglednica 5: Pregled stranskega ulova... 48 Preglednica 6: Prikazuje vrsto ujetega hrošča, izračunano dominanco (D) ter kategorizacijo dominantnosti...50

VIII KAZALO SLIK Slika 1: Razširjenost in lesna zaloga navadne smreke v Sloveniji, 2003 (Vir: Jurc in sod., 2003)... 6 Slika 2: Razširjenost in lesna zaloga rdečega bora v Sloveniji, 2003 (Vir: Jurc in sod., 2003)... 7 Slika 3: Razširjenost in lesna zaloga črnega bora v Sloveniji, 2003 (Vir: Jurc in sod., 2003)... 8 Slika 4: Zgradba ogorčic (Jurc in sod., 2003)... 11 Slika 5: Razvojni krog borove ogorčice (Jurc in sod., 2003).... 13 Slika 6: Monochamus sartor krojaški žagovinar: samec (Jurc, 2008).... 23 Slika 7: Monochamus sartor krojaški žagovinar: samica (Jurc, 2008).... 24 Slika 8: Razširjenost vrste Monochamus sartor v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006)... 24 Slika 9: Razširjenost vrste Monochamus saltuarius v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006).... 25 Slika10: Monochamus saltuarius - dimnikarski žagovinar: samec (Jurc, 2008)... 26 Slika 11: Monochamus sutor čevljarski žagovinar, samec (Jurc, 2008).... 26 Slika 12: Razširjenost vrste Monochamus sutor v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006).... 27 Slika 13: Monochamus sutor čevljarski žagovinar, samica (Jurc, 2008).... 28 Slika 14: Monochamus galloprovincialis - pekarski žagovinar (Jurc, 2008)... 28 Slika 15: Razširjenost vrste Monochamus galloprovincialis v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006)... 29 Slika 16: Leiopus nebulosus (Vir: Coleopterorum Poloniae)... 30 Slika 17: Razširjenost vrste Leiopus nebulosus v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006).... 31 Slika 18: Tetropium fuscum (Vir: Coleopterorum Poloniae)... 32 Slika 19: Razširjenost vrste Tetropium fuscum v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006).... 33 Slika 20: Stictoleptura rubra (Vir: Coleopterorum Poloniae )... 34 Slika 21: Stictoreptura rubra, opečnordeči vitki kozliček (Koželj, avtorjeva risba, 2007).34 Slika 22: Razširjenost vrste Stictoreptura rubra v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006)... 35 Slika 23: Lokacija lovnih pasti topografsko (M: 1:10 000) (Vir: ZGS, OE Tolmin)... 38 Slika 24: Lokacija lovnih pasti (M: 1: 10 000) (Vir: ZGS, OE Tolmin)... 38 Slika 25: Lovilna past v KE Črni Vrh (Koželj, 2007)... 39 Slika 26: Entomofavna ujeta v lovilni posodi (Koželj, 2007)... 39 Slika 27: Shematski prikaz uporabljenih pasti (Vir: Shawna, 2000)... 40 Slika 28 Prepariran material (red Coleoptera) (Koželj, 2009)... 41 Slika 29: Lupa OLYMPUS SZS 12 (Koželj, 2009)... 41 Slika 30: Prepariranje hroščev iz družine Carabidae (Koželj, 2009)... 42 Slika 31: Stranski ulov se suši na podlagi (Koželj, 2009)... 42 Slika 32: Ulov hroščev iz družine Cerambycidae po vrstah... 46 Slika 33: Ulov hroščev iz družine Cerambycidae po mesecih... 46

1 1 UVOD 1.1 GOZDOVI EVROPE Gozdove v Evropi lahko razdelimo na borealne iglaste gozdove ali tajgo ter listnate gozdove. Razširjenost gozdov je odvisna od podnebja in rastiščnih razmer (predvsem talnih razmer), ki prevladujejo v določenih območjih. Gozdovi in druge gozdne površine v sedemindvajsetih članicah EU pokrivajo 177 milijonov hektarov, oziroma 42 % vse površine unije. Med članicami sta najbolj gozdnati Finska, kjer gozdovi pokrivajo 77 % ozemlja, in Švedska (75 %), na tretjem mestu pa je Slovenija, kjer na gozdove odpade 65 % ozemlja (Statistični letopis RS, 2009). Največje ozemlje gozdovi in druge gozdne površine v absolutnih številkah pokrivajo na Švedskem (31 milijonov hektarov), v Španiji (28 milijonov hektarov), na Finskem (23 milijonov hektarov), v Franciji (17 milijonov hektarov) ter v Nemčiji in Italiji (v obeh po 11 milijonov hektarov). (http://ies.jrc.ec.europa.eu/index.php). Po drugi strani so površine najmanj gozdnate na Malti, kjer gozdovi pokrivajo le odstotek celotne površine, slabo poraščene z gozdovi so tudi Irska (10 %), Nizozemska (11 %), Velika Britanija (12 %) ter Danska (15 %). Za zagotavljanje oskrbe z lesom je v sedemindvajseterici namenjenih 73 % celotne gozdne površine oz. 129 milijonov hektarov. Med šestimi članicami z največjimi gozdnimi površinami je oskrbi z lesom največji delež gozdov namenjen v Nemčiji (99 %), sledijo Finska (86 %), Francija (85 %), Italija (81 %), Švedska (96 %) in Španija, kjer je za potrebe gozdnega gospodarstva namenjenih le 37 % vse gozdne površine. V Sloveniji je za oskrbo z lesom namenjenih 88 % gozdne površine oz. 1,2 milijona hektarov. V letu 2005 se je ta številka povečala za 7,3 milijona kubičnih metrov, posekanih pa je bilo 44 % tega prirastka oz. 3,2 milijona kubičnih metrov (Eurostat, 2010). Borealni gozdovi poraščajo Norveško, Švedsko, Finsko vse do Sibirije in imajo značilno ostro podnebje. Listnati gozdovi se razprostirajo južno od borealnih gozdov, od Britanskega otočja in severne Španije čez osrednjo Evropo do Rusije. Vlažno podnebje s poletnim dežjem in zmerno ostrimi zimami je značilnost tega pasu. Južna Evropa s sredozemskim podnebjem je ugodna za razvoj sklerofilnih grmovnih rastlinskih združb

2 (makija). V višjih, gorskih predelih je podnebje podobno borealnemu pasu, več je iglavcev. Tam najdemo tudi visokogorska barja, porasla z iglavci, ki pa so posledica človekovega poseganja v okolje. Odvisno od podnebja, matične kamnine, rastlinstva in živalstva nastajajo različni tipi tal. Vsak tip ustreza določeni vrsti gozda. Za borealni gozd je tako značilen podzol - črna, delno razkrojena organska snov, humus, prekriva pa ga debela plast iglic, storžev ter vejic. Zaradi nizkih temperatur je razkrojevanje upočasnjeno, kar pripelje do debelih plasti stelje. Za mešani gozd pa je najbolj značilna rjava prst, v kateri se nahaja veliko rudninskih hranilnih snovi. Številni organizmi v tleh prispevajo k razgradnji organskih snovi in ustvarjanju prsti. Iglavci ponujajo drugačno hrano živalim, ki živijo v takem tipu gozda, zato se tudi favna razlikuje glede na vrsto rastja (http://ies.jrc.ec.europa.eu/index.php). 1.2 GOZDOVI SLOVENIJE Gozd je nekoč poraščal skoraj celotno ozemlje Slovenije pod zgornjo gozdno mejo (1800 m). Sčasoma pa je človek v legah, ki so mu nudile pogoje za naselitev in gospodarsko rabo, gozdove zelo skrčil in tudi spremenil avtohtono sestavo gozda. Leta 1875 je bilo z gozdom pokritega 36 % današnjega slovenskega ozemlja. V zadnjih desetletjih se gozdna površina spet povečuje na račun opuščanja rabe kmetijskih zemljišč. Leta 1970 je gozd pokrival 51 % ozemlja, danes pa že 57 % površine države (Zavod za gozdove Slovenije, 2009). Slovenija je po deležu gozdnih površin tretja v Evropi. Gozdovi so bogati z rastlinstvom in živalstvom ter pestro sestavo grmovnih in drevesnih vrst. Gozdovi najbolj priraščajo na območju Postojne in Slovenj Gradca, najmanj pa na Krasu. V Sloveniji imamo 71 domačih (avtohtonih) gozdnih drevesnih vrst, od vseh 3000 domačih rastlin Slovenije jih je kar tretjina vezanih na gozd (Zavod za gozdove Slovenije, 2009). Rezultati inventure gozdov za območje zahodne Evrope in držav srednje ter vzhodne Evrope iz obdobja 1995-1998 kažejo, da je gozdnatost Slovenije že dosegla 60 %. Gozd pokriva 1.227.832 ha površine Slovenije; listnatega gozda (z več kot 75 % listavcev) je 39,1 % ali 451.443 ha, iglastega gozda (z več kot 75 % iglavcev) je 21,7 % ali 250.718 ha, mešanega gozda (iglavci, listavci: 25-75 %) je 39,2 % ali 452.399 ha (Hočevar, 2003).

3 1.2.1 Spremenjenost gozdov v Sloveniji Ohranjenost gozdov se določi glede na delež drevesnih vrst, ki so naravni sestavi gozdne združbe tuje ali pa so redke. Tako so ohranjeni gozdovi tisti, kjer je tujih ali redkih drevesnih vrst do 30 %, spremenjeni pa so tisti, kjer je tujih ali redkih drevesnih vrst od 31 do 70 %. Močno spremenjeni gozdovi so tisti gozdovi, kjer so tuje ali redke drevesne vrste zastopane od 71 do 90 %, izmenjani gozdovi pa tisti, kjer je tujih ali redkih drevesnih vrst več kot 90 %. Ohranjenost gozdov je predpogoj za njihovo biološko in mehansko stabilnost (Zavod za gozdove Slovenije, 2009). Stanje ohranjenosti gozdov v Sloveniji po gozdnogospodarskih območjih sledi: - GGO Tolmin - ohranjenih gozdov je 60,64 %, močno spremenjenih in izmenjanih gozdov je skupno 11,78 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Bled - ohranjenih gozdov je 51,27 %, spremenjenih in močno spremenjenih gozdov pa 48,38 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Kranj - ohranjenih gozdov je 29,52 %, spremenjenih je 54,55 %, močno spremenjenih gozdov 13,96 %, izmenjanih gozdov pa 1,98 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Ljubljana - ohranjeni gozdovi sestavljajo dve tretjini vseh gozdov v območju (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Postojna - ohranjenih gozdov je 50,64 %, spremenjenih 26,83 %, močno spremenjenih gozdov pa 14,91 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Novo mesto - ohranjenih gozdov je 70,43 %, spremenjenih 23,86 %, močno spremenjenih gozdov 3,71 % ter izmenjanih gozdov 1,99 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Brežice - prevladujejo ohranjeni gozdovi z deležem 81,38 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Celje - ohranjenih gozdov je 49,98 %, spremenjenih 45,31 %, močno spremenjenih gozdov pa 3,55 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Nazarje - ohranjenih gozdov je 23,8 %, spremenjenih 42 %, močno spremenjenih 29 % in izmenjanih gozdov 5 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009);

4 - GGO Maribor - ohranjenih gozdov je 42,54 %, spremenjenih 47,85 %, močno spremenjenih gozdov pa 9,16 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Murska Sobota - ohranjenih gozdov je 49,07 %, spremenjenih 46,63 %, močno spremenjenih gozdov 3,66 %, izmenjanih gozdov pa 0,64 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2009); - GGO Sežana - ni podatka, gozdovi močno spremenjeni z vnosom monokultur črnega bora (Jurc in sod., 2003). Stanje je relativno ugodno, izjema je GGO Nazarje z zasmrečenimi gozdovi, na GGO Sežana pa so velike površine alohtonega črnega bora (Jurc in sod., 2003). Dobre informacije o zdravstvenem stanju naših gozdov v zadnjih desetletjih nastajajo kot rezultat diagnostičnega in raziskovalnega dela strokovnjakov ter kontinuiranega spremljanja zdravstvenega stanja v okviru vseh gozdnogospodarskih območij. Relativno dobro poznamo najpomembnejše in najpogostejše škodljive biotske dejavnike (žuželke, bolezni - patogene glive, poškodbe zaradi divjadi, poškodbe zaradi dela v gozdu) ali škodljive abiotske dejavnike (veter, sneg, žled, plazovi, usadi, onesnaženi zrak, spremembe nivoja talne vode) in tudi obseg poškodb v naših gozdovih, ki jih ti škodljivi dejavniki povzročajo. Količino sanitarnih posekov (to je posek bolnega, poškodovanega ali sušečega se drevja, ki je odstranjeno iz sestoja zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja sestoja) navaja publikacija Zdravje gozda (Jurc in sod., 2003). V Sloveniji razpolagamo s podatki o sanitarnih sečnjah zaradi abiotskih in biotskih dejavnikov. Od leta 1985 dalje vodimo evidence o sanitarnih sečnjah. V 23 letih (1985-2008) je bilo v Sloveniji največ sanitarnih sečenj opravljenih zaradi vremenskih ujm (36,2 % ali 6.787.633 m3), sledijo sečnje zaradi škodljivih žuželk (29,3 % ali 5.497.590 m 3 ) in sečnja zaradi drugih vzrokov (20 % ali 3.750.538 m 3 ) (Statistični letopis RS 2009). Zaradi gozdnemu drevju škodljivih žuželk je bilo v letu 2009 posekane 256.647 m 3 lesne mase oz. 210.470 dreves. Posek drevja zaradi žuželk je v preteklih letih znašal: leta 1995: 164.000 m 3, leta 1996: 88.000 m 3, leta 1997: 81.000 m 3, leta 1998: 167.000 m 3, leta 1999: 102.500 m 3, leta 2000: 118.550 m 3, leta 2001: 132.732 m 3, leta 2002: 169.382 m 3 leta 2003: 406.621 m 3, leta 2004: 573.557 m 3, leta 2005: 747.132 m 3, leta 2006: 702.275 m 3, leta

5 2007: 512.136 m 3, leta 2008: 322.116 m 3. Največji delež sanitarno varstvenega poseka in zaradi žuželk, primerjalno na celoten posek, je bil v letu 2009 v GGO Bled, ko je znašal 37 % celotnega poseka, in v GGO Kočevje, ki je znašal 10 % celotnega poseka (Statistični letopis RS, 2009). 1.3 IGLASTI GOZDOVI SLOVENIJE V Sloveniji med iglavci prevladuje smreka (Picea abies (L.) Karsten). V preteklosti je bila navezana na alpske pokrajine. Zaradi umetne nasaditve po nižinah pa se je razširila po vsej Sloveniji. Sadili so jo predvsem zaradi njenih tehničnih lastnosti ter široke rabe v gospodarstvu, ki se je takrat močno krepilo. Do zgornje gozdne meje sega macesen (Larix decidua (Mill.)), precej pogosti pa so tudi bori (Pinus spp.). Na Primorskem je najbolj razširjen črni bor (Pinus nigra (Arnold, 1785)). Poleg smreke je pogosta vrsta v hladnejših območjih še jelka (Abies alba (Miller, 1768)), gorske predele pa zarašča rušje (Pinus mugo (Turra, 1765)). V Sloveniji je delež iglavcev v lesni zalogi 47,9 % (navadne smreke 32,3 %, jelke 8,1 %, rdečega bora 4,7 %, črnega bora 1,2 % in drugih iglavcev 1,6 %). Črni bor je prisoten kot monokultura (Zavod za gozdove Slovenije, 2009). Navadna smreka z lesno zalogo 1-100 m 3 /ha je na površini 605.989 ha (21.131.164 m 3 ), z lesno zalogo nad 100 m 3 /ha je na površini 333.733 ha (68.255.801 m 3 ) (izračun narejen na 57.191 odsekih) (Slika 1) (Zavod za gozdove Slovenije, 2009).

6 Slika 1: Razširjenost in lesna zaloga navadne smreke v Sloveniji, 2003 (Vir: Jurc in sod., 2003). Rdeči bor (Pinus sylvestris (Linnae, 1753)) z lesno zalogo 1-100 m 3 /ha je na površini 438.887 ha (9.691.284 m 3 ), z lesno zalogo nad 100 m 3 /ha je na površini 25.238 ha (3.436.045 m 3 ) (izračun narejen na 3.170 odsekih) (Slika 2) (Zavod za gozdove Slovenije, 2009).

7 Slika 2: Razširjenost in lesna zaloga rdečega bora v Sloveniji, 2003 (Vir: Jurc in sod., 2003). Črni bor (Pinus nigra) z lesno zalogo 1-100 m 3 /ha je na površini 71.609 ha (1.302.119 m 3 ), z lesno zalogo nad 100 m 3 /ha je na površini 12.217 ha (1.964.677 m 3 ) (izračun narejen na 1.679 odsekih) (Slika 3) (Zavod za gozdove Slovenije, 2009).

8 Slika 3: Razširjenost in lesna zaloga črnega bora v Sloveniji, 2003 (Vir: Jurc in sod., 2003). 1.4 NAMEN NALOGE Obravnavamo vektorje borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934)) v sestojih navadne smreke v območju Idrije. Raziskava je potekala v okviru naloge Monitoringa vektorjev borove ogorčice v Sloveniji, v okviru sistematičnega spremljanja škodljive gliste v Sloveniji. Nearktična vrsta B. xylophilus je izjemno nevarna fitopatogena ogorčica, ki povzroča hiter propad iglavcev, predvsem različnih vrst borov na območju vzhodne Azije (Japonska, Kitajska), od leta 1999 na Portugalskem. Leta 2008 je bila najdena tudi v Španiji. Pri nas so izpolnjeni vsi pogoji za vnos, širjenje in ustalitev borove ogorčice, ki lahko povzroči velike škode v sestojih borov. Zato izvajajo v Sloveniji sistematični nadzor borove ogorčice. Laboratorij za varstvo gozdov in ekološke študije (LEŠ-entomologija) na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF pa izvaja monitoring vektorjev borove ogorčice. Namen naloge je ugotavljanje številčnosti populacije kozličkov iz rodu Monochamus v območju KE Črni Vrh, GGO Tolmin. Naloga je razdeljena v štiri glavne sklope. V uvodu

9 bomo govorili o gozdovih Evrope, podrobneje bomo opisali borovo ogorčico ter vektorje borove ogorčice, opisali bomo hrošče iz rodu Monochamus, ki so prisotni tudi v Sloveniji. Podajamo tudi splošen opis družine kozličkov (Cerambycidae) in splošno sistematiko tako hroščev kot borove ogorčice. Drugi sklop je namenjen opisu materiala in metod dela. Tretji sklop je namenjen predstavitvi rezultatov. Četrti, zadnji sklop, je razprava oziroma primerjava naših izsledkov z izsledki drugih raziskovalcev. Naloga sledi osnovnim ciljem: - spoznali bomo pomembne objave, ki se nanašajo na borovo ogorčico in njene vektorje, - zastavili bomo spremljanje kozličkov rodu Monochamus v KE Črni Vrh, - ugotovili bomo, ali se v sestojih navadne smreke pojavljajo vrste kozličkov iz rodu Monochamus ter njihovo vlogo pri možnem vnosu Bursaphelenchus xylophilus v KE Črni Vrh. 1.5 OPIS GOSPODARSKE ENOTE KE ČRNI VRH 1.5.1 Podnebne značilnosti Padavine so dokaj obilne (2000-3000 mm na leto), z manjšimi ekstremi spomladi in jeseni. V zimskem času so padavine v glavnem v obliki snega, ki se po podatkih iz let 1955-60 tu zadržuje od 45-113 dni, vendar je v zadnjih letih dolžina obdobja pokritosti s snegom bistveno krajša (toplejše zime). Značilna vetrova tega območja sta burja in jugo, ki se najpogosteje pojavljata v gorskih - višjih predelih enote in močno ublažita humidni značaj klime. Povprečne letne temperature se gibljejo v intervalu od 6,7 do 12,4 o C. Ker leži GGE Črni Vrh na območju, kjer se srečujejo različni podnebni vplivi, pogosto prihaja do ekstremnih vremenskih pojavov, ki močno vplivajo na gozd (žled, močni vetrovi, moker sneg, mraz, slana...) (Gozdnogospodarski načrt, 2008).

10 1.5.2 Hidrološke razmere Večjih vodotokov v enoti ni, ker se celotno ozemlje enote razprostira na kraški planoti, ki jo na severu omejuje potok Zala, na zahodu pa zgornji tok reke Idrijce (Gozdnogospodarski načrt, 2008). 1.5.3 Matična podlaga in tla V kameninski podlagi absolutno prevladujejo karbonatne kamenine (največ je dolomita, nekoliko manj apnenca), manjši delež pa zavzemajo tudi flišne plasti laporja in peščenjakov (Gozdnogospodarski načrt, 2008). 1.5.4 Krajinski tipi Za planoto, kjer se razprostira GE Črni Vrh, je značilna velika gozdnatost. Ta svet s kar 71,6 % gozdne površine presega povprečje v Sloveniji. Od skupne površine enote, 7805 ha, je gozdov 5585 ha. Delež gozda v enoti nakazuje trend povečanja, ki ga je zaznati v visokem deležu zaraščajočih se kmetijskih površin, ki jih je kar 148 ha. Gozdna krajina vključuje območje v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključuje tudi naravna travinja, gorske pašnike in skalovja. Takšen tip krajin se v enoti nahaja na pobočjih Javornika in Nadrta ter pokriva večji delež enote (65 %). Črnovrška in godoviška kotlina spadata v gozdnato krajino, saj se tu nahajajo večje površine kmetijskih površin in obe večji naselji (Gozdnogospodarski načrt, 2008). 1.6 RAZRED NEMATODA - OGORČICE IN BOROVA OGORČICA Ogorčice (razred Nematoda) so ena najbolj pisanih vrst živali. Zelo težko jih razlikujemo med seboj; opisali so jih več kot 80.000, več kot 15.000 izmed njih je parazitov. Ocenili so, da je opisanih in neopisanih ogorčic več kot 500.000. Za razliko od ožigalkarjev ali ploskih

11 črvov imajo prebavni sistem, ki je na obeh koncih oblikovan kot cev (Department of Biological, 2010). Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934), spada v družino Aphelenchoididae, Secrenentea, Nematoda (Slika 4). Uvrščena je v patogene zajedavce na iglavcih. V eni vegetacijski sezoni je sposobna povzročiti odmiranje velikih sestojev iglavcev, poleg tega jih napade v vseh starostih. Vrsta je avtohtona v Severni Ameriki, domnevajo, da je bila prenesena na Japonsko in v države vzhodne Azije. Na teh območjih povzroča velike škode na iglavcih (Mamiya, 1983). Slika 4: Zgradba ogorčic (Jurc in sod., 2003). V Evropi je na karantenski listi EU II A1, v Sloveniji na A1, skupaj z vektorji pa je uvrščena tudi na karantensko listo EPPO A1 (OEPP/EPPO 1986, EPPO 1990; Smith in sod., 1997; Pravilnik o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču,1996). V zadnjih desetletjih predstavlja borova ogorčica najpomembnejšega škodljivca borovih gozdov na Japonskem (Mamiya, 1983). Vedno bolj nevarna postaja tudi v sosednji Kitajski. Ko spremljamo trende sanitarnih sečenj ter sušenja zaradi borove ogorčice, opazimo viden porast teh ukrepov. Ekološke in

12 trofične razmere v Evropi ter pri nas nakazujejo, da jo lahko kmalu pričakujemo (Jurc in sod., 2003). Naša raziskava je potekala na podlagi teh opazovanj in pričakovanj, saj nas zanima številčnost vektorjev na območju Slovenije. Temperatura se bo višala (http://forest.jrc.ec.europa.eu/climate-change/forest-type-suitability), zato je potrebno že prej predvideti območja, ki so rizična za pojav ogorčice. Tako se na izbruh bolezni lahko ustrezno pripravimo. K sklopu preventivnih ukrepov spada tudi monitoring vrst Monochamus, ki je eden od vektorjev tega zajedavca. Večje število vektorjev na raziskovanem območju pomeni, da je možnost prenosa»bolezni«večja. 1.6.1 Razvoj ogorčice Vrsta izvira iz Severne Amerike, s trgovanjem hlodovine ter drugimi lesnimi proizvodi pa je bila prinesena še na druga območja. Trenutno povzroča škodo v Kanadi in Mehiki. V Evropo pa je bila prestrežena na Finskem, Norveškem, Švedskem in v Franciji ob uvozu hlodovine (Crop Protection Compendium, Global Module, CAB International, 2010). Leta 1999 so jo našli na Portugalskem, in sicer na vrsti Pinus pinaster (Aiton, 1789) (Mota in sod., 1999). Bursaphelenchus xylophylus ogroža predvsem bore (Urek in sod., 1998). Borovo ogorčico, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in sod., 1934), uvrščamo v razred Nematoda. Prvič je bila opisana leta 1934 kot Aphelenchoides xylophilus v Bogalusi (Lousiana) na Pinus palustris (Miller, 1768). Leta 1970 jo je Nickle preimenoval v Bursaphelenchus xylophilus (Jurc in sod., 2003). 1.6.2 Razmnoževanje ogorčice Razmnožujejo se gametogamno in so oviparne. Samice izležejo v 28 dneh, kolikor traja obdobje izleganja, povprečno 79 jajčec. Samice morajo biti v času izleganja jajčec večkrat oplojene. Populacija B. xylophilus lahko v ugodnih okoljskih razmerah izredno naraste - teoretično lahko potomstvo ene samice v petnajstih dneh doseže 263.000 osebkov (Jurc in sod., 2003).

13 Življenjski krog vrste B. xylophilus lahko poteka saprofitsko (mikofagno) in fitoparazitsko (Slika 5). V obeh primerih so za razvoj oziroma prenos z enega na drugega gostitelja potrebni vektorji, na primer osebki vrst iz rodu Monochamus. Pri saprofitskem načinu se prenašajo četrtostopenjske ličinke borove ogorčice na oslabela ali propadla drevesa s pomočjo vektorjev - hroščev, ki na ta mesta odlagajo jajčeca (Jurc in sod., 2003). Slika 5: Razvojni krog borove ogorčice (Jurc, 2008). Ogorčice zapustijo hrošča in vstopijo v drevesno tkivo skozi luknjice, ki so jih v teku odlaganja jajčec povzročile samice hroščev. V rastlinskem tkivu se nato ogorčice prehranjujejo z micelijem gliv (ponavadi na vrstah rodu Ceratocystis), ki jo v rastlinsko tkivo tudi zanesejo hrošči med odlaganjem jajčec. Kmalu po vstopu v drevesno tkivo se četrtostopenjske ličinke borove ogorčice preobrazijo v odrasle osebke in se začnejo razmnoževati - odlagati jajčeca. V tej fazi, fazi hitrega razmnoževanja, je celotna nematopopulacija sestavljena iz samcev, samic in četrtostopenjskih ličink (Jurc in sod., 2003).

14 Po določenem času populacija ogorčic doseže svoj višek, intenzivnost razmnoževanja pojema in število ogorčic začne počasi upadati. To je obdobje nekakšnega mirovanja, ki nastopi znotraj napadenih dreves v času, ko populacija ogorčic doseže svoj višek. To obdobje je neposredno povezano z obstojem tretjestopenjskih ličink, ki lahko preživijo tudi v skrajno neugodnih razmerah (suša, nizke temperature, pomanjkanje hrane). Zdi se, da se nematopopulacijska struktura spremeni kot posledica zmanjšanja zalog razpoložljive hrane, saj se količina razpoložljivega glivinega micelija v lesu ob močnem populacijskem pritisku borovih ogorčic močno zmanjša. Tretjestopenjske ličinke se, verjetno pod vplivom izločkov razvijajočih se bub, zberejo okoli kamric (bubilnic), kjer so ličinke vektorskih hroščev Monochamus ali drugih žuželk (Urek in Hržič, 1998). Tik pred preobrazbo ličinke v hrošča se tretjestopenjske ličinke borove ogorčice preobrazijo v četrtostopenjske, tako imenovane trajne ličinke, ki so prilagojene tako, da jih lahko ustrezni vektorji prenesejo v ustrezne hranilne substrate, tj. gostiteljske rastline. Okoli kamric, kjer so ličinke hroščev, se razvija tudi micelij glive, ki oblikuje hruškasta spolna trosišča z dolgim vratom (peritecije), ki se usmerijo neposredno v kamrice. Okoli vrhov peritecijev se v kamricah zbirajo ogorčice. Ko se iz bub izležejo mladi hrošči, se začnejo ščetkati, s čimer sproti pobirajo navzoče ogorčice, ki se namestijo pod pokrovkami hroščev, še posebej pa v njihovih trahejah. Mlad hrošč poleti in tako s seboj ponese tudi ogorčice. V Severni Ameriki je saprofitski način razvoja borove ogorčice in nekaterih drugih vrst iz rodu Bursaphelenchus najpogostejši. Večina vrst iz rodu Bursaphelenchus, vključno z B. xylophilus, živi v povezavi z različnimi vrstami hroščev iz družin Cerambycidae, Curculionidae in Scolytinae. V Aziji, pa tudi v Severni Ameriki se dogaja, da v primeru, če pridejo osebki borove ogorčice v stik z neavtohtonimi, občutljivimi vrstami iz rodu Pinus, prevladuje fitoparazitski način razvoja borove ogorčice. V tem primeru mladi hrošči v času njihovega zrelostnega hranjenja prenesejo ogorčice na mlade poganjke gostiteljskih rastlin. Ogorčice vstopijo v rastlinsko tkivo skozi poškodbe, ki jih ob hranjenju na mladih poganjkih naredijo hrošči. Zakaj se ta prenos opravi le na določene vrste iz rodu Pinus?

15 Predvidevajo, da nekateri gostitelji razvijejo fizične ali biokemične bariere, ki preprečujejo neposreden vdor ogorčic v rastlinsko tkivo (Jurc in sod., 2003). Za napad ogorčice Bursaphelenchus xylophilus je značilen izredno hiter propad gostitelja: napadenim borom, ki so še v začetku poletja navidez zdravi, že proti koncu poletja začnejo odmirati iglice. Postanejo rdeče rjave in drevo se hitro popolnoma posuši. Borove ogorčice se razmnožujejo v prevodnih ceveh gostitelja in napadajo njihove epitelne celice. Tri tedne po začetku napada opazimo na drevesu prve simptome propadanja, ki se kažejo v zmanjšanem pretoku drevesnih smol oziroma v zmanjšanju njihovega izločanja. Ogorčice se lahko zaradi tega bolj nemoteno gibljejo po propadajočem tkivu gostitelja. To privlači tudi odrasle hroščke iz rodu Monochamus, ki se zbirajo na odmirajočih oziroma že propadlih drevesih, na katerih se parijo. Transpiracija gostitelja se zmanjša že 20 do 30 dni po vdoru borove ogorčice. Pojavi se venenje in rumenenje iglic (od tod tudi angl. ime - Pine Wilt Nematode, drugo uporabno angleško ime se nanaša na razvoj vrste v lesu Pine Wood Nematode). Venenje se lahko najprej pojavi le na eni veji, kasneje pa se lahko znamenja kažejo na celem drevesu. V tej fazi na drevesih intenzivno rumenijo iglice. 30-40 dni po začetnem napadu lahko drevo propade. V deblu, vejah in koreninah pa je zdaj na milijone ogorčic. Rjave iglice ostanejo na drevesu do naslednjega poletja. Preostanek fitofagnega načina življenja je podoben mikofagnemu (Jurc in sod., 2003). 1.6.3 Vektorji nematode Življenjski krog B. xylophilus lahko poteka na saprofitski (mikofagni) ali fitoparazitski način. Tako za saprofitski kot za fitoparazitski način potrebuje vektorja za prenašanje z drevesa na drevo. Vrste iz rodu Bursaphelenchus, vključno z B. xylophilus, živijo v povezavi z različnimi vrstami hroščev. To so kozlički (Cerambycidae), rilčkarji (Curculionidae), podlubniki (Scolytinae) in krasniki (Buprestidae) (Jurc in sod., 2003). 1.7 GOSTITELJI BOROVE OGORČICE Med glavne gostiteljske rastline borove ogorčice prištevamo rod Pinus, najbolj občutljive pa so vrste evropskih in azijskih borov: Pinus bungeana, Pinus densiflora, Pinus

16 luchuensis, Pinus massoniana, Pinus nigra, Pinus pinaster, Pinus sylvestris in Pinus thunbergii. Kot gostitelji so za ogorčico zanimivi tudi drugi iglavci (Larix, Abies, Picea), čeprav so poročila o škodah, povzročenih na njih, bolj skromna (Jurc in sod., 2003). 1.7.1 Pomen za človeka Hrošče večinoma obravnavamo kot škodljivce, predvsem tiste, ki se prehranjujejo s kulturnimi rastlinami in njihovimi semeni ali plodovi. Mnoge vrste tako povzročajo veliko ekonomsko škodo, kot na primer koloradski hrošč, ki napada krompir, in smrekov lubadar, ki uničuje gozdna okolja. Večinoma so škodljive ličinke, vendar lahko tudi odrasli povzročajo škodo. Po drugi strani pa so med hrošči za človeka tudi nekatere zelo koristne vrste, naprimer polonice, ki regulirajo populacijo listnih uši ter razni opraševalci kulturnih raslin (Jurc in sod., 2008). 1.8 KONTROLA GOSTOTE POPULACIJE KOZLIČKOV IZ RODU MONOCHAMUS V tem opisu se bomo omejili samo na vrste, ki so razširjene pri nas: krojaški žagovinar (Monochamus sartor (Fabricius, 1787)), dimnikarski žagovinar (Monochamus saltuarius (Gebler, 1830)) čevljarski žagovinar (Monochamus sutor (Linnaeus, 1758)) ter pekarski žagovinar (Monochamus galloprovincialis) (Olivier,1795). 1.8.1 Družina kozlički (Cerambycidae), rod Monochamus Družina kozlički - Cerambycidae (Insecta: Coleoptera), v kateri je tudi rod Monochamus, obsega okoli 30.000 vrst, ki so večinoma razširjeni v tropskih območjih. V zmernem podnebju je število vrst manjše in proti severu še upada. Rod Monochamus (neevropske vrste) je kot vektor borove ogorčice uvrščen kot karantenski v EU Direktivo 77/93, 29/00 EEC I-AI (Jurc in sod., 2003).

17 Vrste rodu Monochamus, ki so potrjeni ali zelo verjetni vektorji borove ogorčice, so: Monochamus carolinensis (Olivier, 1792), Monochamus clamator (LeConte, 1852), Monochamus marmorator (Kirby in Richardson, 1837), Monochamus mutator (LeConte in Agassiz, 1850), Monochamus notatus (Drury, 1773), Monochamus obtusus (Casey, 1891), Monochamus scutellatus subsp. scutellatus (Say, 1824), Monochamus titillator (Fabricius, 1775), Monochamus alternatus (Hope, 1842), Monochamus nitens (Drury, 1773), Monochamus saltuarius, Monochamus galloprovincialis, Monochamus sator in Monochamus sutor. Najpomembnejši vektor B. xylophilus na Japonskem je vrsta Monochamus alternatus, v ZDA so to vrste Monochamus carolinensis, Monochamus scutellatus subsp. scutellatus. Gostitelji kozličkov iz rodu Monochamus so: Pinus spp., Abies spp., Picea spp., Pseudotsuga spp., Larix spp., Cedrus spp. (Jurc in sod., 2003). 1.8.2 Morfologija imaga Odrasli hrošči iz rodu Monochamus so dolgi od 15 do 30 mm. Čelo je prečno ali skoraj kvadratasto. Antenalne izbokline so velike, tesno skupaj, ločene so z globoko vdolbino. Tipalke so tanke, zelo dolge pri samcih, izrazito daljše kot telo pri samicah, tretji segment tipalk je najmanj dvakrat daljši od bazalnega dela - scapusa. Ovratnik (predprsni hrbtni ščit - pronotum) je rahlo konveksen, s širokim ovratnim ščitom. Baze pokrovk so širše od ovratnika. Ramena štrleča, konice ramen spodrezane. Noge so tanke in podaljšane, posebej pri samcih, kjer je anteriorna piščal obokana in stopalce obrobljeno z dlačicami (Jurc in sod., 2003 ). 1.8.3 Bionomija Oplojene samice z mandibulami izdolbejo stožčaste brazgotine v skorji, kamor z ovipozitorjem odložijo eno jajčece. Samice živijo do 83 dni in odlagajo jajčeca, vse dokler ne poginejo. Odložijo od 40 do 215 jajčec. Embrionalni razvoj traja od 7 do 14 dni, in je odvisen tudi od temperaturnih razmer. Ličinka prve razvojne stopnje se začne prehranjevati

18 s kambijem in floemom pod skorjo. Takrat naredi široko, nepravilno izjedino v ličju in površinskem delu lesa. Črvina je groba, meri od 3 do 4 mm v dolžino in jo larve izrivajo iz odprtin v skorji. Po tretji levitvi se začne uvrtavati v les, rovni sistem je ovalen in je sestavljen iz hodnika, ki ima obliko črke s. Starejše ličinke končajo izdelavo larvalnih hodnikov z bubilnico, ki je obrnjena navpično. Monochamus alternatus ima štiri razvojne stopnje ličink, Monochamus carolinensis pa od 3 do 8. Ličinka zadnje stopnje razvoja zadela konec larvalnega hodnika z ostružki (črvino), kjer se zabubi. Hrizalidacija se zaključi po 19 dneh in takrat se začne mladi imago prebijati skozi les z okroglim rovom do lubja. Do eklozije imaga na površini debla preteče včasih tudi od 6 do 8 dni. Pri večini vrst tega rodu doživi hibernacijo vsak razvojni stadij (razen ličinke). V primerih, ko hibernacije ni, traja razvoj ene generacije od 8 do 12 tednov. Mladi odrasli osebki plezajo in včasih letijo v obršo, kjer se zrelostno prehranjujejo z letošnjimi ali lanskoletnimi vejicami. To inicialno, zrelostno žrtje traja približno 10 dni, pri nekaterih vrstah tudi 21 dni. Tako spolno dozorijo in napadajo sveže podrta debla ali zaradi biotskih ali abiotskih dejavnikov oslabljene gostitelje. Tam kopulirajo in začnejo z ovipozicijo. Hrošče privabljajo monoterpeni in etanol gostitelja. Monochamus alternatus ima običajno eno generacijo letno, v hladnejših območjih Japonske pa dveletno generacijo (Brelih in sod., 2001). Ne samo ličinke, temveč tudi hrošči določenih vrst prebivajo le v natanko določenih predelih drevesa (denimo Clytus tropicus (Panzer, 1795) in Ropalopus spinicornis (Abeille de Perrin, 1869) le v vrhovih dreves); parjenje in odlaganje jajčk poteka le tam. Pri okužbi ima velik pomen tudi vrsta lesa. Medtem ko so določene vrste monofagi (denimo Saperda punctata (Linnaeus, 1767) se hrani z vrstami rodu Ulmus, Xylotrechus antilope (Schönherr, 1817) z vrstami rodu Quercus), so druge oligofagi in se hranijo le z nekaj rastlinami gostiteljicami, ki so si navadno v sorodu (denimo Xylotrechus rusticus (Linnaeus, 1758) z vrstami rodu Populus, Salix in Betula, Saperda populnea (Linnaeus, 1758) pa s Populus in Salix). Nekatere vrste so polifagi in uživajo mnogo drevesnih vrst (denimo Clytus arietis (Linnaeus, 1758), Leiopus nebulosus (Linnaeus, 1758)). Prehranska prilagoditev na iglavce ali listavce je prisotna v večini primerov (izjeme: Corymbia maculicornis (De Geer, 1775), Prionus coriarius (Linnaeus, 1758)). Zgradba ličink kaže na prilagoditev habitatu: ličinke,

19 ki se hranijo z lubjem, so denimo mnogo bolj dorziventralno sploščene kot ličinke, ki se hranijo z lesom. Ličinka ima več stopenj razvoja, konča pa se s končnim zabubljenjem. Za zabubljenje ličinka navadno pripravi posebne kamrice ali pa v lesu zgradi tunel za zabubljenje. Nekaj vrst se zabubi v prsti izven rastline gostiteljice (denimo Prionus coriarius). Variabilna mera specializacije glede na gostitelja je opazna tudi med vrstami, ki se hranijo s travnatimi rastlinami. Tako polifagne kot olifagne vrste obstajajo recimo pri vrsti Agapanthia, Phytoecia in Oberea. Okužba zajame nižje predele stebla živih rastlin. Ličinke imajo prilagojeno zgradbo in se razvijajo med obdobjem vegetacije. Pupacija in prezimovanje se dogajata v mrtvih steblih in koreninah (Brelih in sod., 2001). Odrasli osebki se hranijo različno obilno. Medtem ko se hrošči iz poddružine Parandrinae, Prioninae in Spondylinae sploh ne hranijo, pa Lamiinae jedo sveže liste ali vejice. Brez tega hranjenja odrasli osebki ne dosežejo spolne zrelosti. Mnogi osebki Lepturinae in nekaj predstavnikov Cerambycinae obiskujejo rože, kjer jejo nektar in cvetni prah. Cvetlice služijo tudi kot srečevališča, kamor se vrste prihajajo parit. Spoli se srečujejo tudi na rastlinah gostiteljicah. Nekatere vrste (denimo Saperda carcharias (Linnaeus, 1758)) si partnerje iščejo v vrhu drevesa. Vrste, ki so ksilofagi, jajčeca navadno odložijo s pomočjo leglice (Brelih in sod., 2001). 1.8.4 Simptomi Samice vrst iz rodu Monochamus odlagajo jajčeca v stožčaste izvrtine, ki jih zaradi majhnosti težko opazimo. Včasih samice naredijo več stožčastih odprtin, v katere ne odložijo jajčec. Ličinke se začno prehranjevati pod skorjo, kjer opazimo, če odstranimo skorjo, široke hodnike s črvino. Prehranjevanje ličink se konča v lesu, kjer vidimo rovne sisteme, ovalne v prerezu. V hodnikih v lesu najdemo ličinke, ki so lahko različnih velikosti pri isti vrsti, kar je odvisno od razvojnega stadija ličinke. Na koncu rovnih sistemov so bubilnice kamrice, zadelane s črvino. Tam so proste ličinke, ki so značilne za

20 kozličke. Na površini debel se po končanem razvoju osebkov pojavijo okrogle izletne odprtine. Včasih vidimo na deblih gostitelja tudi odrasle kozličke. Vrste iz rodu Monochamus so sekundarni škodljivci (napadajo stoječa debla oslabljenih gostiteljev ter sveže posekana debla) in tehnični - terciarni škodljivci (napadajo pred časom podrti in posušeni les). Za druge rodove družine Cerambycidae (na primer Acalolepta, Acanthocinus, Amniscus, Arhopalus, Asemum, Corymbia, Neacanthocinus, Rhagium, Spondylis, Uraecha, Xylotrechus) je bilo sicer ugotovljeno, da lahko na telesu prenašajo ogorčice, ni pa bilo ugotovljeno, da bi lahko bili vektorji ogorčice (Jurc in sod., 2003). Dobro znan primer je leženje jajčec pri Saperda populnea, kjer samica na specifičen način pripravi lubje, pod katerega bo izlegla ličinko. Pri vrstah, ki se razvijajo v listnatih rastlinah, samica najprej izgrize odprtino v tkivo stebla in nato odloži jajčece. Odprtino zatem zapolni s kapljico izločka. 1.8.5 Obrambni mehanizmi Medtem ko so ličinke kozličkov v rastlinah gostiteljih varne pred sovražniki, so odrasli osebki razvili nekaj prilagoditev. Mnoge vrste, ki bi lahko bile lahek plen za plenilce, saj obiskujejo cvetlice in plezajo po izpostavljenih steblih, imitirajo opozorilne vzorce drugih žuželk, denimo os ali sršenov, ki lahko pičijo (mimikrija). Ti hrošči se tako zavarujejo. Druge vrste se skrijejo tako, da se zlijejo z ozadjem, na katerem pretežno sedijo, tako da jih pogosto spregledamo (kripsis ali mimezis). Več obrambnih mehanizmov najdemo tudi v vedenju hroščev. Mnoge vrste so zelo občutljive na vibracije ali sence. Padejo na tla, spodvijejo noge in tipalke in nekaj časa hlinijo smrt (thanatosis). Drugi kozlički skušaj čim hitreje pobegniti, še posebej, če je vreme vroče. Večerne ali nočne vrste se podnevi pogosto skrivajo pod lubjem, v predorih v lesu ali pod padlim lesom in so dejavni le v zavetju teme. Ni gotovo, ali ima stridulacija hroščev, ki ga proizvajajo s stridulatornim organom (sestavljata ga pronotum in mezonotum), kakršen koli obrambni učinek (Jurc 2008).

21 1.8.6 Ekonomski pomen 20 % evropskih kozličkov ima pomembno vlogo v gozdarstvu ali pa imajo velik pomen za industrijo lesa. Znotraj tega pa obstajajo razlike med škodljivci, ki napadajo umirajoča ali pred kratkim odmrla mlada drevesa s skorjo in škodljivci, ki napadajo suh, posušen les, ki nima veliko drevesnega soka. Medtem ko je večina vrst škodljivih le v omejenem obsegu, obstajajo vrste, kot so hišni kozliček (Hylotrupes bajulus (Linnaeus, 1758)) in vrste iz rodu Tetropium, Phoracantha, Monochamus, Saperda, Cerambyx ter ostale, ki jih obravnavamo kot škodljive vrste (Bense, 1995). 1.8.7 Varstveni status kozličkov v Evropi V zadnjih desetletjih beležijo upad populacij kozličkov v Evropi. Na zelo impresiven način je to zabeleženo v centralni Evropi, kjer je na voljo obsežna baza podatkov. Po eni strani se je znatno zmanjšalo število vrst, ki imajo rade toploto, pa naj bodo fitofage ali ksilofage. Na drugi strani pa so izumrle številne populacije vrst, ki napadajo velika debla. Najpomembnejši razlogi za upad vrst, ki imajo rade toploto, so intenziviranje kmetijstva (denimo pridelovanje vinske trte), sprememba v namembnosti zemljišč (z gradnjo stavb ali z zaraščanjem na območjih, ki so bila prej neporaščena) in podnebne spremembe. Mnoge od vrst, ki živijo v velikih deblih, povezujemo z odprtimi, sončnimi, starimi neposekanimi gozdovi. Ti stari neposekani gozdovi so postali v gozdnih področjih vse redkejši in te vrste tako pogosto najdemo le v gozdovih, ki so relikti: v starih parkih in drevoredih (Bense, 1995). V južni Evropi je prišlo do drastičnega upada ustreznih biotopov za številne kozličke, za kar je krivo intenziviranje kmetijstva in širjenje zagrajenih območij. Intenziviranje gozdarstva ogroža še zadnje preostale gozdove. V gorskih predelih morajo še posebej obžalovati pretirano odstranjevanje velikih starih dreves, poslednje obstoječe naravne obrečne gozdove pa pogosto nadomeščajo z velikimi gozdovi uvoženih dreves, kot so

22 denimo vrste iz rodu Eucalyptus ali hibridi topolov s kratko življenjsko dobo. V Sredozemlju, pa tudi denimo v Veliki Britaniji, so gozdovi izginjali zaradi pašnega kmetijstva in pretiranega izkoriščanja lesa. Obstajajo velika območja, kjer ni enega samega starega drevesa in zato se pojavljajo le kozlički, ki uspevajo v tankem materialu. Dodatno grožnjo predstavljajo gozdni požari, ki jih je v Sredozemlju vedno več in povzročajo dodatno izgubo habitatov (Bense, 1995). Pri nekaj vrstah ogroženih kozličkov pa opažajo, da si je populacija opomogla ali celo povečala. Jasni trendi širjenja so opazni, najbrž zaradi klimatskih razlogov, pri vrstah ki imajo rade toploto. Regionalno si je deloma opomogla populacija vrste alpski kozliček (Rosalia alpina (Linnaeus, 1758)), ki se zadnja leta vse pogosteje pojavlja v jugozahodni Nemčiji (Brelih in sod., 2006). 1.9 STANJE VRST MONOCHAMUS SARTOR (FABRICIUS, 1787), MONOCHAMUS SALTUARIUS (GEBLER,1830), MONOCHAMUS SUTOR (LINNAEUS, 1758) IN MONOCHAMUS GALLOPROVINCIALIS(OLIVER, 1795) V SLOVENIJI Slovenija leži na stičišču štirih evropskih geografskih makroregij: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Jadranskega primorja. Čeprav meri le 20.256 km 2, kar je nekaj manj kot 0,2 % celotne evropske površine, ponuja njena izredna geografska in geolška razgibanost idealne pogoje za izjemno biotsko raznolikost. Katalog kozličkov (Cerambycidae) Evrope navaja 146 rodov in 625 vrst (Sama, 2002). Zajeti so tako avtohtoni kot tudi alohtoni taksoni. Poleg tega so v 20 km širokem pasu ob slovenski državni meji ugotovljeni še nadaljnji 4 rodovi in 20 vrst. Velika je verjetnost, da bomo tudi te prej ali slej našli v naši državi. Navedena števila se nanašajo na vse pri nas ugotovljene rodove in vrste kozličkov od Scopolija (l763) do zdaj. Za slovenijo Brelih navaja 213 vrst. Če upoštevamo samo vrste, ujete v Sloveniji, to znaša v primerjavi z Evropo 34,1 % njene favne v primerjavi s srednjo Evropo pa 90,3 %. Če k tem prištejemo še vrste iz obmejnih pokrajin, živi na tem območju 37,3 % vseh evropskih in 98,7 % števila srednjeevropskih vrst (Brelih in sod., 2006).

23 V drugi polovici 20. stoletja je bilo v Sloveniji najdenih 11 vrst kozličkov, ki pred tem od tu niso bili znani. To so: Acmaeops marginatus (Fabricius, 1781), Lepturalia nigripes (De Geer, 1775), Anastrangalia reyi (Heyden, 1889), Vadonia unipunctata, V. steveni (Fabricius, 1787), Necydalis ulmi (Chevrolat, 1838), Stromatium unicolor (Olivier, 1795), Callimoxys gracilis (Brullé, 1832), Xylotrechus stebbingi (Gahan, 1906), Pogonocherus perroudi (Mulsant, 1839) in Phytoecia manicata (Reiche et Saulcy, 1858). V glavnem gre za vrste, pri katerih se je številčnost in gostota populacij povečala. Tega pa ne moremo trditi za nekatere v vsem preteklem obdobju pogostne vrste, ki so jih starejši zbiralci prepoznali že na terenu in jih niso lovili, ker so bile za njih nepomembne. Zdaj je za nekatere sedaj pogostne vrste težko presoditi, ali se je njihova številčnost v resnici povečala (Brelih in sod., 2006). 1.10 NAJPOMEMBNEJŠE NAŠE VRSTE V IGLASTIH GOZDOVIH 1.10.1 Monochamus sartor Monochamus sartor krojaški žagovinar Odrasli osebki se v juliju in avgustu pojavljajo na deblih smreke. Ličinke se sprva razvijajo pod lubjem, kasneje pa v lesu (Slika 6, Slika 7) (Jurc in sod., 2003). Slika 6: Monochamus sartor krojaški žagovinar: samec (Jurc, 2008).

24 Slika 7: Monochamus sartor krojaški žagovinar: samica (Jurc, 2008). Habitati so gorski predeli (Slika 8). Slika 8: Razširjenost vrste Monochamus sartor v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006). Karta prikazuje razširjenost vrste Monochamus sartor v Sloveniji. Iz karte je razvidno, da ima hrošč rajši hladnejše podnebje z večjimi gozdovi, ki so porasli s smreko. Kjer so

25 gorske verige ter večje površine gozdov, je tudi prisotnost hroščka bolj pogosta. V južni polovici Slovenije ga skorajda ni, le na Snežniškem območju se ponovno pojavi, saj so razmere zanj tam spet bolj primerne. Nadmorska višina je višja, temperature pa nižje. Nekaj ga je tudi v visokem delu Trnovskega gozda. (Gozdis, 2010). 1.10.2 Monochamus saltuarius Monochamus saltuarius dimnikarski žagovinar Velikost odraslega kozlička je 11-19 mm (Slika 10). Pri nas so redka vrsta (Slika 9), areali so vzhodne Alpe, Češka, Slovaška, Karpati, proti vzhodu do Japonske. Pojavlja se od junija do avgusta, ličinke domujejo na smreki in boru (Jurc in sod., 2003). Slika 9: Razširjenost vrste Monochamus saltuarius v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006).

26 Na Sliki 11 prikazujemo razširjenost vrste Monochamus saltuarius (Slika 12). Vrsta ima rada predele, kjer prevladujeta smreka in bor, kar se vidi po razporeditvi točk na karti. Večje točke predstavljajo prisotnost hrošča do 31. 12. 1950, manjše pa po letu 1951. Številčnost hroščka je dokaj majhna. Slika10: Monochamus saltuarius - dimnikarski žagovinar: samec (Jurc, 2008). 1.10.3 Monochamus sutor Monochamus sutor - čevljarski žagovinar Velikost odraslega osebka je 15-24 mm (Slika 11). Slika 11: Monochamus sutor čevljarski žagovinar, samec (Jurc, 2008). Pojavljajo se julija in septembra (Slika 14) predvsem v nižinah, na smrekah s skorjo. Ličinke živijo večinoma na smreki, občasno pa tudi na jelki (Jurc in sod., 2003).

27 Slika 12: Razširjenost vrste Monochamus sutor v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006). Na Sliki 12 prikazujemo razširjenost vrste Monochamus sutor (Slika 12, Slika 13). Hrošč ima rad nižinske predele, kar se vidi po razporedu točk na zgornji karti. Večje točke predstavljajo prisotnost hrošča do 31. 12. 1950, manjše pa po letu 1951.

28 Slika 13: Monochamus sutor čevljarski žagovinar, samica (Jurc, 2008). 1.10.4 Monochamus galloprovincialis Monochamus galloprovincialis pekarski žagovinar Velikost adulta je 12-25 mm (Slika 14). Slika 14: Monochamus galloprovincialis (Jurc, 2008). V srednji Evropi prevladuje var. pistor, v zahodni in jugozahodni Evropi osnovna vrsta. Odrasli so aktivni od junija do septembra. Hrošč obžira skorjo mladih poganjkov. Ličinke so večinoma v borih (Jurc in sod., 2003).

29 Slika 15: Razširjenost vrste Monochamus galloprovincialis v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006). Slika 15 prikazuje razširjenost vrste Monochamus galloprovincialis (Slika 15) v Sloveniji. Iz karte je razvidno, da hrošč ni zelo pogost. 1.10.5 Leiopus nebulosus meglenolisasti kozliček Razširjena je po vsej kontinentalni Evropi. Manjka le v osrednjem in severnem delu Fenoskandije in Rusije ter v južnem delu Pirenejskega polotoka, v Aziji je znana iz severne Turčije in Kavkaza. V Sloveniji je pogosta ter stabilna vrsta (Brelih in sod., 2006).

30 Slika 16: Leiopus nebulosus (Vir: Coleopterorum Poloniae). Ekstremni polifag na listavcih in redko tudi na iglavcih. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v beljavi posušenih vej ter tanjših debel. Generacijska doba traja eno ali dve leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, predvsem na hlodih.

31 Slika 17: Razširjenost vrste Leiopus nebulosus v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006). Karta kaže pogostnost hrošča Leiopus nebulosus. V Sloveniji je ta vrsta številčna, kar se vidi na karti (Slika 16, Slika 17). Točke na karti predstavljajo pojavljanje te vrste glede na čas najdbe. Določevanje je potekalo v letih do 1950 in v letih po 1951. 1.10.6 Tetropium fuscum Je sibirsko-evropska vrsta (Slika 18). Razširjena je v kontinentalni Evropi od visokega severa Norveške do juga Francije in proti vzhodu do zahodne Sibirije; manjka na Pirenejskem in Apeninskem polotoku ter v Grčiji. Je redka vrsta. Številčnost in gostota populacij sta verjetno stabilni (Brelih in sod., 2006). Oligofag na smreki in redkeje na boru.

32 Slika 18: Tetropium fuscum (Vir: Coleopterorum Poloniae). Ličinke se razvijajo v bolnih in sveže odmrlih stoječih ali podrtih deblih, tudi v koreninah. Generacijska doba traja leto dni. Imagi se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in so aktivni zlasti zvečer in ponoči.

33 Slika 19: Razširjenost vrste Tetropium fuscum v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006). Karta nam prikazuje razširjenost vrste Tetropium fuscum. S karte in po napisanih nahajališčih po Sloveniji lahko razberemo, da vrsta ni številčna (Slika 19). Na karti so opažanja zabeležena glede na čas opazovanja ter lokacijo, kjer je bil opažen osebek. 1.10.7 Stictoleptura rubra opečnordeči vitki kozliček Opečnordeči vitki kozliček (Slika 20) je palearktična vrsta. Nominatna podvrsta je pogostna v večjem delu celinske Evrope in v južnem delu Velike Britanije; v mediteranskih deželah je redkejša, v severnih predelih Skandinavije, Finske in Rusije pa ni bila najdena. V Aziji sega od Urala prek Sibirije do Bajkala. V vsej Sloveniji je ena najpogostnejših vrst kozličkov (Slika 21). Ne vemo pa gotovo, ali številčnost te vrste v Sloveniji narašča.

34 Slika 20: Stictoleptura rubra (Vir:http:// Coleopterorum Poloniae). Slika 21: Stictoreptura rubra, opečnordeči vitki kozliček (Koželj, avtorjeva risba, 2007). Polifag predvsem na iglavcih, redkeje na listavcih. Ličinke se razvijajo v vlažnem in preperelem lesu v štorih, ležečih deblih in debelejših vejah. Generacijska doba je več let. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, ali pa se hranijo s pelodom travniških in gozdnih zeli, redkeje grmovnic (Jurc in sod., 2003).

35 Slika 22: Razširjenost vrste Stictoreptura rubra v Sloveniji (Vir: Brelih in sod., 2006). Vrsta je v Sloveniji številčna (Slika 22). To je lepo razvidno z zgornje karte, kjer so označene najdbe te vrste v določenem obdobju. Točke so razdeljene na tiste, kjer so hrošča našli pred letom 1950, ter tiste, kjer so jih našli po letu 1950. 2 PREGLED OBJAV Na področju monitoringa kozličkov iz rodu Monochamus je bilo nekaj že napisanega tudi pri nas. Je pa ta tema vedno bolj aktualna, saj se povprečne temperature višajo (http://www.cabi.org) in s tem se možnost za prenamnožitev teh hroščev povečuje. Večina člankov in objav je v tujih revijah in se nanašajo na populacijo kozličkov v odnosu z borovo ogorčico. Nekateri avtorji pa dajo več poudarka na preizkušanju lovnih vab za kozličke. Nekaj objav je že zelo starih, zato jih avtorji z današnjimi metodami dela dopolnjujejo ter primerjajo med sabo.

36 Brelih in sod. (2006) so ugotavljali in dopolnjevali tuja, zastarela in nepravilno pisana imena najdišč iz zbirk in literature, ki obsega dela iz najbolj zgodnjih let entomologije do danes. Raziskava je izšla v 58. številki revije Scopolia. Omenjajo najstarejše in istočasno tudi najpomembnejše delo za entomofavno Slovenije, to je nedvomno Scopolijeva Entomologia carniolica iz leta 1763. Je eno najstarejših favnističnih del na svetu in zato še posebej pomembna za pojasnitev številnih taksonomsko nerešenih problemov. Na podlagi novih raziskav ter podatkov iz literature, kartoteke in zbirk navajajo za favno Slovenije 213 vrst kozličkov (Cerambycidae). Nadaljnjih 20 vrst je bilo najdenih v neposredni bližini meja (oddaljene do 20 km). Opisi kozličkov so obogateni s kartami lokacij, kjer so bili kozlički najdeni. Časovni razpon nahajališč je širok, razdeljen je na lokacije, raziskane pred letom 1950, in na lokacije, pregledane po letu 1951. V raziskavi se pokaže tudi trend upadanja in naraščanja posameznih vrst na območju Slovenije. Raziskava je vključevala naslednja področja: - zgodovinski pregled entomoloških raziskav v Sloveniji s posebnim ozirom na kozličke, - raziskava Scopolijevega dela iz leta 1763: Entomologia carniolica, - raziskava Scopolijevega dela iz leta 1772: V. Observationes zoologicae, - zbirka hroščev F. J. Schmidta, - pregled dela Siegla 1866: Versuch einer Käfer-Fauna Krains, - raziskava dela avtorja Brancsika, izdana 1871: Die Käfer der Steiermark, - pregled prvih omemb v literaturi posameznih vrst kozličkov z ozemlja Slovenije po letih, - sistematski pregled ugotovljenih taksonov, - karte razširjenosti posameznih vrst in podvrst kozličkov. Zanimiv je tudi del, kjer avtorji ugotavljajo, katere vrste kozličkov v Sloveniji lahko pričakujemo, pa jih še nismo našli. Jurc in sod. (2003) se v članku z naslovom Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove? ukvarjajo s problematiko borove ogorčice ter kozlički iz rodu Monochamus kot njenimi vektorji. Članek obsega zgodovinski pregled širitve borove ogorčice, podrobnejši opis biologije

37 ogorčice ter možne strategije za preprečitev škode. Avtorica opiše tudi najpogostejše vrste kozličkov iz rodu Monochamus pri nas, podana je tudi biologija teh vrst. Članek je bogat s fotografijami, katere je posnela avtorica sama. Shawna (2008) v svoji magistrski nalogi raziskuje povezavo med razpadajočim lesom iglavcev ter hrošči iz družine kozličkov (Cerambycidae). Avtorica je z raziskavo potrdila, da se hrošči iz družine kozličkov (Cerambycidae) odzivajo na kombinacijo alfa pinena in etanola. V tej nalogi je zelo obsežno opisan rod Monochamus, njegova biologija ter tudi problematika v zvezi s prenašanjem bolezni. Opisani so atraktanti ter načini lova kozličkov, metode razpoznavanja vrst ter tipi lovnih pasti. Podani so grafi in tabele, kjer so natančno pokazani rezultati ulova glede na različne atraktante. Naves in sod. (2004) v članku z naslovom»parasitoids associated with Monochamus galloprovincialis (Oliver, 1795) (Coleoptera: Cerambycidae) within the pine wilt nematode affected zone in Portugal«obravnavajo podobno problematiko, ki pa je predstavljena za Portugalsko. V članku portugalski raziskovalci predstavijo odnos med borovo ogorčico in vrsto kozlička Monochamus galloprovincialis. Opišejo, da je do nedavnega veljal hrošč vrste Monochamus galloprovincialisza sekundarnega škodljivca na odmrlem drevju. Z odkritjem povezave med njim in borovo ogorčico pa se je ta spremenil. Vrsta Monochamus galloprovincialis je vektor borove ogorčice in kot tak predstavlja povečanje nevarnosti z okužbo na območjih, kjer je njegova številčnost večja. V članku so avtorji raziskovali tudi parazite, ki zajedajo jajčeca kozličkov. 3 MATERIAL IN METODA DELA 3.1.TERENSKO DELO Na območju GGE Tolmin, KE Črni Vrh, oddelek 26, smo postavili 4 lovne pasti Witaprall proizvajalca Witasek z različnimi atraktanti v bližino sušeče se navadne smreke Picea abies (Slika 23, Slika 24).

38 Slika 23: Lokacija lovnih pasti topografsko (M: 1:10 000) (Vir: ZGS, OE Tolmin) Slika 24: Lokacija lovnih pasti (M: 1: 10 000) (Vir: ZGS, OE Tolmin) Pasti tipa cross vain znamke Witaprall (Slika 25) so bile med sabo oddaljene cca 50 m. Eno lovno past smo pustili brez atraktanta, služila je kot kontrolna past. Pasti (Slika 27) so bile na nadmorski višini 635 in 655 mnv. Pasti so bile pritrjene na leseno ogrodje, izdelane pa so iz kartonaste strukture, ki ponazarja deblo drevesa. Pod kartonom nastavimo lovilno posodo, ki jo napolnimo z želeno snovjo - Gallowit, Pheroprax, α-pinen ali etanol. Ulov smo pobirali večkrat mesečno. Vsebino smo iz plastičnega lončka zlili v kozarce, jih

39 ustrezno označili ter naredili zapisnik. Nadaljnje preverjanje, določanje in štetje ulova je potekalo v laboratoriju. Slika 26: Entomofavna ujeta v lovilni posodi (Koželj, 2007) Slika 25: Lovilna past v KE Črni Vrh (Koželj, 2007) Pasti smo postavili 1. 4. 2008. Prvo praznjenje smo opravili 15. 4. 2008 (Slika 26), naslednja praznjenja so si sledila v 10-14-dnevnih presledkih. Pasti smo praznili štirinajstkrat, in sicer 25. 4 2008, 6. 5. 2008, 16. 5. 2008, 1. 6. 2008, 14. 6. 2008, 29. 6. 2008, 7. 7. 2008, 20. 7. 2008, 25. 7. 2008, 10. 8. 2008, 26. 8. 2008, 5. 9. 2008, 19. 9. 2008, in 3. 10. 2008.

40 a a b b b f c d e Slika 27: Shematski prikaz uporabljenih pasti (Vir: Shawna, 2000)

41 Raziskava temelji na preizkusu atraktantov Gallowit, Pheroprax, α-pinen in etanola. Želeli smo preveriti, koliko osebkov iz rodu Monochamus se bo ujelo na te atraktante. Zanimal nas je tudi ulov drugih vrst na te vabe. 3.2 DELO V LABORATORIJU Ujeto entomofavno smo analizirali v laboratoriju Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF v Laboratoriju za varstvo gozdov in ekološke študije (LEŠ-entomologija). Tu smo s pomočjo stereo lupe OLYMPUS SZS 12 (Slika 29) določali ujete osebke z ustrezno entomološko literaturo (Bense, 1995; Sama, 2002; Coleopterorum Poloniae, 2007). Podatke smo vpisovali v za to posebej pripravljeno tabelo. Nekatere osebke smo tudi fotografirali. Druge predstavnike členonožcev, ki so bili prisotni v pasti, smo ločili na grobo in posebej določali njihovo vrstno sestavo s ključi za determinacijo žuželk. Osebke smo tudi preparirali (Slika 28) ter jih vključili v entomološko zbirko oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Slika 28 Prepariran material (red Coleoptera) (Koželj, 2009) Slika 29: Lupa OLYMPUS SZS 12 (Koželj, 2009)

42 Slika 30: Prepariranje hroščev iz družine Carabidae (Koželj, 2009) Slika 31: Stranski ulov se suši na podlagi (Koželj, 2009) 3.3 FORMULE ZA MERJENJE KOLIČINSKIH PARAMETROV POPULACIJE Za vpogled v število osebkov vrste Tetropium fuscum smo uporabili formule za merjenje količinskih parametrov populacije: - Dominanco (D) (Tarman, 1992): D = Ni x 100 / N = (1) Pri čemur so: Ni je število osebkov določene vrste N je število osebkov vseh živali v vzorcu Kategorizacija dominantnosti (Tarman, 1992): - nad 70 % - evdominantna vrsta - 50-70 % - dominantna vrsta - 25-49 % - subdominantna vrsta - 0-24 % - recendentna vrsta - 0-9 % - subrecendentna vrsta - Indeks bogastva vrst (d):

43 d=n/n (2) N = število vseh osebkov v vzorcu; za parameter smo vzeli vse ulovljene osebke, teh je bilo 889. n = število vrst v vzorcu; za vzorec smo vzeli najdene vrste kozličkov, to so Tetropium fuscum, Leiopus nebulosus, Stictoreptura rubra. 4 REZULTATI 4.1 CELOTEN ULOV V celoten ulov je všteta vsa favna nevretenčarjev, ki smo jo tekom naloge nabrali. Vseh osebkov je bilo 859. Ulov je razdeljen v 3 skupine: Insecta, Arachnidae ter Malacostraca. V naših pasteh se je znašlo 6 redov: Coleoptera, Orthoptera, Hemiptera, Hymenoptera, Arenae in Isopoda. Nadalje smo določili 20 družin iz razreda Insecta (Carabidae, Silphidae, Cerambycidae, Staphylinidae, Histeridae, Elateridae, Cantharidae, Scarabidae, Scolytinae, Chrysomelidae, Cleridae, Curculionidae, Pyrochroidae, Tettigoniidae, Gryllidae, Reduviidae, Coreidae, Tenthredinidae, Formicidae, Ichneumonidae) ter skupine Amaurobiidae, Sparassidae, Oniscoidea (Preglednica 1).

44 Preglednica 1: Preglednica prikazuje vse ulovljene osebke (redov, družin in vrst) Razred Red Družina Vrsta Število osebkov Insecta Coleoptera Carabidae Carabus irregularis Cicindela campestris Carabus coriaceus 7 4 20 Silphidae Necrophorus vespillo 29 Cerambycidae Oeceoptoma thoracicum Lelopus nebulosus Tetropium fuscum Stictoreptura rubra 24 2 18 5 Staphylinidae Nemosoma elongatum 18 Ocypus olens 12 Histeridae Hister sp. 22 Elateridae Lacon punctatum 5 Cantharidae Cantharis fusca 23 Scarabidae Geotrupes vernalis 25 Scolytinae Ips typographus 290 Chrysomelidae Cassida rubiginosa 3 Melasoma populi 2 Cleridae Thanasimus formicarius 7 Curculionidae Otiorynchus sulcatus Phyllobius sp. Apoderus coryli Pityogenes chalcographus Pyrochroidae Pyrochroa coccinea 2 Orthoptera Tettigoniidae Tettigonia viridissima Pholidoptera aptera Gryllidae Nemobius sylvestris 2 Hemiptera Reduviidae Rhinocoris iracundus 1 2 1 1 222 Coreidae Coreus marginatus 11 Hymenoptera Tenthredinidae Rhogogaster punctulata 17 Formicidae Formica rufa Camponotus herculeanus Camponotus ligniperda 12 14 26 Ichneumonidae / 20 Arachnidae Arenae Amaurobiidae Amaurobius fenestralis 4 Sparassidae Micromata roseum 1 Malacostraca Isopoda Oniscoidea / 27 10 4.2 ULOV OSEBKOV IZ REDU COLEOPTERA Iz redu Coleoptera smo določili naslednje taksone:

45 Carabidae (Slika 30), Silphidae, Cerambycidae, Staphylinidae, Histeridae, Elateridae, Scarabidae, Cantharidae, Scolytinae, Chrysomelidae, Cleridae, Curculionidae, Pyrochroidae, Curculionidae (Preglednica 2). Preglednica 2: Preglednica prikazuje ulovljene osebke iz redu Coleoptera (red, družina, vrsta) Red Družina Vrsta Število osebkov Coleoptera Carabidae Carabus irregularis Cicindela campestris Carabus coriaceus 7 4 20 Silphidae Necrophorus vespillo 29 Cerambycidae Oeceoptoma thoracicum Lelopus nebulosus Tetropium fuscum Stictoreptura rubra 24 2 18 5 Staphylinidae Nemosoma elongatum 18 Ocypus olens 12 Histeridae Hister sp. 22 Scarabidae Geotrupes vernalis 25 Cantharidae Cantharis fusca 23 Scolytinae Ips typographus 290 Chrysomelidae Cassida rubiginosa Melasoma populi 3 2 Cleridae Thanasimus formicarius 7 Pyrochroidae Pyrochroa coccinea 2 Curculionidae Otiorynchus sulcatus Phyllobius sp. Apoderus coryli Pityogenes chalcographus 2 1 1 222 4.3 ULOV OSEBKOV IZ DRUŽINE KOZLIČKOV (CERAMBYCIDAE) Ulov predstavlja samo ujete osebke iz družine Cerambycidae. Ujeli smo 3 vrste iz družine Cerambycidae, in sicer vrste Leiopus nebulosus, Tetropium fuscum ter Stictoreptura rubra (Preglednica 3). Preglednica 3: Preglednica prikazuje ulovljene osebke iz družine Cerambycidae (družina, vrsta) Red Družina Vrsta Število osebkov Coleoptera Cerambycidae Leiopus nebulosus Tetropium fuscum Stictoreptura rubra 2 18 5

46 4.4 VRSTE IZ DRUŽINE CERAMBYCIDAE, KI SMO JIH NAŠLI V PASTEH: Največ predstavnikov se je ujelo meseca julija, kar sovpada z njihovo povečano aktivnostjo. Vidimo, da je ob porastu poletnih temperatur tudi ulova več (Slika 32). Slika 32: Ulov hroščev iz družine Cerambycidae po vrstah Slika 33: Ulov hroščev iz družine Cerambycidae po mesecih Največ je ujetih hroščkov vrste Tetropium fuscum. Ta vrsta je tudi na celotnem državnem ozemlju zelo pogosta. Sledi ji vrsta Stictoleptura rubra, nato Leiopus nebulosus (Slika 33).

47 4.5 ULOV OSEBKOV IZ DRŽINE CERAMBYCIDAE GLEDE NA UPORABLJENI ATRAKTANT Skupno smo ujeli 25 osebkov iz družine Cerambycidae. Največ osebkov se je ujelo na atraktant Gallowit, in sicer skupno 23 osebkov. Od tega je 18 osebkov vrste Tetropium fuscum, sledi jim Stictoreptura rubra s 5 osebki ter Leiopus nebulosus z 2 osebkoma (Preglednica 4). Preglednica 4: Preglednica prikazuje ulov hroščev iz družine Cerambycidae glede na uporabljene atraktante Gallowit, Pheroprax, α-pinen in etanol ATRAKTANT CERAMBYCIDAE ŠTEVILO OSEBKOV Gallowit Leiopus nebulosus 2 Tetropium fuscum 17 Stictoreptura rubra 5 Pheroprax Leiopus nebulosus Tetropium fuscum α-pinen Stictoreptura rubra Leiopus nebulosus Tetropium fuscum 1 Etanol Stictoreptura rubra Leiopus nebulosus Tetropium fuscum Stictoreptura rubra 4.6 STRANSKI ULOV Stranski ulov predstavlja (Slika 31) vse vrste, ki smo jih nabrali razen predstavnikov družine Cerambycidae. V stranskem ulovu je najštevilčnejša družina Formicidae, sledi ji družina Carabidae, nato pa podred Oniscoidea (Preglednica 5). Sklepamo, da je predstavnike iz družine Formicidae privabil plen v lovnih pasteh. Prav tako tudi Silphidae in Carabidae, ki jih je premamil vonj mrhovine v pasteh. Predstavnikov Carabidae se je nabralo največ v mesecu juniju.

48 Preglednica 5: Pregled stranskega ulova Razred Red Družina Vrsta Število osebkov Insecta Coleoptera Carabidae Carabus irregularis Cicindela campestris Carabus coriaceus 7 4 20 Silphidae Necrophorus vespillo Oeceoptoma thoracicum 29 24 Staphylinidae Nemosoma elongatum Ocypus olens 18 12 Histeridae Hister sp. 22 Elateridae Lacon punctatum 5 Cantharidae Cantharis fusca 23 Scarabidae Geotrupes vernalis 25 Scolytinae Ips typographus 290 Chrysomelidae Cassida rubiginosa 3 Melasoma populi 2 Cleridae Thanasimus formicarius 7 Curculionidae Otiorynchus sulcatus Phyllobius sp. Apoderus coryli Pityogenes chalcographus Pyrochroidae Pyrochroa coccinea 2 Orthoptera Tettigoniidae Tettigonia viridissima Pholidoptera aptera Gryllidae Nemobius sylvestris 2 Hemiptera Reduviidae Rhinocoris iracundus 1 2 1 1 222 Coreidae Coreus marginatus 11 Hymenoptera Tenthredinidae Rhogogaster punctulata 17 Formicidae Formica rufa Camponotus herculeanus Camponotus ligniperda 12 14 26 Ichneumonidae / 20 Arachnidae Arenae Amaurobiidae Amaurobius fenestralis 4 Sparassidae Micromata roseum 1 Malacostraca Isopoda Oniscoidea / 27 10

49 4.7 IZRAČUNI IN VREDNOTENJE 4.7.1 Izračun dominance za vrste Tetropium fuscum, Leiopus nebulosus, Stictoreptura rubra Naš rezultat za dominanco (D) vrste Tetropium fuscum je 2,02 %, kar pomeni, da spada v recendentno vrsto (Preglednica 6). Naš rezultat za dominanco (D) vrste Leiopus nebulosus je 0, 22 %, kar pomeni, da spada v recendentno vrsto. Naš rezultat za dominanco (D) vrste Stictoreptura rubra je 0, 56 %, kar pomeni, da spada v recendentno vrsto. Preglednica 6: Prikazuje vrsto ujetega hrošča, izračunano dominanco (D) ter kategorizacijo dominantnosti. Vrsta hrošča Dominanca (D) Kategorizacija dominantnosti Tetropium fuscum 2,02 % recendentna vrsta Leiopus nebulosus 0,22 % recendentna vrsta Stictoreptura rubra 0,56 % recendentna vrsta 4.7.2 Izračun indeksa bogastva vrst v KE Črni Vrh, oddelek 26 N = število vseh osebkov v vzorcu; za parameter smo vzeli vse ulovljene osebke, teh je bilo 889. n = število vrst v vzorcu; za vzorec smo vzeli najdene vrste kozličkov, to so Tetropium fuscum, Leiopus nebulosus, Stictoreptura rubra. Naš rezultat je 35,56.

50 Indeks bogastva vrst je nad 1,5, kar pomeni, da je število vrst na območju krajevne enote Črni Vrh, oddelek b, ugotovljeno kot kraj z visoko vrstno diverziteto. 5 RAZPRAVA IN SKLEPI V pasteh v več mesecih v letu 2008 nismo ujeli nobenega kozlička iz rodu Monochamus, ujeli pa smo druge predstavnike iz družine Cerambycidae. Z raziskavo smo ugotovili, da ta metoda lovljenja vrst Monochamus ni zadovoljiva, kar se ne ujema z ugotovitvami iz drugih evropskih držav (Morewood in sod., 2002; Pajares in sod., 2004). V literaturi najdemo podatke, da se vrsta Monochamus sartor pojavlja na smrekah (Picea spp.), Monochamus sutor na smrekah, včasih na jelkah (Abies spp.), Monochamus saltuarius na smrekah in borih, Monochamus galloprovincialis na borih (Pinus spp.). Torej lahko bi vse vrste (razen Monochamus galloprovincialis, ki se pojavlja predvsem v submediteranskih in mediteranskih območjih) pričakovali na naši lokaciji. Zaključimo lahko, da je morda abundanca kozličkov rodu Monochamus v konkretnem sestoju nizka. Vzorčenje entomofavne je potekalo le v letu 2008 in je kratko obdobje vzorčenja morda naslednji razlog, da predstavnikov rodu Monochamus nismo ugotovili na naši lokaciji. Možen vzrok je prav tako lahko prisotnost naravnih parazitov, parazitoidov in predatorjev vrst rodu Monochamus v konkretnem sestoju. Za potrditev teh domnev bi bile potrebne obsežne in poglobljene raziskave. Vrsta Tetropium fuscum je v gradivu za favno hroščev (Brelih in sod., 2006) označena kot manj pogosta vrsta. Najdena je bila na različnih lokacijah na vseh koncih Slovenije. Pri naši raziskavi je bilo kozličkov vrste Tetropium fuscum največ. V gradivu za favno hroščev je označena najdba tega hrošča v Trnovskem gozdu, kar se ujema z našo raziskavo. V gradivu za favno hroščev je vrsta označena kot stabilna vrsta, kar lahko naša raziskava

51 potrdi. Iz naše raziskave je razvidno, da hrošču ustrezajo hladnejši predeli z več suhega lesa navadne smreke. Ta podatek se ujema z ugotovitvami drugih avtorjev, da zahaja tudi na visoki sever Evrope (Brelih in sod., 2006). Vrsta Leiopus nebulosus je v gradivu za favno hroščev (Sama, 2002) označena kot pogosta in stabilna vrsta. V zgoraj omenjenem gradivu je bil hrošč najden v Trnovskem gozdu. To sovpada z našim ulovom, saj smo našli 5 osebkov v neposredni bližini Trnovskega gozda. Vrsta Stictoreptura rubra je v gradivu za favno hroščev (Sama, 2002) označena kot ena najpogostejših vrst kozličkov pri nas. V naši raziskavi ta vrsta ni bila tako množična, ne vemo pa tudi, ali je stalno prisotna. V gradivu je omenjena najdba hroščka v Trnovskem gozdu, z dopisom, da je bil to jelov gozd. To se ujema z našimi najdbami, čeprav v našem sestoju prevladuje navadna smreka. Vrsto so v omenjenem gradivu našli tudi v Idriji in Hotedršici, kar je za našo raziskavo zanimivo. Shawna (2000) je raziskovala povezavo med razpadajočim lesom iglavcev ter hrošči iz družine kozličkov (Cerambycidae). Naša raziskava se z njeno ujema v ključnih točkah, čeprav je način dela ter metodologija avtorice mnogo bolj obsežna. Avtorica z raziskavo potrdi, da se hrošči iz družine kozličkov (Cerambycidae) odzivajo na kombinacijo alfa pinena in etanola. Pri naši raziskavi so kozlički najbolj odreagirali na atraktant Gallowit, na katerega se je ujelo vseh 25 osebkov. Nadalje se lahko začnemo spraševati, zakaj se na atraktantu alfa pinen ni ujel noben osebek. Potrebne bodo nadaljnje študije, da si odgovorimo na to vprašanje. Odprta so tudi vprašanja glede lovnih pasti. Je oblika primerna? Oba z avtorico sva prišla do zaključka, da je potrebeno in zaželeno nadaljnje raziskovanje oblik pasti ter predvsem odzivnosti hroščev na te pasti. Sprašujemo se tudi, kolikšno vlogo igra spol hroščev pri naletavanju na pasti. Z nalogo si ne moremo odgovoriti na vsa vprašanja, zato je potrebno raziskave nadaljevati v podobni smeri, konstantno na istih površinah ter jih z razvojem metodologij nadgrajevati. Samo trajno zbiranje rezultatov bo dalo večjo sliko o tej populaciji, na podlagi katere bomo lahko začeli vleči določene zaključke.

52 Naves in sod. (2005) predstavijo problematiko odnosa med borovo ogorčico in vrsto kozlička Monochamus galloprovincialis na Portugalskem. Do nedavnega je veljal hrošč vrste Monochamus galloprovincialis za sekundarnega škodljivca na odmrlem drevju. Z odkritjem povezave med njim in borovo ogorčico pa se je ta spremenil. Vrsta Monochamus galloprovincialis je vektor borove ogorčice in kot tak predstavlja povečanje nevarnosti z okužbo na območju, kjer je njegova številčnost večja. V članku so avtorji raziskovali tudi parazite, ki zajedajo jajčeca kozličkov. V našem primeru vrste Monochamus galloprovincialis ter drugih vrst tega rodu nismo našli. V lovnih pasteh smo nabrali tri druge vrste kozličkov, nobena od njih pa ni pripadala rodu Monochamus. Pri primerjavi pa moramo biti pozorni na specifične razlike v opazovanih območjih. Že podnebje na raziskovalnih ploskvah Portugalske se močno razlikuje od našega, hladnega podnebja trnovskega gozda. Na Portugalskem je bila prevladujoča drevesna vrsta rdeči bor, medtem ko pri nas prevladuje navadna smreka. Lahko zapišemo, da se naše ugotovitve skladajo z opisi drugih avtorjev, da vrsta Monochamus galloprovincialis naseljuje predvsem borove sestoje. Tudi larve se nahajajo večinoma v borih. Navadna smreka ter hladno podnebje tej vrsti očitno ne ustreza, kar potrjujejo naši rezultati. Za dokončno potrditev bo potrebno konstantno spremljati populacijo entomofavne v KE Črni Vrh, saj se lahko zaradi sprememb temperatur ali pa naravnih ujm biološko okolje spreminja. To pa lahko pripelje do spremembe v zastopanosti živalskih vrst. Naše glavne ugotovitve so: - vrst Monochamus sartor, Monochamus saltuarius, Monochamus sutor in Monochamus galloprovincialis nismo ugotovili v pasteh v sestojih navadne smreke oddelka 26 v KE Črni Vrh v letu 2008, - velikost populacije vrst Monochamus sartor, Monochamus saltuarius, Monochamus sutor in Monochamus galloprovincialis ni znana, glede na dobljene rezultate pa sklepamo, da je majhna, - lahko sklepamo, da bi bila možnost prenosa borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v raziskovanem sestoju majhna,

53 - način vzorčenja je ustrezen za območja z velikim številom osebkov. Za monitoring sestojev, ki so bolje ohranjeni, bi bilo potrebno vzorčiti še dalj časa in bolj pogosto. 6 POVZETEK V nalogi obravnavamo razširjenost vrst kozličkov rodu Monochamus (Insecta: Cerambycidae: Monochamus) v Slovenji. Vrste tega rodu so potrjeni vektorji borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus), ki se je v Evropi pojavila na Portugalskem in sporadično v Španiji in je nevaren patogen iglavcev (predvsem za vrste rodu Pinus). Pri nas nevarne borove ogorčice še niso ugotovili, obstajajo pa vsi pogoji za njen vnos, širjenje in ustalitev v naših iglastih sestojih. Zato v Sloveniji poteka spremljanje vektorjev borove ogorčice, v okviru katerega ugotavljajo prisotnost vrst rodu Monochamus v sestojih iglavcev (Jurc in sod. 2010). Opisana raziskava je potekala v KE Črni Vrh v letu 2008 in je del omenjenega monitoringa. Pasti so bile postavljene v času od 15. 4. do 3. 10. 2008. Lovili smo v štiri pasti cross-vane z mokrim ulovom in atraktanti (etanol in α-pinen, sproščanje okoli 2 g/dan na 25-28 C ter s feromoni Pheroprax in Gallowit). Predstavljen je celoten ulov nevretenčarjev po živalskih vrstah ter glede na vrsto uporabljenega atraktanta. Ugotovili smo prisotnost dvajsetih družin iz razreda Insecta: iz reda Coleoptera pa trinajst družin hroščev: Silphidae, Cerambycidae, Staphylinidae, Histeridae, Elateridae, Scarabidae, Cicindelidae in drugih. Skupno smo ujeli 25 osebkov iz družine Cerambycidae. Največ osebkov se je ujelo na atraktant Gallowit, skupno 23 osebkov. Od tega je 18 osebkov vrste Tetropium fuscum, sledi jim Stictoreptura rubra s 5 osebki ter Leilopus nebulosus z 2 osebkoma. Omenjene vrste kozličkov so recendentne. Vrstno bogastvo žuželk obravnavanega območja je visoko. Ulovljene osebke smo preparirali, določili ter shranili na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF, v Laboratoriju za varstvo gozdov in ekološke študije (LEŠentomologija). Našli smo bogato paleto različnih vrst žuželk, kozličkov iz rodu Monochamus pa v pasteh nismo našli. Iz tega lahko sklepamo, da so vrste rodu Monochamus na tem območju

54 zastopane z majhnim številom osebkov ali pa jih sploh ni. Temu lahko botrujejo številni dejavniki, kot so naprimer hladno podnebje ter relativno dobra kondicija sestojev (kozlički se večinoma pojavljajo na oslabljenih in poškodovanih gostiteljih). Razlog je mogoče v relativno kratkem obdobju raziskovanja ter uporabe relativno majhnega števila vzorčnih pasti. Prav tako so lahko v raziskovanem sestoju prisotni naravni sovražniki ali naravni patogeni kozličkov rodu Monochamus v povečanem obsegu. Glede na naš rezultat, da nismo evidentirali kozličkov iz rodu Monochamu, lahko sklepamo, da je tudi nevarnost za prenos borove ogorčice na gostiteljska drevesa, v primeru, da bi bila zanasena v obravnavane sestoje, majhna.

55 VIRI Bense U. 1995. Longhorn beetles, illustrated Key to the Cerambycidae and Vesparidae of Europe: 512 str. Brelih S. 2001. Hrošči (Coleoptera). (2001) http://www.gov.si/mop/aktualno/cbd/sodel/poro/porocilo.pdf. (1. 3. 2010) Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. 2006. Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek, Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopolia 58. Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije: 442 str. Canadian Food Inspection Agency. (2010) http://www.colpolon.biol.uni.wroc.pl/stictoleptura%20rubra.htm. (18.8.2009) Coleopterorum Poloniae. (2007) http://www.colpolon.biol.uni.wroc.pl/stictoleptura%20rubra.htm. (20. 9. 2009) Crop Protection Compendium, Global Module, CAB International. (2007) http://www.cabi.org/compendia/cpc/frm_home.asp?page=about. (2. 3. 2010) Department of Biological Science at The Florida State University. (2008) http://bio.fsu.edu/~bsc2011l/schrader/pseudocoelomates.html (1. 3. 2010) European Commision - Joint Research Centre, Institute for Enviroment and Sustainability, Forest data and information systems. (2010) http://forest.jrc.ec.europa.eu/climate-change/forest-type-suitability. (1. 3. 2010) Eurostat. (2008) http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/themes. (12. 1. 2010) Gozdis, Gozdarski inštitut Slovenije. (2010)

56 http://www.gozdis.si/fileadmin/user_upload/pwn_maja_jurc.pdf. (18. 10. 2010) Gozdnogospodarski načrt GEE Črni Vrh, 1999-2008. 1999. Tolmin, ZGS-OE Tolmin Hočevar M., Kušar G., Cunder T. 2004. Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okolju. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 75: 21-52 Jurc M., Urek G., Širca S., Mikulič V., Glavan B. 2003. Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970-nova nevarnost za slovenske gozdove? Zbornik gozdarstva in lesarstva,72: 121-156 Jurc M. 2008. Gozdna zoologija: univerzitetni učbenik. 2.izd. Ljubljana, BF Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 348 str. Jurc M., Meterc G., Pavlin R., Repe A., Borkovič D., Jurc D. 2010. Biodiversity of saproxylic beetles in managed conifer forests in Slovenia. V: 6th European symposium and workshop on conservation of saproxylic beetles, June 15-17, 2010, Ljubljana: program and abstracts. Jurc M. (ur.). Ljubljana: 46. Mamiya Y. 1983. Pathology of pine wilt disease by Bursaphelenchus xylophilus. Annual Review of Phytopathology 21: 201-220. Morewood W. D., Hein K. E., Katinic P. J., Borden J. H., 2002. An improved trap for large wood-boring insects, with special reference to Monochamus scutellatus (Coleoptera: Cerambycidae). Canadian journal of forest research, 32: 519-525. Mršić N. 1997. Živali naših tal. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 416 str. Naves P., Kenis M., Sousa E. 2005. Parasitoids associated with Monochamus galloprovincialis (Oliv.) (Coleoptera : Cerambycidae) within the pine wilt nematode affected zone in Portugal. Journal of Pest Science, 78: 57-62.

57 Pajares J. A., Ibeas F., Díez J. J., Gallego D. 2004. Attractive responses by Monochamus galloprovincialis (Col., Cerambycidae) to host and bark beetle semiochemicals. Journal of Applied Entomology, 128, 9/10: 633-638. Sama G. 2002. Atlas of the Cerambycidae of Europe and the Mediterranean Area: volume 1. Zlín, Czech Republic, Nakladatelství Kabourek: 173 str. Shawna M. P. 2000. Host selection, Ovipozition behavior, And inter- and intra specific competition in the white spotted pine sawyer beetle, Monochamus scutellatus (Say.) (Coleoptera: Cerambycidae): M.Sc. thesis. Toronto, samozal. Statistični letopis RS. (2009) http://www.stat.si/letopis/letopisvsebina.aspx?poglavje=17&lang=si. (24.2.2010) Škulj M., Kryštufek B. 1991. Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, Insectivora) v monokulturah črnega bora na slovenskem krasu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37: 157-175. Urek G., Hržič A. 1998. Ogorčice nevidni zajedavci rastlin (Fitonematologija). Ljubljana, samozal.: 240 str.

, Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Lj., Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 2010 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Maji Jurc za vse koristne nasvete in spodbujanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se dr. Tomiju Trilarju iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije za konstruktivno recenzijo ter veliko pomoč pri nalogi. Pri izbiri lokacije mi so mi pomagali gospod Erazem Poženel, Danijel Borkovič ter Andreja Repe. Hvala Erazem Poženel, da si me še bolj navdušil nad naravo naših gozdov. Očetu Milanu za recenziranje. Sestri Alenki za prevode. Ter vsem ostalim hvala.

Koželj G. Spremljanje kozličkov rodu Monochamus (Col.: Cerambycidae) v KE Črni Vrh kot prenašalcev Slovenijo, Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Lj., Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 2010 PRILOGE Priloga A: Determinacija ulova entomofavne po dnevih praznenja ter atraktanta. NABIRANJE 1 Past Postavljena Nabrana 1 1/4/08 Coleoptera (Scarabidae) 1 Črni Vrh Ostalo (Gryllidae) 1 prvo polnjenje z 15/4/07 atraktantom: atraktant začetna vsebina (ml) 250 50 ml alfa pinen + atraktant končna vsebina (ml) 160 200 ml etanol atraktanta je ishlapelo (ml) 90 (1.4.2008) NABIRANJE 1 Past Postavljena Nabrana 2 1/4/08 Coleoptera(Scarabidae, Silphidae, Elateridae) 13 Črni Vrh Ostalo(Gryllidae, Diptera) 2 prvo polnjenje z 15/4/07 atraktantom: atraktant začetna vsebina (ml) 250 Gallowit atraktant končna vsebina (ml) 192 atraktanta je ishlapelo (ml) 58 NABIRANJE 1 Past Postavljena Nabrana 3 1/4/08 15/4/07 Coleoptera (Scarabidae, Elateridae) 2 Črni Vrh Ostalo (Diptera) 1 Pheroprax NABIRANJE 1 Past Postavljena nabrana NABIRANJE 2 4 1/4/08 15/4/07 past 1 Coleoptera (Staphylinidae) 1 Lepidoptera 2 Ostalo (Diptera) 1 Črni Vrh Črni Vrh kontrolna past brez vabe KOZLIČKI (ulovljeni) OSTALO(entomofavna v pasteh) LOKACIJA in VRSTA VABE Coleoptera (Scarabidae, Silphidae, Staphylinidae) 9 Črni Vrh postavljena 1/4/08 50 ml alfa pinen + nabrana 25/4/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 160 atraktant konc. (ml) 158 atraktanta ishlapelo (ml) 2 NABIRANJE 2 past 2 postavljena 1/4/08 nabrana 25/4/08 atraktant zač. (ml) 192 atraktant konc. (ml) 188 atraktanta ishlapelo (ml) 4 NABIRANJE 2 past 3 postavljena 1/4/08 Coleoptera (Scarabidae, Silphidae, Staphylinidae) 2 Črni Vrh Lepidoptera 1 Gallowit Ostalo (Gryllidae) 1 Coleoptera (Scolytinae ) 15 Črni Vrh Coleoptera (Staphylinidae, Histeridae) 6 nabrana 25/4/08 Pheroprax NABIRANJE 2 past 4 Coleoptera (Staphylinidae, Histeridae) 4 Črni Vrh postavljena 1/4/08 Ostalo (Oniscoidea) 1 kontrolna past brez vabe nabrana 25/4/08 NABIRANJE 3 past 1 Coleoptera (Carabidae,Scarabidae) 2 Črni Vrh postavljena 1/4/08 50 ml alfa pinen + nabrana 25/4/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 250 atraktant konc. (ml) 236 atraktanta ishlapelo (ml) 14 NABIRANJE 3 past 2 Coleoptera (Carabidae,Scarabidae) 2 Črni Vrh postavljena 25/4/08 Gallowit nabrana 6/5/08 atraktant zač. (ml) 188 atraktant konc. (ml) 179 atraktanta ishlapelo (ml) 9

Koželj G. Spremljanje kozličkov rodu Monochamus (Col.: Cerambycidae) v KE Črni Vrh kot prenašalcev Slovenijo, Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Lj., Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 2010 NABIRANJE 3 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 40 Črni Vrh postavljena 25/4/08 Coleoptera (Staphylinidae, Histeridae) 2 nabrana 6/5/08 Pheroprax NABIRANJE 3 past 4 Coleoptera (Carabidae, Staphylinidae,Silphidae) 10 Črni Vrh postavljena 25/4/08 Ostalo (Oniscoidea) 2 kontrolna past brez vabe nabrana 6/5/08 NABIRANJE 4 past 1 Coleoptera (Carabidae) 1 Črni Vrh postavljena 25/4/08 Ostalo (Formicidae) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 16/5/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 236 atraktant konc. (ml) 233 atraktanta ishlapelo (ml) 3 NABIRANJE 4 past 2 Ostalo (Formicidae,Oniscoidea) 10 Črni Vrh postavljena 25/4/08 Gallowit nabrana 16/5/08 atraktant zač. (ml) 179 atraktant konc. (ml) 169 atraktanta ishlapelo (ml) 10 NABIRANJE 4 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 34 Črni Vrh postavljena 25/4/08 Coleoptera (Silphidae) 1 nabrana 16/5/08 Ostalo (Oniscoidea) 1 Pheroprax NABIRANJE 4 past 4 Coleoptera (Carabidae) 1 Črni Vrh postavljena 25/4/08 Ostalo (Diptera,Gryllidae,Formicidae) 12 kontrolna past brez vabe nabrana 16/5/08 NABIRANJE 5 past 1 Coleoptera (Chrysomelidae,Histeridae) 2 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Diptera (Cecidomydae) 4 50 ml alfa pinen + nabrana 1/6/08 Ostalo (Formicidae) 1 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 250 atraktant konc. (ml) 173 atraktanta ishlapelo (ml) 77 NABIRANJE 5 past 2 Coleoptera (Silphidae,Carabidae,Cicindelidae) 9 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Diptera (Cecidomydae) 2 Gallowit nabrana 1/6/08 Ostalo (Formicidae,Oniscoidea) 41 atraktant zač. (ml) 250 atraktant konc. (ml) 240 atraktanta ishlapelo (ml) 10 NABIRANJE 5 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 21 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Coleoptera (Carabidae,Cicindelidae) 3 nabrana 1/6/08 Ostalo (Diptera,Formicidae) 14 Pheroprax NABIRANJE 5 past 4 Coleoptera (Staphylinidae,Silphidae) 4 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Ostalo (Gryllidae) 1 kontrolna past brez vabe nabrana 1/6/08 NABIRANJE 6 past 1 Diptera 3 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Ostalo (Formicidae) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 14/6/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 173 atraktant konc. (ml) 163 atraktanta ishlapelo (ml) 10 NABIRANJE 6 past 2 Stictoreptura rubra 2 Coleoptera (Chrysomelidae,Histeridae,Cerambycidae) 4 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Gallowit nabrana 14/6/08 atraktant zač. (ml) 240 atraktant konc. (ml) 234 atraktanta ishlapelo (ml) 6 NABIRANJE 6 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 30 Črni Vrh

Koželj G. Spremljanje kozličkov rodu Monochamus (Col.: Cerambycidae) v KE Črni Vrh kot prenašalcev Slovenijo, Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Lj., Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 2010 postavljena 16/5/08 Coleoptera (Chrysomelidae,Histeridae,Carabidae) 12 nabrana 14/6/08 Ostalo (Formicidae) 1 Pheroprax NABIRANJE 6 past 4 Coleoptera (Carabidae,Silphidae,Curculionidae) 6 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Ostalo (Oniscoidea) 1 kontrolna past brez vabe nabrana 14/6/08 NABIRANJE 7 past 1 Diptera 4 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Ostalo (Formicidae) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 29/6/08 Coleoptera (Silphidae,Curculionidae) 3 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 163 atraktant konc. (ml) 158 atraktanta ishlapelo (ml) 5 NABIRANJE 7 past 2 Stictoreptura rubra 1 Coleoptera (Cerambycidae,Histeridae) 3 Črni Vrh postavljena 16/5/08 Gallowit nabrana 14/6/08 atraktant zač. (ml) 234 atraktant konc. (ml) 230 atraktanta ishlapelo (ml) 4 NABIRANJE 7 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 11 Črni Vrh postavljena 16/5/08 nabrana 29/6/08 Pheroprax NABIRANJE 7 past 4 Coleoptera (Scarabidae) 2 Črni Vrh postavljena 16/5/08 kontrolna past brez vabe nabrana 29/6/08 NABIRANJE 8 past 1 Ostalo (Formicidae) 2 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Coleoptera (Silphidae) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 7/7/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 250 atraktant konc. (ml) 230 atraktanta ishlapelo (ml) 20 NABIRANJE 8 past 2 Stictoreptura rubra 1 Coleoptera (Cerambycidae,Silphidae) 3 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Ostalo (Formicidae) 1 Gallowit nabrana 7/7/08 atraktant zač. (ml) 250 atraktant konc. (ml) 247 atraktanta ishlapelo (ml) 3 NABIRANJE 8 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 2 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Arenae 1 nabrana 7/7/08 Pheroprax NABIRANJE 8 past 4 Coleoptera (Cicindelidae,Histeridae) 2 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Ostalo 1 kontrolna past brez vabe nabrana 7/7/08 NABIRANJE 9 past 1 Ostalo (Diptera) 2 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Coleoptera (Curculonidae) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 20/7/08 Coleoptera ( Scolytinae ) 50 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 230 atraktant konc. (ml) 220 atraktanta ishlapelo (ml) 10 NABIRANJE 9 past 2 Tetropium fuscum 3 Coleoptera (Carabidae,Silphidae,Staphylinidae,Cerambycidae) 15 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Ostalo (Formicidae) 2 Gallowit nabrana 20/7/08 Diptera 4 atraktant zač. (ml) 247 atraktant konc. (ml) 223 atraktanta ishlapelo (ml) 24 NABIRANJE 9 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 14 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Ostalo (Diptera,Formicidae) 3 nabrana 20/7/08 Pheroprax

Koželj G. Spremljanje kozličkov rodu Monochamus (Col.: Cerambycidae) v KE Črni Vrh kot prenašalcev Slovenijo, Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Lj., Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 2010 NABIRANJE 9 past 4 Ostalo (Diptera,Formicidae,Tettigoniidae) 3 Črni Vrh postavljena 29/6/08 kontrolna past brez vabe nabrana 20/7/08 NABIRANJE 10 past 1 Ostalo (Formicidae,Oniscoidea) 2 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Coleoptera (Carabidae) 2 50 ml alfa pinen + nabrana 25/7/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 220 atraktant konc. (ml) 218 atraktanta ishlapelo (ml) 2 NABIRANJE 10 past 2 Tetropium fuscum 2 Coleoptera (Carabidae,Cerambycidae) 3 Črni Vrh postavljena 29/6/08 Gallowit nabrana 25/7/08 atraktant zač. (ml) 223 atraktant konc. (ml) 218 atraktanta ishlapelo (ml) 5 NABIRANJE 10 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 22 Črni Vrh postavljena 29/6/08 nabrana 25/7/08 Pheroprax NABIRANJE 10 past 4 Ostalo (Diptera) 1 Črni Vrh postavljena 29/6/08 kontrolna past brez vabe nabrana 25/7/08 NABIRANJE 11 past 1 Tetropium fuscum 1 Coleoptera (Cerambycidae,Silphidae) 14 Črni Vrh postavljena 25/7/08 50 ml alfa pinen + nabrana 10/8/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 137 atraktant konc. (ml) 36 atraktanta ishlapelo (ml) 101 NABIRANJE 11 past 2 2 Ostalo (Diptera) 1 Tetropium fuscum Črni Vrh postavljena Leiopus nebulosus 1 Coleoptera (Cerambycidae,Carabidae,Silphidae) 15 Gallowit 25/7/08 nabrana 10/8/08 atraktant zač. (ml) 218 atraktant konc. (ml) 211 atraktanta ishlapelo (ml) 7 NABIRANJE 11 past 3 Coleoptera (Scolytinae ) 30 Črni Vrh postavljena 25/7/08 Ostalo (Diptera,Formicidae) 2 nabrana 10/8/08 Lepidoptera 1 Pheroprax NABIRANJE 11 past 4 Coleoptera (Cicindelidae) 1 Črni Vrh postavljena 25/7/08 Ostalo (Formicidae,Reduviidae) 2 kontrolna past brez vabe nabrana 10/8/08 NABIRANJE 12 past 1 Coleoptera (Silphidae,Staphylinidae) 2 Črni Vrh postavljena 25/7/08 Ostalo (Diptera) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 26/8/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 250 atraktant konc. (ml) 243 atraktanta ishlapelo (ml) 7 NABIRANJE 12 past 2 Tetropium fuscum 1 Ostalo (Formicidae) 1 Črni Vrh postavljena Stictoreptura rubra 1 Coleoptera (Cerambycidae,Silphidae,Pyrochroidae) 4 Gallowit 25/7/08 nabrana 26/8/08 atraktant zač. (ml) 211 atraktant konc. (ml) 200 atraktanta ishlapelo (ml) 11 NABIRANJE 12 past 3 postavljena 25/7/08 nabrana 26/8/08 NABIRANJE 12 Coleoptera ( Scolytinae ) 120 Črni Vrh Ostalo (Diptera) 1 Coleoptera (Carabidae) 1 Pheroprax

Koželj G. Spremljanje kozličkov rodu Monochamus (Col.: Cerambycidae) v KE Črni Vrh kot prenašalcev Slovenijo, Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Lj., Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 2010 past 4 Coleoptera (Histeridae) 1 Črni Vrh postavljena 25/7/08 Ostalo (Formicidae) 1 kontrolna past brez vabe nabrana 26/8/08 NABIRANJE 13 past 1 Coleoptera (Curculionidae) 1 Črni Vrh postavljena 26/8/08 Ostalo (Diptera) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 5/9/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 243 atraktant konc. (ml) 238 atraktanta ishlapelo (ml) 5 NABIRANJE 13 past 2 Tetropium fuscum 3 Ostalo 1 Črni Vrh postavljena Leiopus nebulosus 1 Coleoptera (Cerambycidae,Silphidae) 6 Gallowit 26/8/08 nabrana 5/9/08 atraktant zač. (ml) 200 atraktant konc. (ml) 189 atraktanta ishlapelo (ml) 11 NABIRANJE 13 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 93 Črni Vrh postavljena 26/8/08 Coleoptera (Histeridae,Staphylinidae,Carabidae) 4 nabrana 5/9/08 Pheroprax NABIRANJE 13 past 4 Lepidoptera 2 Črni Vrh postavljena 26/8/08 Diptera 3 kontrolna past brez vabe nabrana 5/9/08 Coleoptera ( Scolytinae ) 7 NABIRANJE 14 past 1 Lepidoptera 10 Črni Vrh postavljena 26/8/08 Diptera (Cecidomydea,Heteroptera,Coreidae) 8 50 ml alfa pinen + nabrana 19/9/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 238 atraktant konc. (ml) 211 atraktanta ishlapelo (ml) 27 NABIRANJE 14 past 2 Tetropium fuscum 4 Ostalo (Diptera, Heteroptera) 2 Črni Vrh postavljena Coleoptera (Cerambycidae,Carabidae,Silphidae) 8 Gallowit 26/8/08 nabrana 19/9/08 atraktant zač. (ml) 189 atraktant konc. (ml) 153 atraktanta ishlapelo (ml) 36 NABIRANJE 14 past 3 Coleoptera ( Scolytinae ) 17 Črni Vrh postavljena 26/8/08 Coleoptera (Chrysomelidae) 1 nabrana 19/9/08 Arenae (Sparassidae) 1 Pheroprax NABIRANJE 14 past 4 Coleoptera (Carabidae) 1 Črni Vrh postavljena 26/8/08 kontrolna past brez vabe nabrana 19/9/08 NABIRANJE 15 past 1 Coleoptera (Histeridae) 1 Črni Vrh postavljena 19/9/08 Arenae (Amaurobiidae) 1 50 ml alfa pinen + nabrana 3/10/08 200 ml etanol atraktant zač. (ml) 211 atraktant konc. (ml) 200 atraktanta ishlapelo (ml) 11 NABIRANJE 15 past 2 Tetropium fuscum 4 Ortopthera 1 Črni Vrh postavljena Coleoptera (Cerambycidae,Silphidae) 7 Gallowit 19/9/08 nabrana 3/10/08 atraktant zač. (ml) 153 atraktant konc. (ml) 138 atraktanta ishlapelo (ml) 15 NABIRANJE 15 past 3 Ortopthera 1 Črni Vrh postavljena 19/9/08 Formicidae 2 nabrana 3/10/08 Coleoptera ( Scolytinae ) 6 Pheroprax NABIRANJE 15 past 4 Coleoptera (Silphidae) 1 Črni Vrh