(^SKfoMEUGLAS. Staremu sindikatu bije navček. Slavico je oče pretepal z vojaškim pasom. Marko ali Janez. Umirajo vendarle ljudje

CENA 2000 din - Leto XLII - št. 25 Kranj, petek, 31. marca 1989 (^SKfoMEUGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Staremu sindikatu bije navček Slavico je oče pretepal z vojaškim pasom Marko ali Janez Na nedeljskem splošnem glasovanju o kandidatih za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije se bomo odločali med dvema kandidatoma, ki sta šla skozi vse dosedanje volilne filtre in presoje in sta ostala od 73 prvotno evidentiranih kandidatov za to dolžnost, od katerih jih je velika večina odstopila že sama, nekaj pa so jih iz volilne igre izločile temeljne, občinske in republiška kandidacijska konferenca. V nedeljo bosta na glasovalnem lističu napisana dva: inženir Marko Bule in doktor Janez Drnovšek. Kdor bo dobil v nedeljo več glasov, bo uradni kandidat slovenske SZDL za državno vodstvo, o čemer pa bo rekla dokončni "da" republiška skupščina na prihodnjem zasedanju. Kdo bo zmagovalec nedeljskega spopada, je težko napovedovati, ker so splošna ljudska glasovanja pogosto nepredvidljiva in lahko tudi trdno zamišljeno strategijo postavijo na glavo. Končno pa bi bilo z naše strani tudi nekorektno navijati za enega ali drugega, vplivati na glasovalce, ki se morajo sami odločiti med dvema. Komu bolj zaupati, Marku ali Janezu, je stvar njihove presoje, njihovega poznavanja ali nepoznavanja obeh kandidatov. Oba sta kandidata iste organizacije: socialistične zveze. Bule in Drnovšek sta si sicer po letih različna. Prvi je zastopnik starejše, tudi vojne generacije, dolgoletni politik in gospodarstvenik v času, ki za Jugoslavijo in Slovenijo ni bil vedno najuspešnejši, kar je lahko zanj pozitivno ali tudi negativno. Drugi pa je mlajši, ki se je začel šele zadnja leta pojavljati v javnosti, kar pa mu tudi prinaša dobro in slabo. Dobro je to, da ni obremenjen s preteklostjo, slabo pa, da ga ljudje v praktičnem ravnanju ne poznajo tako dobro in je zato težko ocenjevati, kako bi se v funkciji člana vodstva države in predsedujočega v tem organu ravnal. Marko Bule je glasen, zgovoren, dinamičen, Janez Drnovšek pa umirjen, izrazit individualist, kot pravi sam zase. Kandidata imata tudi veliko skupnega. Oba sta gospodarsko usmerjena in postavljata politiko v večini primerov v drugi plan. Oba sta, kot pravita, sprejela volilni boj zato, ker nista hotela izigrati zaupanja ljudi, ki so ju predlagali, po drugi strani pa je zanju sedaj tudi trenutek, ko bi se dalo v Jugoslaviji kaj obrniti na bolje, tako glede notranjega razvoja kot zunanjepolitične usmeritve. Oba tudi zagovarjata drugačno politiko, pluralizem, tako gospodarski in politični, ter zagotovitev enakopravnosti in suverenosti Slovenije v Jugoslaviji. Kdo bo deležen večjega zaupanja ljudi, bomo zvedeli v nedeljo zvečer, ko se bodo zaprla volišča. Kdorkoli bo zmagal, Bule ali Drnovšek, za nikogar beograjski stolček ne bo udoben. J. Košnjek Prijave za vpis v srednje šole oddane Presenečenje v gumarstvu idphpp Kranj, 30. marca - V torek, 28. marca, so srednje šole še sprejemale Prijave za vpis v jesenski prvi letnik. Glede na to, da morajo šteti tudi prijave, ki imajo na poštnem žigu ta datum, lahko zaključijo štetje šele dva dni kasneje. Zato tudi skupnost za zaposlovanje danes še nima vseh natančnih podatkov, v katere srednje šole so gorenjski osnovnošolci oddali prijavnice oziroma kje so presežki ali vrzeli v Primerjavi s prostimi mesti. Številke bodo skupaj v petek, že zdaj pa je jasno, da bodo imeli Precej težav s preusmerjanjem v trgovski šoli, v naravoslovno-mate- matični in splošni smeri kranjske "gimnazije" ter v ekonomski usmeritvi v Kranju, kjer imajo preveč prijavnic osmošolcev. Najbolj pozitivno presenečenje pa je gotovo v gumarstvu, v katerem se po prijavah sodeč namerava jeseni izobraževati 29 mladih. Ce bo to držalo, bodo po nekaj letih v gumarski šoli, ki deluje v sklo- Pu tekstilne in obutvene, spet lahko odprli en razred. Očitno botruje nenadnemu preobratu v zanimanju za gumarstvo spoznanje, da je tovarna Sava, ki za izobraževanje gumarskih tehnikov ponuja tudi vrsto kadrovskih štipendij, v primerjavi z nekaterimi drugimi kranjskimi velikimi sosedami, še vedno poslovno trdna in je torej zaposlovanje v njej perspektivno. H. Jelovčan Kosovo med orožjem in besedami V P R E D OS L J A H POLHA Zadnja vest Umirajo vendarle ljudje K ranj, 30. marca - Predsedstvi centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in države sta odločili, da morajo'izredni ukrepi na Kosovu veljati še naprej, ker bo le tako mogoče zagotoviti normalno Zlvljenje v pokrajini. Očitno je logika izrednih je uresničevati očitno dobro načrtovan ukrepov postala prevladujoč način scenarij, v katerem sta reševanja sedanje krize na glavna igralca orožje in nasilje. Kosovu. Pozivi k mirnemu reševanju V informacijsko zaprtem Ko so potisnjeni vstran. To je sovu je težko dognati in verjeti, bilo storjeno že tisti trenutek, ko kaj se v pokrajini dejansko dogaja. so bili na kosovskih ulicah izmenjani prvi udarci, mirna in razumna strategija pa je bila dokončno pokopana, ko so počili prvi streli in so ugasnila prva življenja, Resnično pa se na Kosovu in ob Kosovu prepletata tragedija in ironija. V tem trenutku niti ni najpomembneje, ali je doslej po uradnih podatkih umrlo neni- ne glede na kateri strakaj nad 20 ljudi ali nad 100, koli Sprožil se je plaz in začel se kor so jih našteli, na osnovi krst, Slovenska skupščina o Kosovu in Jugoslaviji Aktualne razmere v Jugoslaviji, še posebej pa na Kosovu, in stališča Slovenije do te problematike, je obravnavala na včerajšnjem zasedanju tudi slovenska skupščina. Uvodna govornika sta bila podpredsednik predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc in predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik. Včerajšnja razprava na skupščini je tudi odgovor na zahteve, da mora skupščina sprejeti opredelitev do razvoja Jugoslavije in položaj Slovenije, kar naj bi bila osnova za ravnanje naših delegatov v zveznih organih. Tik pred zaključkom redakcije smo od našega posebnega poročevalca, ki smo ga zaradi aktualnih razmer poslali v pokrajino, za katero tuji novinarski kolegi že ocenjujejo, da je zabredla v oboroženo vstajo, po telefonu izvedeli, da se začenja stanje vendarle umirjati. Resda je zopet govora o mitingaških akcijah, vendar po besedah našega posebnega poročevalca, pristojni organi tokrat govorijo o vsepokrajinskem rajanju, ki se ga bodo v štirih občinah skupno udeležili pripadniki vseh narodov in narodnosti. Več o tem v torkovi številki! prinesenih v bolnišnice, viri na strani Albancev. Med ljudi v pokrajini, ki so svoje medsebojne račune, in račune z oblastjo, poravnavali z orožjem že nekajkrat v novi Jugoslaviji, je bilo zasejano novo seme nezaupanja in sovraštva, ljudje se utegnejo še bolj zapreti vase in se združevati na nacionalni osnovi, na nezaupanju in sovraštvu pa je težko graditi slogo. Dokaj neprepričljivo zvenijo obljube pokrajinskega vodstva (čeprav želimo, da bi se uresničile), da se proizvodnja dviguje, da se bodo dijaki in študentje vrnili v šole, da bo pokrajina začela produktivno živeti. Ljudje so preveč zmanipulirani, preveč jih je bilo poenostavljeno razdeljenih na avtomatično ogrožene in napredne ter na kontrarevolucionarje in iredentiste. Merila realne in stvarne presoje ne veljajo več. Tragedija in ironija je, da na isti dan, ko se je republika Srbija formirala na osnovi nove ustave kot prava republika, v enem delu slavijo, v drugem pa žalujejo za umrlimi. Žrtve pokopavajo vsi: tisti, ki imajo nalogo delati red, in oni, ki so se temu redu in takšnemu reševanju problematike Kosova uprli. Umrli bremenijo vest te države in tiste, ki so zanjo in za posamezne njene dele odgovorni. Vprašanje je, ali je bilo o ustavi republike Srbije res doseženo soglasje vseh, ki jih to zadeva. Vprašanje je tudi, ali so bili o ustavnih spremembah ljudje realno ali sploh obveščeni. Še največja ironija pa je govoriti, da je bila ustava sprejeta demokratično, brez prisile in groženj, če je bil za marsikoga argument puškina ali tankovska cev. Takšno reševanje pa močno diši po dokončni rešitvi kosovskega problema. Dokončne rešitve, brez stalnega dogovarjanja in usklajevanja stališč, pa nikjer še niso prinesle trajne rešitve. Vanjo, če jo bomo še naprej znova in znova iskali na ta način, je težko verjeti. Kako nevaren je kosovski preizkus za Jugoslavijo, se mogoče še ne zavedamo. Ni čisto brez pomena zaskrbljenost, ki jo izraža tujina, pa tudi ob papeževi molitvi za "dostojanstvo in sožitje v ljubljeni Jugoslaviji" se kaže zamisliti. J. Košnjek 9 Temeljna banka Gorenjske / ljubljanska banka GORENJC FORMU IHRANKA Aprila spet IVI višje pokojnine Aprila se bodo pokojnine znova povišale, tokrat za 40 odstotkov, je odločil odbor za plan in finance pri skupščini SPIZ, da bi ujele sprotno rast osebnih dohodkov. Povprečna starostna pokojnina bo s povečanjem»vredna«1,500.000 dinarjev, invalidska 1,230.000 dinarjev in družinska 1,070.000 dinarjev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo znašala 948.534 dinarjev, najvišja 4,495.351 dinarjev. Višji bodo tudi dodatki za pomoč in postrežbo, in sicer 632.310 in 316.150 dinarjev na mesec, povišanje pa bo veljalo od 1. januarja. Prav tako se z veljavnostjo od 1. januarja dalje za 40 odstotkov povišajo kmečke preživnine, prav toliko bo višja kmečka starostna pokojnina, od 1. aprila dalje pa za 40 odstotkov višja tudi denarna nadomestila za telesno okvaro. Upokojenci bodo višje pokojnine dobili izplačane pred prvomajskimi prazniki, ko bodo dobili še poračun za letošnje prve tri mesece. Ta bo znašal nekaj več kot eno marčevsko pokojnino. Jeseniški izvršni svet o predoru in avtocesti Ko bodo odprli predor, avtoceste še ne bo Jesenice, 30. marca - Člani jeseniškega izvršnega sveta so obravnavali potek del pri gradnji karavanškega predora in avtoceste. Financiranje avtoceste ni sistemsko urejeno, zato avtoceste od Hrušice do Žirovnice tedaj, ko bo promet skozi predor, zanesljivo še ne bo. Od tedaj, ko je 8. januarja vdrla voda z veliko količino hribinskega materiala v predor, so si delavci prizadevali, da bi sanacijo čimprej opravili. Čas dvomesečnega zastoja so izkoristili tudi za izkop in betoniranje prečnih pohodnih in prevoznih rovov ter dela vzhodne cevi, tako, da bodo še ta mesec končana vsa dela v objektih, ki ležijo izven glavne smeri predora. Na avstrijski strani so predorsko cev izvrtali skoraj do državne meje, medtem ko na naši strani predvidevajo, da bodo aprila začeli s finalnimi deli in polaganjem izolacije, v drugi polovici pa s polaganjem notranjega betona. Tako so danes še 400 metrov do državne meje. Obenem z gradnjo predora dobro potekajo tudi dela na mejni ploščadi; zaključili so z licitacijo za gradnjo obeh glavnih mejnih objektov, zamuja pa gradnja.visokih stavb. Še vedno ni urejeno financiranje izgradnje objektov za potrebe zveznih organov in zveznih inšpekcijskih služb, kajti zvezni zakon o izgradnji in financiranju objektov za zvezne službe je še v predalih. Najbolj pa Jeseničane zanima, kako bo z gradnjo avtoceste od Hrušice do Žirovnice. Lokacijski načrt naj bi bil predvidoma sprejet na republiški skupščini Slovenije marca letos. Vendar pa denarja za gradnjo avtoceste ni, kajti vsi viri skupaj z bencinskim dinarjem niso dovolj niti za najem že odobrenih inozemskih kreditov. Zato jeseniški izvršni svet med drugim zahteva, da delegati jeseniške skupščine v republiški skupščini opozorijo na probleme izgradnje avtoceste ter zahtevajo sprejem zveznega zakona, ki naj bi sistemsko zagotavljal sredstva. In če bi zakon takoj sprejeli ter dobili denar za avtocesto, v dveh letih, ko naj bi stekel promet skozi predor, zaradi zahtevnosti del nikakor ne bi mogli zgraditi tudi avtoceste. D. Sedej (5 S (D O h - co LU (D O

GLAS 2. STRAN NOVICE EN DOGODKI JOŽEKOŠNJEK MOTR&MJEPOLITIĆN1 KOMENTAR Veter je zapihal v pravo smer Ko je predsednik slovenske skupščine in predsednik slovenske ustavne komisije Miran Potrč pred sredinim zasedanjem republiške skupščine pojasnjeval Časnikarjem možna pota nastajanja in sprejemanja dopolnjene slovenske ustave, je omenil dve možnosti: da se osnutek, na katerega leti še precej očitkov in dopolnjevalnih predlogov, sprejme že sedaj in se da v javno razpravo, ustavna komisija pa naj potem sama oblikuje dopolnjeni predlog, ali pa se sprejem osnutka odloži do seje 14. aprila, do tega dne pa naj se v osnutek vgradi čim več pobud javnosti in strokovnih organov. Na seji slovenske skupščine je, po našem prepričanju, veter zapihal v pravo smer: sprejem osnutka naj počaka 14 dni, med ljudi naj gre čim popolnejši, vanj naj se vključijo tudi zadeve, ki se jih sedaj lotevamo še boječe in v nekaterih ozirih tudi izstopajo iz jugoslovanske povprečnosti in stvarnosti, pristajanje na izgovore in obljube, da bomo nekatere, za sedanje razmere v Jugoslaviji "prehitre" rešitve vkomponirali v novo, sodobno slovensko ustavo, pa ni več sprejemljivo. Če je kdaj, potem je sedaj pravi čas za temeljitejši poseg v slovensko ustavo. Vsako odlašanje (in izgovarjanje, ki pogosto meji že na oportunizem in neodzivanje na zahteve ljudi, ki jih ta čas ni težko zaznati) bi bilo zato ne le škodljivo, ampak usodno. S sedanjimi čim popolnejšimi dopolnili veljavne ustave bi si tudi olajšali delo pri oblikovanju nove, če že o njej toliko govorimo in se od nje veliko obetamo. Stvari, ki jih je treba že sedaj vpisati v osnutek dopolnil k slovenski ustavi, niso nepomembne. Šele na zahtevo sredinega zasedanja republiške skupščine bo v osnutku spremenjene slovenske ustave obdelano tudi vprašanje samoodločbe slovenskega naroda, ki ni bila enkrat za vselej izkoriščena, saj gre za ustavno pravico, do katere imamo pravico mi, priznavamo pa jo tudi drugim. V ustavi je nujno zapisati, da republika svobodno, ob spoštovanju zvezne ustave, odloča o delu in rezultatih dela ter naravnih bogastvih republike. Očitno je bil tudi potreben skupščinski impulz (mogoče je ustavna komisija nanj namenoma čakala), da se že v sedanji osnutek napišejo možne spremembe v delegatskem sistemu, tudi v tem smislu, da bi bili delegati stalni in zato odgovornejši do volilcev, uveljavi pluralnost v gospodarstvu in politiki, pa tudi predlaga, kako v skupščinski sistem, predvsem pa v sedanji družbenopolitični zbor, vključiti nove zveze in gibanja. O tem v Sloveniji govorimo naglas, to je del slovenske stvarnosti, zato ni razlogov za omahovanje, da bi dopolnjena slovenska ustava bežala pred stvarnostjo, ki pa je že tu. Ustava pa naj bi bila prav utelešenje življenja. Ob rob roški četverici Slovenija - moj zapor Politična farsa in predvsem človeška tragedija, ki se je uradno začela 31. maja lani, je sicer spričo aktualnih Kosovskih dogodkov te dni marsikje zašla v drugi plan, vendar moramo ponovno javno opozoriti, da tja glede na svojo naravo niti najmanj ne sodi. Primer JBTZ je namreč te dni glede na zakonski rok izvršitve kazni, ki jo je sprejelo ljubljansko vojaško sodišče (v osvežitev spomina v srbohrvaškem jeziku!) znova na širšem svetlu javnosti. Kronologija dogodkov v zvezi z ljubljansko četverico je dovolj zgovorna že sama po sebi, pa vendar spomnimo predvsem na eno plat tega stalinistično zasnovanega ter prav tako izpeljanega procesa. V določenem trenutku je bilo v Sloveniji na ravni tako državnih kot političnih organov doseženo skorajda enotno soglasje o političnem ozadju celotnega dogodka, danes, ko fantom poteka prvi od dveh možnih odložitvenih rokov, pa vse skupaj ostaja zgolj pravni akt. Prefinjenost, s katero je slovenska politika z izjemo mladinske organizacije odložila vso svojo odgovornost s svojih ramen, je prav salamonska. Se toliko bolj, če gre resnično pritrditi Bavčarjevemu razmišljanju z ene zadnjih Delovih sobotnih prilog, da so sodišča prvi poziv Odbora po odložitvi kazni skupaj z dodatno vlogo sama prekvalificirala v prošnjo, danes, ko je bila prošnja vložena v skladu z zakonom, pa kaj takšnega ni mogoče. Dovolimo si malce novinarske zvedavosti in postavimo Marjani Logar, ki je podpisana pod zaporno kazen Gorenjca Francija Zavrla (kot smo informirani, za Borštnerja še vedno veljajo zdravstveni razlogi), okvirno, upamo, da ne zgolj retorično, javno vprašanje: Obstaja pri zavrnitvi prošnje po ponovnem podaljšanju izvršitve nastopitve zaporne kazni za Zavrla tudi kakšno drugačno ozadje od zgolj in predvsem sodniške odločitve, ki temelji na suverenem priznavanju obstoječe zakonodaje? Glede na izkušnje se seveda velja že vnaprej ograditi od kakršnegakoli namena žaljenja pravosodnih organov in etiketiranja nelojalnih pritiskov na sodišča... Vine Bešter Jutri slovesna zaprisega Škofja Loka, 31. marca - Jutri, v soboto, 1. aprila, ob 11. uri bo v športni dvorani Poden slovesnost, na kateri bodo zaprisegli mladi vojaki, ki svoj vojaški rok služijo v vojašnici Jože Gregorčič v Škofji Loki. To je v življenju slehernega vojaka pomemben in slovesen trenutek, ki ga bodo tudi škofjeloški fantje doživeli po vojašnicah širom po Jugoslaviji. Na slovesnost v dvorani Poden vabita v imenu skupščine občine in škofjeloških družbenopolitičnih organizacij predsednik skupščine Jože Albreht in predsednik OK SZDL Janez Zavrl vse Škofjeločane in okoličane, da bi spoznali mlade vojake, ki jim bo Škofja Loka zdaj drugi dom, da bi z navzočnostjo na slovesnosti, stiskom roke, z medsebojnim spoznavanjem dokazali našo gostoljubnost. Saj tudi mi želimo, da bi bili naši sinovi sprejeti v drugih okoljih prav tako gostoljubno in brez mržnje, da ne bomo trepetali drug za drugega, pravita v svojem vabilu oba predsednika. D. D. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za. narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za I. tromesečje 32.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Piiadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in*glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. urednlitvo tel. 21860 PRED VOLITVAMI Koga bomo obkrožili v nedeljo: inž. Marka Bulca ali dr. Janeza Drnovška Beograjski vroči sedež je rezerviran samo za enega Kranj, 29. marca - Predvolilni boj, če temu pri nas lahko tako rečemo, z zadnjimi javnimi nastopi pred nedeljskim neposrednim izjavljanjem v Sloveniji bo nocoj opolnoči končan. Kar sta nam imela kandidata inženir Marko Bule in doktor Janez Drnovšek povedati, sta s pomočjo sredstev javnega obveščanja, volilnega gradiva SZDL in drugih oblik stika z javnostjo storila. Sedaj smo na potezi polnoletni Slovenci, ki se bomo v nedeljo, 2. aprila, na okrog 4500 voliščih izjavljali o kandidatih. Kdor od dvojice bo dobil več glasov, bo uradni kandidat za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije in dokončno izvoljen (tako določa ustava) 14. aprila na zasedanju republiške skupščine. Maja bo sedel na vroči beograjski sedež in po vrstnem redu postal tudi prvi mož Jugoslavije, predsednik predsedstva drža- Na glasovalnem lističu, ki ga bomo dobili na volišču, bosta pod zaporednima številkama 1 in 2 vpisana dva kandidata: Marko Bule, ' diplomirani inženir kemije, in Janez Drnovšek, doktor ekonomskih znanosti. Glasujemo tako, da obkrožimo zaporedno številko pred tistim kandidatom, za katerega se odločimo, sicer bo glasovalni listič neveljaven. Vsi glasovalni upravičenci (starejši od 18 let) bodo dobili za nedeljsko neposredno izjavljanje posebno vabilo. Udeležba na volitvah je prostovoljna in ni z ničimer sankcionirana. Če je kdo izpadel iz volilnega seznama oziroma ni dobil vabila, naj pride na volišče in izkaže svojo pravico glasovanja z osebno izkaznico. Volišča morajo biti po zakonu odprta med 7. in 19. uro. V potrditev oziroma dokončno izvolitev v republiški skupščini bo predlagan tisti od dveh kandidatov, ki bo dobil v nedeljo največ glasov. Volilni upravičenci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu ali po pošti. To so najvažnejša navodila, oziroma pravila, napisana v sklepu republiške kandidacijske konference, na kateri je dobil Bule 139 in Drnovšek 119 glasov, in v Zakonu o volitvah in delegiranju v skupščine ter v zakonu o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Navodila za glasovanje pa bodo dajale tudi volilne komisije na voliščih, ki bodo po gorenjskih krajevnih skupnostih urejena na običajnih mestih. Marjan Gantar, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko: Korak k neposrednim volitvam "Nedeljsko neposredno glasovanje ali izjasnjevanje, oziroma socialistične volitve, kot jaz temu pravim, so uresničitev vztrajanja v SZDL, da se morajo ljudje že tokrat o kandidatih za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije izjasnjevati neposredno, kar je pomemben korak k demokratizaciji politike in volitev, za katero smo se v Sloveniji dogovorili. Do volitev prihodnje leto moramo pri neposrednih volitvah narediti nove korake. Neposrednost volitev je bila zahteva, ki je bila na Gorenjskem že ob volitvah lani in v razpravi o dopolnitvah slovenske ustave pogosto poudarjena. SZDL tokrat, kljub nekaterim pomislekom, to zahtevo uresničuje. Žal je zakonodaja še taka, da zmagovalec nedeljskega izjasnjevanja še ne bo dokončno izvoljen za člana predsedstva Jugoslavije in ga bo morala dokončno izvoliti še republiška skupščina. Upam, da se bodo ljudje odzvali vabilu na glasovanje. Po krajevnih konferencah SZDL smo storili vse, da se bodo ljudje lahko nemoteno izjasnjevali o kandidatih, z udeležbo pa tudi potrdili, da je naša usmeritev k neposrednim volitvam in s tem tudi k demokratizaciji pravšnja. S spremembami ustave in volilne zakonodaje pa bomo volilne postopke oblikovali še bolj demokratično." Kranjska mladina Zmerni optimizem J. K. Kot smo poročali, je kranjska občinska mladinska organizacija ostala brez svojega pravega vodstva. Probleme, ki so nastali, razlaga Aljoša Kavčič. Pred dnevi prekinjena seja občinske konference ZSMS Kranj glede na svoj potek, razumljivo, še danes odmeva med vsemi tistimi, ki po organiziranosti tvorijo mladinsko bazo. Ker so se po Kranju že začele pojavljati različne govorice o takšni in drugačni usodi nadaljnjih postopkov v zvezi z novim mladinskim občinskim vodstvom, smo za kratek komentar prosili predsednico začasnega delovnega predsedstva OK ZSMS Kranj Aljošo Kavčič: "Glede na poslovnik je povsem jasno, da je bila konferenca prekinjena in dogovorili smo se, da jo skličemo, predvidoma okrog 10. aprila ponovno oziroma, da jo takrat nadaljujemo. V tem kontekstu vsekakor moram omeniti ugovor na delo volilne komisije, ki ga je naši statutarni komisiji poslal kandidat za predsednika OK ZSMS Tomaž Gaber in čemur bo v skladu s poslovnikom tudi odgovorjeno. Na nadaljevanju konference, kjer bo izključno govora o volitvah in bo zaradi tega vse skupaj izvedeno v najkrajšem možnem času, bi predvidoma morali dobiti novega profesionalnega sekretarja in po možnosti tudi neprofesionalnega podpredsednika, vsaj če izhajamo iz rezultatov prvega kroga volitev, možne pa so seveda tudi drugačne izpeljave. Zavedamo se, da bo glede na potek dogodkov zelo težko zagotoviti sklepčnost, vendar bomo resnično storili vse, kar je v naši moči, da bi dosegli potrebni kvorum. Želim povedati še to, da bomo na ustrezen način, kljub kadrovskim problemom, skušali zagotoviti nemoteno delo tako že začetih mladinskih projektov - mladinski kulturni center, mladinska redakcija Radia Kranj, Pedenjped, mesec mladosti... kot zastopanja mladinskih stališč v organih DPO in skupščine." V. Bešter Kdo sta Marko Bule in Janez Drnovšek Kranj, petek, 31. marca 1989 Marko Bule je bil rojen 15. avgusta 1926 v Šmarjeških Toplicah, je diplomirani inženir kemije in sedaj predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Po vrnitvi iz partizanov in iz JLA, ki jo je leta 1953 zapustil kot podpolkovnik, je bil družbenopolitično aktiven v gospodarstvu in Zvezi komunistov. Leta 1967 je bil izvoljen v zvezni izvršni svet, bil nato član prvega predsedstva Jugoslavije še za časa Titovega življenja, nato pa je bil vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin. Od leta 1982 dalje je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, kjer se s konkretnimi predlogi zavzema za tržno ekonomijo, za celovitejše vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela in za stabilizacijo gospodarskih razmer. Ko je bil predsednik zveznega komiteja za znanost in tehnologijo, se je Jugoslavija vključila v zahodnoevropske raziskovalne projekte. Kot predsednik zbornice je spodbujal oblikovanje tržno usmerjenih dopolnil k ustavi SFRJ, zagovarja sodobno usposabljanje poslovodnih delavcev in je zagovornik povezovanja zbornic v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran. Janez Drnovšek je bil rojen 17. maja 1950 v Celju, je diplomirani ekonomist in doktor ekonomskih znanosti, delegat skupščine Slovenije v zboru republik in pokrajin jugoslovanske skupščine. Doslej se je ukvarjal večinoma z delom, vezanim na njegovo stroko. Zaposlen je bil v delovnih organizacijah v Zasavju, bil pomočnik ekonomskega svetnika jugoslovanske ambasade v Kairu in do leta 1984, ko je bil izvoljen za slovenskega delegata v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine, direktor temeljne banke Zasavje - Trbovlje. Drnovšek, kot piše v obrazložitvi kandidature, je dober poznavalec družbenoekonomskega sistema in družbenoekonomskih odnosov, še zlasti kreditnomonetarne politike ter gospodarskih odnosov s tujino. Zoper uporabo sile Kandidata Marko Bule in Janez Drnovšek sta v ponedeljek odgovarjala na novinarska vprašanja o najaktualnejših problemih Jugoslavije in o njunih pogledih na delo predsedstva Jugoslavije. Na prvo vprašanje o Kosovu, izrednem stanju in prelivanju krvi sta odgovorila: Marko Bule: "Slehernemu v Sloveniji je iskreno žal, da so morale pasti prve žrtve. To je veliko opozorilo vsem, da je treba probleme razreševati drugače, če hočemo, da žrtev ne bo še več. Vsi v Jugoslaviji in na Kosovu smo dolžni s političnimi sredstvi narediti vse, da do še večjih zaostritev ne bo prihajalo. Sila vedno rodi silo." Janez Drnovšek: "Tudi te žrtve potrjujejo moje stališče, da je treba umiriti nacionalna čustva, konsolidirati gospodarstvo, položaj kratkoročno umiriti z izjemnimi ukrepi, za katere upam, da ne bodo dolgo trajali. Zaskrbljen sem in bojim se, da prva žrtev ni uvod v nadaljevanje nacionalnih nasprotij." Si boste prizadevali, da bi bile seje predsedstva javne in bodo prišla na njih do veljave tudi drugačna stališča, se je glasilo eno od vprašanj. Marko Bule: "Načeloma sem za javnost dela, gotovo pa bodo tudi v prihodnje nekatere seje tajne, pač zaradi narave odločitev. Čobi prišlo na teh sejah do velikih razlik, ki so predvsem izjemnega pomena za Slovenijo, bo treba taka stališča javno povedati ali vsaj na zaprtih sejah republiške skupščine." Janez Drnovšek: "Razumljivo je, da morajo nekatere seje predsedstva potekati za zaprtimi vrati. Je pa koristno, da bi bila javnost z delom predsedstva čim večkrat podrobneje seznanjena. Menim, da je treba v primerih, ko pride do bistvenega odstopanja od preverjenega slovenskega programa, dati o tem popolno informacijo. Javnost mora po mojem izvedeti, kakšni so vzroki in možnosti za premagovanje nesoglasij." J. Košnjek S seje "Bavčarjevega Odbora" Odpor proti izvršitvi sodbe Na prvem letošnjem plenarnem zasedanju Odbora za varstvo človekovih pravic je bilo po pričakovanju precej burno. Pravzaprav je živahno razpravo nakazoval že sam obisk nekaterih posameznikov in predstavnikov novoustanovljenih političnih zvez v naši republiki. Prisotni so tako lahko prisluhnili dokaj različnim razpravam in predstavljenim pobudam, kar je že sicer stalnica na plenarnih zasedanjih Odbora. Tako je bilo med drugim govora o tem, da je potrebno še naprej vztrajati na odložitvi izvršitve kazni, vse dotlej, dokler posebna skupščinska komisja ne zaključi svojega dela. Na seji so navzoči menili, da je potrebno ponovno obiskati najvišje predstavnike slovenske oblasti in jih neposredno seznaniti z zadnjimi Odborovimi sklepi. Žgoča razprava se je razvila, potem ko je Matevž Krivic predlagal, da se nikakor ne kaže upreti izvršitvi kazni - odhodu četverice v zapor, kajti po njegovih besedah, gre jemati odpor proti eni sodbi kot odpor proti vsem sodbam, kar pa nikakor ne pripelje do pravne države, za kar se zadnje čase tako na veliko zavzema. V reakciji, ki je sledila, je bilo slišati tudi stališče, da se je proti izvršitvi sodbe potrebno upreti resnično z vsemi sredstvi. Med sklepi dveurne plenarne seje Odbora so zapisali tudi, da je potrebno proučiti vse pravne možnosti in s tem ugotoviti, ali obstaja dvom v izvršilnost sodbe, ki jo je sprejelo lansko poletje ljubljansko vojaško sodišče. V. Bešter

Kranj, petek, 31. marca 1989 Telematika prosi za pomoč pri preusposabljanju delavcev Letos 4,8 milijarde dinarjev za šolanje delavcev Kranj, 29. marca - Kranjski izvršni svet je obravnaval in podprl prošnjo Iskre Telematike za odobritev sredstev za preusposabljanje presežkov delavcev, o čemer bodo seveda odločali v Ljubljani, na ravni Slovenije. V Telematiki so tokrat izdelali podroben, poimenski program izobraževanja delavcev ter prikazali potrebe po delavcih in presežke, kar je bilo doslej največji kamen spotike ob obravnavi sanacijskih programov. Nekateri ukrepi so radikalno novi, predvidevajo celo obvezno izobraževanja delavcev, ki so mlajši od 35 let let in pri izobrazbi zaostajajo za dve stopnji ter o preusposabljanju vseh, ki so mlajši od 40 let. Iskra Telematika je v zaključnem računu izkazala 61,2 milijarde dinarjev izgube, kar je bistveno več od 34,4 milijarde dinarjev, kolikor so načrtovali. Vzroki izgube so v zamenjavi poslovnega partnerja, Siemens namesto Alcatela, in s tem v zamenjavi sistema velikih telefonskih central S-12 s sistemom EWSD, v odpisu terjatev do turške firme in v prepočasnem prilaganju tehnološkim spremembam. 51 milijard dinarjev izgube so pokrili z revalorizacijskimi sredstvi (nekvalitetno), 10 milijard dinarjev pa je ostalo nepokrite. Takšna je kratka informacija o lanskem poslovanju Telematike, ki jo vsebuje poročilo o gospodarskih rezultatih v kranjski občini v lanskem letu, ob obravnavi na izvršnem svetu pa je predsednik Henrik Peternelj dodal še krajšo informacijo, da je v Telematiki trenutno precej delavcev na prisilnem dopustu, ker jim primanjkuje dela, pogodba s Siemensom o mešanem podjetju pa naj bi bila podpisana konec aprila. Novost, ki je te dni prišla iz Telematike, Pa je prošnja za sredstva, s pomočjo katerih bodo preusposobili delavce, kakršnih je bila doslej izmed kranjskih tovarn že deležen Tekstilindus, prošnjo pa namerava vložiti tudi Alpetourova Creina. Kranjski izvršni svet, ki daje le mnenje, je prošnjo Telematike obravnaval in podprl. šolanje v Siemensu na štirih področjih Izobraževanje bo potekalo v povezavi s Siemensom na štirih področjih, napravili Poimenski seznam ljudi, ki se bodo vključili v posamezne oblike šolanja. Potekale bodo štiri leta, torej do konca leta 1992. Prvo izmed štirih področij je prodaja in Ponudbena projektiva, usposobili naj bi se za samostojno izdelavo ponudb ter usvojili tržno marketinška znanja. Na začetku osvajanja sistema EWSD, ko proizvodnja v v Iskri še ne bo potekala, bo težišče usposabljanja na montažno-servisni dejavnosti, s šolanjem naj bi pridobili montažne delavce, Preskuševalce, izvedbeno projektivo itd. Tretje področje je izobraževanje za razvoj in podporne sisteme, saj pogodba s Siemensom predvideva aktivno vključevanje Iskre v aplikativni razvoj oziroma v prilagoditev sistema EWSD na tehnične normative posameznih PTT administracij. Pridobili naj bi Pri planiranju bodočega razvoja razne profile razvijalcev, od sistemskih razvijalcev do mehanskih konstrukte r j ev. Na četrtem področju pa bo izobraževanje namenjeno potrebam proizvodnje, cilj tega usposabljanja je bistveno osnovno in tehnično znanje, ki ga bodo potrebovali v proizvodnji, seveda pa bodo kasneje deležni pomoči skupine za tehnično asistenco. Stroške šolanja v Siemensu, ki jih bo morala Telematika plačati, so ovrednotili v nemških markah, po posameznih letih. Skupaj bo v štirih letih znašalo 2.035.500 mark, od tega letos 1.104.000 mark. Daleč največji delež ima šolanje v Siemensu V prošnji za dodelitev sredstev za preusposabljanje delavcev ima šolanje v Siemensu daleč največji delež, natančneje 88 odstotnega v skupni vsoti, ki znaša 4,8 milijarde dinarjev. Preostalemu izobraževanju bo torej namenjenih 12 odstotkov sredstev, razdeljena pa bodo na tri področja. Pripraviti nameravajo trimesečni tečaj programske opreme za program SI 2000, ki se ga bo udeležilo 13 delavcev, veljal pa bo 210 milijonov dinarjev. Dvakrat naj bi letos potekalo usposabljanje galvanizerjev, kar jih bo veljalo 110 milijonov dinarjev. 240 milijonov dinarjev pa jih bo veljalo usposabljanje za uvedbo poslovnega sistema Copics, ki je produkt firme IBM in omogoča sprotno spremljanje in vodenje poslovnega procesa v delovni organizaciji. Uporabnost tega sistema, ki v končni fazi predvsem dobro informira vodstvo podjetja, je odvisna predvsem, koliko ga zna kdo uporabiti, zato bo tovrstno izobraževanje pomembno, vanj nameravajo vključiti 190 delavcev. Leta 1992 bo v Telematiki delalo le 2.400 delavcev V Telematiki bo letos in prihodnje leto prišlo do bistvenega zmanjšanja zaposlenosti, letos naj bi število delavcev padlo na 2.800, prihodnje leta na 2.500 ter leta 1990 na 2.400, do leta 1992 naj bi jih ostalo prav toliko. Delež delavcev s šesto, sedmo in osmo stopnjo strokovne izobrazbe naj bi se z 18,8 dvignil do leta 1992 na 31 odstotkov, delež delavcev z drugo in tretjo stopnjo pa padel s 28,8 na 18,5 odstotka. Takšna je kadrovska projekcija, katere uresničevanje pa na eni strani ovira velika fluktuacija strokovnjakov, predvsem mlajših od 35 let, na drugi strani pa nemoč pri razreševanju problematike presežkov delavcev. Pri odhajanju mladih strokovnjakov je zanimivo, da je nezadovoljstvo z osebnim dohodkom postalo najpogostejši razlog odhoda, kar 34 odstotkov ga je postavilo na prvo mesto in na drugo mesto izpodrinilo nezadovoljstvo z delom in organizacijo dela, ki ima 29 odstotni delež. 713 delavcev letos odveč Uresničevanje takšne kadrovske projekcije pa na drugi strani ovira počasno razreševanje problematike presežkov delavcev. V Telematiki bo tekom letošnjega leta 713 delavcev postalo odveč, bolje rečeno, so že, od tega pa jih je 330 opredeljenih kot tehnološki presežek, 383 pa kot ekonomski presežek. Drugače povedano, ne gre zgolj za odvečne proizvodne delavce, ki so zaradi tehnološkega razvoja izgubili delo, temveč tudi za odvečne režijske delavce. V informacijah, ki so jih v Telematiki priložili prošnji, je zdaj tu pa tam moč najti tudi kančke samokritičnosti, kar doslej ni bila njihova odlika in tako je moč izbrskati celo podatek, da tehnološki presežek delavcev predstavljajo predvsem delavci z neustrezno poklicno ali srednjo šolo in da imajo veliko frizerk, tekstilk in podobnih delavk, s katerimi zdaj ne vedo, kaj bi počeli. Seveda nismo izdali nobene skrivnosti, saj se mnogi Kranjčani še dobro spomnijo, kako so pred deset in več leti množično zaposlovali tkalke in predice iz Tekstilindusa, kako so v Iskri zlahka našle delo frizerke, ki so napravile strojepisni tečaj, itd. Pretežni del presežka delavcev je v matični tovarni v Kranju, kjer je takšnih 533, na Blejski Dobravi 120 ter v Ljubljani 60. Med njimi jih ima 174 pogoje za eno od možnih upokojitev, od tega 101 za predčasno, česar pa seveda vsi ne bodo napravili. Pričakujejo, da bi z upokojitvami lahko za 120 delavcev zmanjšali presežek. Računajo, da jih bo približno 150 poiskalo delo drugod, prav toliko pa jih bodo skušali preusposobiti za drugo delo, približno 100 delavcem pa bodo skušali poiskati delo drugod, kar pa bo zaradi priprtih zaposlitvenih vrat na Gorenjskem težko. V številki 713 pa so tudi delavci, ki so zaradi starosti, zmanjšane delazmožnosti in invalidnosti težje zaposljivi. Eden od načinov razreševanja tega problema, ki so ga in ga najpogosteje uporabljajo, pa so prisilni dopusti, ki so seveda le zasilna rešitev. M. Volčjak Razumna raba naravnih virov Ljubljana, 28. marca - Človeštvo je doseglo fazo zrele industrijske družbe in prav takega ekosistema. Zato potrebujemo drugačno razvojno strategijo, ki bo zasnovana na optimalni, kvalitetni rabi omejenih naravnih virov. Do takšnih spoznanj prihajamo tudi v Slovenji, kot so povedali na današnji tiskovni konferenci v zavodu SRS z& družbeno planiranje. Tam so se namreč lotili raziskav naravnih virov z vidika razvoja, kar bo eden temeljnih projektov v raziskavah z& potrebe naslednje generacije planskih aktov republike. Pristop k takemu projektu je il nujen, kakor je ocenil direktor zavoda Franc Jamšek, zaradi č razlogov. Vse od projekta ^ovenija 2000 naprej ni bilo več Podobnih poizkusov načrtovanja, vendar so nekatere pomanjkljivosti v planiranju iz prete- osti potrdile potrebo po takš- ^ osnovah. Zlasti varovanje h olj a, česar ni v Sloveniji nihče K doslej organizirano proučeval, Postaja v sedanjem času eden osrednjih problemov, ki ga je eba upoštevati tudi pri planiranju. Tega so se v zavodu lotili le- «>s s projektom Naravni viri kot razvojni dejavnik, za katerega J angažirali velik del slovenla F ovalnega potenciaa. Prvi rezultati raziskav bodo a z i s k ^nam že v mesecu ali dveh, kar lu?. *prlo možnosti za nada- oc ^anje dela in končanje pro- J k t a" do prihodnje pomladi. Opreti predale s podatki raz t P" veliko F i m a m o n a s ž e ziskav za posamezne naravne W '- namen projekta, e 3 e o s n o v n i J 5 naglasil svetovalec direk- I e >rja zavoda Lojze Peterle, zdrutr*k Podatkov. Iz njih bo V z n a n i h Bo«8 toviti, kako smo doslej u w?p darili z naravnimi viri in nip njihovo sedanje staditi' Potrebno uskla- n a t o p a b o J e >^nayzkrižne interese v okolju glede nadaljnje rabe virov. Za obvladovanje ekosistema kot celote bo treba ponuditi predvsem strokovne rešitve. V ta namen so k sodelovanju povabili osem < strokovnih organizacij. Problematiko zraka in vode bo obdelal Hidrometeorolo-, ški zavod SRS, raziskave tal Biotehniška fakulteta, rudnine Geološki zavod, gozd Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, biološke indikatorje Inštitut za biologijo, sončno energijo in veter pa Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Razen tega bodo v Inštitutu za geografijo proučili degradiranost naravnih virov po regijah, Raziskovalni center filozofske fakultete pa se bo ukvarjal s povezavo navzkrižnih interesov. Odprava razdrobljenosti Okvire naloge postavlja izhodišče, kot je pojasnil koordinator projekta dr. Dušan Plut, da želijo v raziskavi zbrati, soočiti in sintetizirati obstoječe podatke o naravnih virih Slovenije, obenem pa izvesti večplastno vrednotenje virov. Namenov naloge je več. Prvi je seznanitev s količinami in kakovostjo posameznih naravnih virov ter izdelava bilančnih prikazov. Drugi je ocena stopnje raziskanosti posameznega vira. Tretji je obravnava in vrednotenje naravnega vira kot materialne osnove človekove dejavnosti in elementa odprtega prostora. Četrti je oris in projekcija vsestranskih posledic rabe naravnih virov na biosfero in druge uporabnike prostora. Eden od ciljev $o tudi priporočila za smotrno, optimalno rabo naravnih virov in reševanje navzkrižnih interesov. Izdelovalci projekta bodo razen tega dali še priporočila za docfotne raziskave oziroma ekspertize. Iskra Kibernetika Priprave na novo organiziranost Za doseganje začrtanih ciljev in odpravo dosedanje razdrobljenosti podatkov so uresničitev projekta zasnovali na enotni metodologiji. Vrednostne poudarke pa bodo dali tudi spreminjanju odnosa družbe do naravnih virov. Ob sedanjih ekoloških problemih namreč ni moč upoštevati le proizvodnega vidika rabe naravnih virov, ampak je treba imeti pred očmi predvsem varovalni vidik. Povedano nekoliko drugače, načine rabe naravnih virov je treba prilagoditi prostorsko-ekološkim posebnostim Slovenije in njenih pokrajin ter stopnji zaskrbljujočega pokrajinskega propadanja. Stojan Saje Kranj, marca - Delavski svet nad 5.000 članskega kolektiva Kibernetike danes obravnava osnutek statuta, s katerim naj se delovna organizacija z 11 temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo preoblikuje v družbeno podjetje. V obravnavah za spremembo organiziranosti, ki potekajo že od lanske pomladi, so se doslej le v tozdu Instrumenti Otoče odločili za pripravo analize, s katero naj bi ugotovili možnosti za poslovanje kot samostojno podjetje. V Kibernetiki so doslej ugotovili, da bi se bilo najbolj ustrezno organizirati v enotno družbeno podjetje z zelo samostojnimi programi Števcev, Instrumentov, Mehanizmov, Stikal, Vege in Inženiringa na eni strani in s skupnimi dejavnostmi na drugi strani, ki bodo organizirane tudi v enotah in področjih. Analiza je namreč pokazala, da bi bila združenost v združeno podjetje zaradi povečane.režije in razcepljenosti manj racionalna. Osnutek statuta bo v javni razpravi do 15. maja, referendum pa naj bi bil konec junija, kot podjetje naj bi začeli takoj, statusne zadeve pa bodo urejene do konca leta. Nace Pavlin Strah pred neznanim 3. stran mmmmm^olab Kaj ni Evropa 92 pri nas politično sporna predvsem zaradi strahu pred neznanim? Sloviti ameriški ekonomist John Kenneth Galbraith je ob nedavnem obisku v Ljubljani dejal, da v Evropi 92 velikih sprememb ne bo, pri čemer je seveda izhajal iz svojega bolj sociološkega kot ekonomskega prepričanja, da se človek spreminja zelo, zelo počasi. Galbraithovemu prepričanju se seveda lahko globoko priklonimo, prepričani, da za dvanajsterico velikih sprememb res ne bo. Toda, kaj bo z nami? O Evropi 92 v zadnjem času veliko govorimo, življenje pa se odvija drugače, od Evrope se vse bolj oddaljujemo, že tako smo si zlasti v zadnjih desetih, petnajstih letih postali vse bolj tuji, zdaj pa nam celo grozi, da bomo (če že nismo) postali eksotični. Spremembe znotraj evropske skupnosti verjetno res ne bodo velike, vsekakor pa ne bodo hitre, saj bodo sleherno dolgo premlevali in jo sprejeli s soglasjem vseh. Že vstop v čakalnico evropske skupnosti, kaj šele vključitev vanjo, bi bila za nas velika sprememba, saj bi se morali posloviti od ugodnosti, ki nam jih zdaj kot deželi v razvoju daje Evropa, in postati enakopravni partner, ki daje in prejema vzajemne ugodnosti. To pa je seveda za Jugoslavijo velika sprememba in veliko vprašanje je, ali lahko kmalu postanemo enakopravni partner držav evropske skupnosti. Kako velik je še korak do naše enakopravnosti v Evropi, pove najbolj sveža denarna pomoč Švice in Finske, obe sta članici EFTE, kamor bi se Jugoslavija najprej rada vključila, saj v bistvu pove, da še vedno držimo klobuk in kot takšne nas razvita Evropa tudi gleda. V tem pristajanju na podrejenost se nam Evropa dozdeva kot nepregledno, neznano polje, kamor nas je strah stopiti. Korak bi moral biti dobro pripravljen, predvsem pa postopen, Španija se je denimo pripravljala osem let. V Jugoslaviji pa, tako je menda dejal Oskar Kovač, ki je bil tri leta tudi predsednik zvezne komisije za sodelovanje z EGS in EFTA, ni več kot pet glav, ki bi natančno vedele, za kaj sploh gre. IIC0SP0PARSKECA SVEf A Izjemno zanimanje za hannovrski sejem M. Volčjak Hannovrski sejem industrijske opreme, ki se bo začel 5. aprila, velja za najpomembnejšo prireditev te vrste na svetu, zanj tudi zanimanje nenehno raste, letos je že tolikšno, da so se nekateri razstavljala znašli na listi čakajočih. Ker prireditelji ne nameravajo širiti sejma, se v prihodnje torej ne bo več dogodilo, da bi paviljoni ostali neizkoriščeni, kakor je bil lani tako prostorsko kot ponudbeno neizkoriščen poseben paviljon, ki je bil Jugoslaviji dodeljen kot lanski državi partnerki. Sejem, ki je še vedno predvsem strokovne narave (delež strokovno zainteresiranih obiskovalcev se suče okoli 85 odstotkov), ima vsako leto poudarek, tokrat bo to avtomatizacija proizvodnje. Zajemala bo predstavitve avtomatiziranega pretoka proizvodov po obratih, tehniko pretoka materiala, montažo, rokovanje in industrijske robote ter računalniško podprto tehniko izdelave, posebnost pa bo učinkovita organizacija dobaviteljev sestavnih delov. Samo zakon ne bo zadoščal Tudi nedavno posvetovanje, ki ga je pripravil Center za strokovno usposabljanje vodilnih delavcev v gospodarstvu v Beogradu je pokazal, da samo zakon o tujih vlaganjih ne bo zadoščal, da bi k' nam začel pritekati tuji kapital, rešeni bodo morali biti številni praktični problemi in odpravljene nekatere idejnopolitične nejasnosti. Vendar pa število predlogov o tujih vlagajnih vseeno narašča, lani jih je bilo vse leto 12, v dobrih dveh mesecih letošnjega leta pa jih je že 60. Zlasti v kmetijstvo, turizem in promet pa bi radi svoja sredstva vložili naši zdomci, zanimanja pa bo nedvomno še več, ko se bodo pri nas razmere uredile do te mere, da bo omogočeno tržno gospodarstvo s samostojnimi gospodarskimi subjekti. Tuja vlaganja bi imela dvostransko korist, najprej zaradi pritekanja tuje akumulacije, nato pa tudi zaradi večje učinkovitosti organizacij, ki imajo vložen tuji kapital, analize so pokazale, da je prihodek na zaposlenega delavca višji za 36 odstotkov, prihodek na povprečno izkoriščene zmogljivosti pa kar za 56 odstotkov. II DELOVNIH KOLEKTIVOV Pomoč Krvavcu Kranj, 29. marca - Zaradi zime brez snega preživlja RTC Krvavec eno najhujših kriz doslej, zato kranjski izvršni svet predlaga občinski skupščini, naj iz rezervnega sklada občinskega proračuna odobri 150 milijonov dinarjev nepovratnih sredstev. Delovni organizaciji RTC Krvavec je zaradi katastrofalno slabe zime izpadlo 5 milijard dinarjev prihodka in brez pomoči se ne bo mogla pretolči do naslednje zime, saj imajo že zdaj obupne težave z izplačevanjem osebnih dohodkov. V pričakovanju vsaj povprečnih snežnih razmer so znaten del lastnih sredstev ter sredstva, ki so jih, dobili s predprodajo smučarskih vozovnic, vložili v novo dvojno sedežnico in druga dela pri nadaljnjem urejanju smučišča, zato so se zdaj, marca, znašli praktično pred finančnim zlomom. Nova zima pa je še daleč. RTC Krvavec si z drugimi dejavnostmi ne more pomagati. Da bi se izognili še večjim izgubam v letošnjem letu, so že januarja in februarja, ko bi morala biti zimska sezona na vrhuncu, delavce zaposlili v kranjski Creini in jeseniški Železarni. Ne glede na te ukrepe, pa bodo brez družbene pomoči prisiljeni drastično zmanjšati število zaposlenih, kar bi seveda pomenilo propad kvalitete, ki jo je Krvavec dosegel v zadnjih letih, saj je štiri sezone zapored prejel zlato snežinko in veljal za najboljši smučarski center v Jugoslaviji. Poleg uvodoma omenjene pomoči je kranjski izvršni svet dal pobudo republiškemu, naj obravnava problematiko žičničarstva in poišče možnosti obravnave katastrofalno slabe sezone kot naravne nesreče, kar bi seveda prižgalo zeleno luč za pomoč iz sredstev solidarnosti. M. V.

(MSffiSSJJgGSICaAS 4. STRAN Kranj, petek, 31. marca 1989 Spominska svečanost tudi v Upnici - Ob osrednji svečanosti, ki je vsako leto na Planici nad Crngrobom v okviru praznovanja praznika štirih krajevnih skupnosti v kranjski in škofjeloški občini v spomin na herojski spopad Selške čete Cankarjevega bataljona v Rovtu nad Crngrobom, se v Lipnici v radovljiški občini pri spomeniku Stanetu Žagarju zberejo ob obletnici njegove smrti mladina, borci, predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij in svojci Staneta Žagarja. Tako je bilo tudi letos. Osrednja spominska svečanost ob 47-letnici bitke v Rovtu, ko je 27. marca 1942 od 27 padlo 15 borcev, je bila minulo soboto dopoldne. V Lipnici pa so se zbrali pri spomeniku pri osnovni šoli Staneta Žagarja v ponedeljek, 27. marca, popoldne. Na slovesnosti je govoril predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Marko Bezjak, v programu pa so nastopili učenci osnovne šole iz Lipnice, moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope in godba na pihala iz Gorij. Že dopoldne v ponedeljek pa je bilo v šoli v Lipnici strelsko tekmovanje ekip iz osnovnih šol v radovljiški občini. Na sliki: Spominska svečanost v ponedeljek popoldne v Lipnici. - A. Ž. Obnova Doma kulture Podnart - Na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti Podnart, ko so ocenjevali delo v minulem letu in potrdili tudi zaključni račun, so sklenili, da bodo ostanek denarja iz minuega leta in sredstva samoprispevka letos porabili za obnovo Doma kulture v Podnartu in za druge dejavnosti. Tako bodo skupaj z družbenimi sredstvi obnovili tudi bankine, medkrajevno cesto Prezrenje -Dobrava in cestni odcep v Rovtah. Maja meseca se bodo na območju celotne krajevne skupnosti lotili tudi urejanja oziroma čiščenja okolja. Razpravljali pa so tudi o novih telefonskih priključkih in izrazili željo, da bi Podjetje za PTT promet vsem, ki že imajo odobrene priključke, čimprej vključilo tudi telefone, (cr) Turizem in cvetje Cerklje - Turistično društvo Cerklje organizira danes (petek) zanimivo predavanje za krajane vasi pod Krvavcem. O turizmu in cvetju bo ob 19.30 v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah govorila inž. Anka Bernardova, prikazala pa bo tudi več barvnih diapozitivov. Za predavanje so se v turističnem društvu odločili, da bi na ta način še bolj spodbudili v vaseh pod Krvavcem gojenje cvetja v domovih in na vrtovih. Tudi to je sestavni del bogatenja turistične ponudbe. Na predavanju bodo prikazali tudi urejanje šopkov in cvetja za različne priložnosti oziroma svečanosti. Zato še posebej vabijo v kinodvorano danes zvečer gospodinje. Pevci na Štajersko in v Prekmurje Kranj Konec tega tedna se kranjski Obrtniški moški pevski zbor, vodi ga prof. Janez Foršek, odpravlja na koncertno turnejo v Zdravilišče Radenci in Moravske toplice. Pevce so znova povabili v goste po uspešnem lanskem koncertu. Pomlajen pevski zbor bo, ob sodelovanju mladinskega kvinteta Kranjski srčki, predstavil poslušalcem svoj novi koncertni program. Pozdrav iz Izole Kranj - Zadnje čase člani društev upokojencev z Gorenjske precej zahajajo na letovanje v svoj dom oziroma v hotel Delfin v Izolo. Dom je bil odpra pred sedmimi leti in ima 366 ležišč v 155 sobah. V njem je tudi bazen z ogrevano morsko vodo. Prijave za letovanja v domu v Izoli sprejemajo društva upokojencev, (ip) Opredelitev za turizem Cerklje - Na Cerkljanskem v kranjski občini posvečajo v zadnjem času veliko pozornosti razvoju turizma pod Krvavcem. Krvavec naj bi se v prihodnje predstavljal kot turistično rekreativni visokogorski center, ki bi bil tesno povezan tudi z dolino. Tako'naj bi na primer Cerklje postale nekakšen sprejemni center Krvavca, vključevale pa bi celotno območje od Jezerskega do Brnika in naprej do Kamnika. O tem so razpravljali tudi na zadnjem posvetovanju predsedniki krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc Socialistične zveze s cerkljanskega območja skupaj s predstavniki občinske in gorenjske turistične zveze, RTC Krvavec in Ljubljanske banke-temeljne banke Gorenjske ter turističnega društva Cerklje. Ugotovili so, da pomeni pomembno dopolnitev turistične ponudbe kmečki turizem, ki pa se bo brez ustrezne materialne spodbude začel težko razvijati. Sicer pa glede krepitve turistične ponudbe z drobnim gospodarstvom ne bi smeli razvijati le bifejev, ampak kakovostna gostišča, penzione, trgovine in druge dejavnosti. Ob takšni opredelitvi bi se Krvavec poleg zimskega lahko razvil tudi v poletni turizem. Zato so na posvetu sklenili, da je v prihodnje prva in osnovna naloga čim tesnejša povezava Krvavca z vasmi pod njim. (kj) Na nedavnem posvetu v Cerkljah so govorili o razvoju turizma pod Krvavcem... J. Resnični in navidezni problemi ali: Dve plati kranjskega urbanizma Kranj, 30. marca - Kranj z vsemi resničnimi in navideznimi problemi urbanizma postaja pravzaprav značilen primer nekega širšega, splošnega dogajanja v naših mestih. K spremenjenemu odnosu do urejanja in rasti mest je po eni strani najprej pripomogla opredelitev za plansko urejanje prostora in z njo drugačno gledanje na uporabo razpoložljivih zemljišč. Čeprav je bil to administrativni»poseg«, je po drugi strani ob sedanjem upadanju stanovanjske gradnje, zaradi zmanjšanja družbenih vlaganj oziroma zaradi dragega prostora, jeziček na tehtnici prevesil v kakovostno preobrazbo obstoječih oziroma že zgrajenih mestnih območij in prostora v njih. Po zadnji vojni je šel Kranj po poti tistih mest, ki so se hitro povečevala. To potrjuje podatek, da je bilo do 1945. leta zgrajenih 28 odstotkov, po vojni pa kar 72 odstotkov vseh današnjih stanovanj. Rast je krojila industrija zaradi povečevanja zaposlenih in zaradi priseljevanja. Zrasla so večja naselja z več družinskimi stanovanji. Tako so nastali ob starem mestnem jedru predeli Zlato polje, Vodovodni stolp in nazadnje največji stanovanjski predel na vzhodnem delu onkraj Kokre. Največji razvoj na področju stanovanjske gradnje pa je Kranj zabeležil v sedemdesetih letih, ko je bilo na leto zgrajenih tudi do 350 stanovanj. V osemdesetih letih pa se začne kazati upadanje in tako je bilo lani zgrajenih 144 stanovanj. Obnova še ni presegla prenove Upadanje stanovanjske gradnje pa se zadnje čase kaže v oživljanju (revitalizaciji) starega mestnega jedra. Vendar to oživljanje doslej še ni preseglo prenove hiš. Najbrž bi lahko rekli, da je tudi pomanjkljiv strokovni pristop k temu vzrok za necelovito delo. Ne gre namreč le za prenovo hiš, marveč tudi za prenovo dotrajane komunalne infrastrukture in njeno posodobitev, za izboljšanje socialnih pogojev bivanja, za obogatitev starega dela mesta z različnimi dejavnostmi in nenazadnje za zunanjo ureditev prostora, kot so trgi, ulice z vsemi spremljajočimi dogajanji, kot so sejmi, razprodaje, nastopi, prireditve... Po drugi strani pa je v novejšem delu mestnega središča (predvsem med Ljubljansko in Oldhamsko cesto) vrsta nerešenih vprašanj, ki se kažejo na primer v ekološko gledano slabem zraku in prometni prenatrpanosti. Res je, da najbrž ni moč vsega rešiti z urbanističnim urejanjem, vendar pa le-to lahko precej pomaga. Gre namreč za ureditev prometa, ki bo dal prednost pešcem, otežil pa bi prevoze motornih vozil skozi središče mesta; pri čemer pa naj Doslej preveč stihijsko Kranju manjka dobrih prireditev Kranj, marca - Različnim razmišljanjem in poskusom organizacije posameznih kulturnih, zabavnih in drugih prireditev smo bili že priča v Kranju v zadnjih letih. Tudi lani je bilo nekaj takšnih prireditev v mestu, ki pa so bile organizirane in so potekale več ali manj stihijsko. Posamezni organizatorji so, njihove pobude so vsekakor hvale vredne, namreč želeli razbiti svojevrstno mrtvilo v mestu in zainteresirati k zapolnitvi te vrzeli. Med najbolj dragocena območja, ki pa bodo najbrž lahko že kmalu tudi zanimiva in bi jih zato veljalo opredeliti, sodi tudi predel med Stritarjevo in Gregorčičevo ulico ter Cesto Staneta Žagarja... bi omogočil več prostora za parkiranje in garažiranje vozil. Razen tega pa bi bilo treba v tem delu mesta poskrbeti tudi za komunalno omrežje; še zlasti za energetiko. To pa pomeni načrtno skrb za napeljavo toplovoda in plinovoda po mestu. Urediti bi bilo treba tudi povezave znotraj mesta v smeri vzhod -zahod. Predvsem je najbrž med prvimi potrebna ureditev Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja in mostu čez sotesko Kokre; kasneje pa tudi izgradnja novega mostu v podaljšku vzhodne vpadnice. Lotevanje urejanja teh mestnih cest pa pomeni tudi skrbno oblikovanje mestnih ulic in ne le trasiranje širših cest. Strokovna razmišljanja potekajo tudi v smeri bodoče razbremenitve Oldhamske in Kidričeve ceste z vzporedno cestno zvezo Žagarjeva-Stošičeva-Koroška in istočasni preselitvi avtobusne postaje na novo lokacijo ob Koroški cesti. Čeprav je slednja uresničitev morda še malce odmaknjena, pa verjetno že sedaj terja določeno pripravo. Namen, da se na tem področju nekaj premakne, je bil, tako vsaj kaže, in upamo, dosežen. Pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj je svet za kulturo namreč pred časom pozval vse, ki imajo v programu, razmišljajo ali pa bi se lahko vključili v tovrstno dogajanje, da predložijo svoje ponudbe in tako pomagajo pri oblikovanju takšnega programa. Na podlagi predlogov in poslanih programov pa je svet za kulturo sredi tega meseca pripravil širši posvet z vsemi predlagatelji in organizatorji.»osnovna ocena je bila, da Kranju vsekakor manjka dobrih prireditev, podprta pa je bila tudi pobuda sveta za kulturo, da je treba tovrstne prireditve v mestu nekako uskladiti,«je povedal Lojze Godler z občinske konference SZDL.»Ocenili smo, da bi bilo treba na podlagi vseh ponudb oziroma možnosti izdelati najprej program oziroma koledar prireditev, poskrbeti potem za objavo le-tega oziroma informiranost in seveda nenazadnje za uresničitev takšne opredelitve, čeprav Gorenjska turistična zveza pripravlja poseben informator o dogajanjih in prireditvah na Gorenjskem, za takšno predstavitev programa in obveščanje ni bilo posebnega navdušenja. Odločili smo se, da moramo na tem področju najti posebnega organizatorja oziroma koordinatorja, ki bo skrbel za čimbolj pester, bogat in kvaliteten program različnih prireditev.«pobuda je torej sprejeta. Zdaj je treba najti le človeka in denar za uresničitev. A. Žalar Drevi v Bohinju Nova turistična organiziranost Bohinj, 31. marca - Drevi ob 19. uri se bodo v prostorih hotela Kompas v Bohinju na rednem letnem občnem zboru sestali člani oziroma turistični delavci iz turističnega društva Bohinj Jezero in turističnega društva Bohinjska Bistrica. Skupaj bodo pregledali in ocenili dosedanje delo in zaključne račune, hkrati pa se pogovorili o smernicah o delovanju turističnega društva Bohinj v letošnjem letu oziroma v prihodnje. Na dnevnem redu imajo tudi sprejem dopolnjenih pravil o delovanju novega turističnega društva Bohinj in kooperantskih dejavnosti v zvezi z oddajanjem zasebnih turističnih sob. Na občnem zboru bo razen tega predstavljen projekt kabelske televizije za področje Ribčevega laza, Polj in Stare Fužine, imenovali pa bodo tudi novega tajnika turističnega društva Bohinj, ker sedanji odhaja v pokoj. Dom na Zgoški ravni odprt Lancovo - Od danes (petek) naprej bo redno ob koncu tedna ob petkih, sobotah in nedeljah odprt Planinski dom na Zgoški ravni na Jelovici. Dom sta od krajevne skupnosti Lancovo prevzela v najem oziroma v upravljanje zakonca Lidija in Lado Benedičič. Do doma vodi lepa in že prevozna cesta. Izvedeli pa smo še, da bodo obiskovalci poleg pijače v domu lahko naročili tudi dobro domačo hrano. Dom pa ima tudi prenočišča za okrog deset oseb. A. Ž. A Ž Komunalna dela v KS Med prednostnimi nalogami je prav gotovo ureditev Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja z mostom čez Kokro... Opredelitev nedorečenega Ob vsem tem pa danes v mestu ostaja še en zelo dragocen prostor. Gre za tako imenovana še nedorečena, nezgrajena, a za celovito podobo zelo pomembna območja. Ta pa bi veljalo čimprej strokovno obdelati in opredeliti. Že kaj kmalu se namreč lahko zgodi, da bo postal več kot samo zanimiv za poseg prostor med Stritarjevo in Gregorčičevo ulico ter Cesto Staneta Žagarja. Razen tega sta tu tudi območji: med hotelpm Creina in Globusom pa nekdanja stara Sava. V teh delih središča je ob že obstoječi, a tudi obnovljeni in dopolnjeni komunalni mreži, dovolj prostora za nadaljnjo gradnjo mesta. Ob opredeljevanju nedorečenega pa bo nedvomno prevladalo stališče, da gre v teh primerih za najbolj dragocen prostor v mestu. Ob takšnem urbanističnem stanju, kot smo mu danes priča v Kranju, pa najbrž velja tudi ločevati, kaj je bolj in kaj manj aktualno in pomembno. V aktualnejša in bolj pomembna razreševanja bi najbrž zato v tem trenutku veljalo usmerjati napore, energijo in tudi denar. V tista, manj pomembna, in zato morda tudi bolj odmaknjena, pa najbrž prostorsko načrtovanje, opredelitve in nenazadnje dolgoročne pripravljalne študije. \ Žalar Razpisni rok se izteka Kranj - Skupščina cestno komunalne skupnosti Kranj je letos ob sprejetju plana in finančnega načrta opredelila za gradnje in obnove komunalnih naprav v krajevnih skupnostih okrog 2,3 milijarde dinarjev. Ta denar naj bi krajevne skupnosti dobile na podlagi razpisa oziroma prijave del ob zagotovitvi 30-odstotnega lastnega deleža od vrednosti investicije. Razpis za prijavo del oziroma predložitev vse potrebne dokumentacije je bil objavljen 8. marca in se konec tega meseca oziroma danes v petek izteka. Ko smo sredi tedna povprašali v strokovni službi cestno komunalne skupnosti, kakšen je odziv na razpis za letošnja sredstva, so povedali, da sta tako rekoč tik pred iztekom roka prispeli vlogi šele iz dveh krajevnih skupnosti. Vendar pa pričakujejo, da bodo vloge v glavnem prispele zadnji dan. O razdelitvi sredstev na podlagi kriterijev bo potem predvidoma maja odločila skupščina cestno komunalne skupnosti. Bojazni, da načrtovanega denarja ne bi mogli razdeliti, torej za zdaj ni. Bolj pa zaskrbljuje ugotovitev, da se denar, ki naj bi ga na podlagi natečaja razdelili, ne nateka tako, kot so načrtovali ob sprejemu finančnega načrta in programa del. A. Ž. Darujmo kri Kranj, 31. marca - Na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani do srede aprila poteka krvodajalska akcija za Kranjčane in okoličane. Začela se je že ta teden, ko so prvi darovali kri kranjski srednješolci. Prevozi krvodajalcev iz krajevnih skupnosti v Ljubljano pa bodo prihodnji teden potekali po naslednjem razporedu: V ponedeljek, 3. aprila za KS Šenčur ob 5.30 in ob 7. uri na avtobusnih postajah Šenčur in Srednja vas za KS Naklo ob 9. in 10. uri na vseh avtobusnih postajah v Naklem za KS Visoko ob 11. uri na avtobusnih postajah Visoko in Luže. V torek, 4. aprila za KS Vodovodni stolp ob 6. uri pred»gasilci za KS Mavčiče ob 6.30 na vseh avtobusnih postajah v Mavčičah za KS Voklo ob 8. uri na avtobusni postaji Voklo za KS Golnik ob 9. uri pred bolnico za KS Gorenja Sava ob 10. uri na avtobusni postaji Gorenja Sava pred trgovino. V sredo, 5. aprila za KS Podbrezje ob 6 uri na avtobusni postaji Podbrezje za KS Orehek ob 7. uri na vseh avtobusnih postajah za KS Huje ob 8. uri na avtobusni postaji pred KS za KS Zalog ob 9. uri na vseh avtobusnih postajah okoli Zaloga za KS Vodovodni stolp ob 10. uri pred»gasilci«. V četrtek, 6. aprila za KS Huje ob 6. in 7. uri pred stavbo KS za KS Besnica ob 8. in 9. uri na vseh avtobusnih postajah Besnice za KS Vodovodni stolp ob 10. uri pred»gasilci«. V petek, 7. aprila za KS Kokrica ob 6. in 7. uri na avtobusnih postajah Bobovek, Lakner, Mlaka in Toporš za KS Trstenik ob 8.30 na tamkajšnji avtobusni postaji za KS Velesovo ob 9. uri na avtobusni postaji za KS Duplje ob 10.30 na avtobusni postaji Duplje za KS Gorice ob 11.30 na avtobusni postaji za KS Trboje ob 12. uri na avtobusni postaji Trboje.

Kranj, petek, 31. marca 1989 KULTURA 5. stran mmmssmoilab Slepa ulica financiranja kulture? KULTURI PLAT BIJE ZVONA Ohranjati ali ne ohranjati kulture - če si morda kdo zastavlja tako vprašanje, je prav gotovo lažna dilema. Narod namreč je, če ga ohranja kultura, ali pa ga ni. Da pa vse to nekaj stane, je očitno dejstvo, ki pa vsem ni najbolj razumljivo. Še posebej ne, ker menda le nismo tako strašansko revni, da si niti svoje kulture ne bi mogli vzdrževati. Le tega, kako deliti narodni dohodek, se očitno še nismo dobro naučili ali pa ga ne moremo deliti, kot bi ga radi...»...to dediščino, ki je bistvena za narodno identiteto, smo prevzeli od naših prednikov in smo jo dolžni varovati tudi za kasnejše rodove. Ugotavljamo, da v nastalih razmerah to ni več mogoče in ne prevzemamo odgovornosti za izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti. Zahtevamo, da nas slovenska družba preko delegatov v skupščini SRS razreši odgovornosti za ohranitev dediščine kot enega izmed elementov narodove identitete.«takšno brez dvoma dramatično izjavo je Kulturni skupnosti Slovenije ta teden poslalo Predsedstvo skupnosti muzejev Slovenije. Ni treba ugibati, kaj je slovenske delavce v muzejih navedlo, da napišejo in v bistvu protestirajo s takšno izjavo. Sicer pa niso edini, ki jih je sedanja politika razdeljevanja»enega fižolčka«spravila v položaj, ko postaja delo že nesmiselno. Povsem podobno pismo so te dni napisali Slovenski zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine. Tudi ta stroka ne more, če se stanje financiranja kulturnih dejavnosti pri nas ne spremeni, prevzeti nobene nadaljnje odgovornosti za varovanje nepremične naravne»n kulturne dediščine. Kajti to, kar jim Predlaga finančni plan Kulturne skupnosti Slovenije za to leto, ne zadostuje niti za najmanjša začetna ali kakršnakoli nadaljevalna zaščitna dela na dediščini. Verjetno bi takšne pisne proteste napisali tudi v drugih kulturnih institucijah, lahko pa bi samo iz že doslej napisanih izbrali nekaj najbolj značilnih. Slovenski gledališcniki so namreč že lani septembra silno resno opozorili, kako vrsta restriktivnih, omejitvenih in destimulativnih zakonov ter ukrepov postavlja slovensko kulturno dejavnost v izjemno pereč, neenakopraven, kritičen položaj. Vse to pa vodi v izrazito stagnacijo celovitega razvoja, vloge in položaja kulture in s tem slovenskih poklicnih gledališč kot njenega sestavnega dela. V kratkem rečeno - omejitveni ukrepi, ki naj bi na račun družbenih dejavnosti in tudi kulture izvlekli gospodarstvo iz težav, niso prinesli nič takega. Zaradi spremenjenega vira financiranja za slovensko Kulturno skupnost pa se celo dovoljen dotok denarja ne zbira v višini, kot bi se lahko. Če si ob vsem tem zamislimo še inflacijske čeljusti, ki drobe programe kulture, potem smo prav zdaj pač tam, od koder se naprej ne da več. Še posebej ne, ker delavci v kulturi vse doslej niso glasno govorili niti o svojih osebnih dohodkih, ki resnično»nekulturno«zaostajajo celo za zaposlenimi v šolstvu. To in pa 14 manjkajočih milijard za letošnji nacionalni kulturni program je zdaj prisililo Kulturno skupnost Slovenije, da je odločneje kot kdaj prej zahtevala razrešitev iz nemogočega položaja. Sicer bo - če ne bo zagotovil o izhodu iz teh zagat že do sredine aprila (naslednje zasedanje skupščine SRS), se bo Kulturna skupnost pač ukinila. Deliti nekaj, česar ni, pač ni naloga za samoupravne organe - to nalogo zadnje čase prevzema s svojim vmešavanjem že država. Osebni dohodki zaposlenih v kulturi so lani v umetniških dejavnostih zaostajali za 6,9 odstotka za šolstvom, pri zaposlenih delavcih na področju kulturne dediščine pa za 1,3 odstotka. Če izvzamemo dejstvo, da se z izjavami, pa če so še tako protestne, denar kar sam od sebe ne bo znova natekal tudi v to družbeno vrečo,, je vsekakor treba priznati, da je sedanji koncept ohranjanja kulture zgrešen koncept. Toda žal ima takšna ugotovitev tudi svojo praktično posledico, saj ne ostaja le izrečena krilatica za zapisnike. Pred očmi nam propada kulturna dediščina, ki smo si jo od prednikov sposodili, varovati jo je treba naprej. V gledališčih na primer ustvarjajo v izrazito zastarelih, nesodobnih tehnično odrskih razmerah, brez nujnih sodobnih varnostno požarnih in drugih naprav, ki omogočajo varno, strokovno in higiensko delo. Kulturne ustanove capljajo daleč zadaj v računalniško informacijskem sistemu. Izmenjavanje kulturnih skupin se redči, vse manj se med seboj poznamo po tej plati - kar velja za domače kot za mednarodne vezi... Na kratko rečeno, kultura je verjetno v hrupu, ki te časa vlada okoli financiranja družbenih dejavnosti, potegnila kratek, če ne že najkrajši konec. Med vsemi prioritetami ni zmogla moči dokazov, da je tudi kultura ena od osnov narodove identitete in prav tako pomembna za preživetje kot recimo zdravstvo. Žal pa se bodo posledice tako nespametnega odnosa kulture in družbenih dejavnosti sploh pri nas kazale še v prihodnosti. Kajti škoda se kulturi že pozna in bo vidna še takrat, ko bomo tudi temu bolniku dali ne le infuzijo, pač pa že redno prehrano. Morda se bomo takrat lahko bolj določno pogovarjali, kako je treba pametno in narodovemu»zdravju«v prid deliti ustvarjeno akumulacijo. Lea Mencinger Novoletne voščilnice VELIK USPEH MAJHNEGA DRUŠTVA Kamnik Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžele-Kamnik je ob izdaji serije novoletnih voščilnic naletelo na izredno ugoden odmev tako med kupci kot med likovnimi kritiki. Dobrodelne akcije humanitarnega značaja so v zadnjem času v svetu vse bolj pogoste in nemalo velikih in pomembnih firm v tujini namenja precej denarja v ta namen. Pri nas žal ljudje še vedno nimajo pravega posluha in odnosa do takih akcij, čeprav se tudi že počasi začenjajo zavedati njihovega poslanstva. Morda je prav zaradi težjih pogojev, s katerimi se srečujejo organizatorji humanitarnih akcij pri nas, toliko pomembnejši in vse hvale vreden korak domžalsko kamniškega Društva za pomoč duševno prizadetim, ki je lani izdalo serijo dvanajstih novoletnih voščilnic v spoštljivi nakladi 18 tisoč izvodov. Pri prvih korakih so prizadevnim članom društva nesebično priskočili na pomoč akademski grafik Črtomir Frelih, ki je prispeval grafično podobo voščilnic, zasebni tiskar Peter Rejc je za simbolično ceno odtisnil celotno naklado, Papirnica Količevo je darovala papir za tisk in embalažo, pri papirnem galanterijskem delu pa sta tudi brezplačno pomagala kdigs iz Mengša in Mladinska knjiga. Uspešen izid podviga tega malega društva pa so zagotovili močnejši prednaročniki, med njimi?o bili poleg Papirnice Količevo in Mladinske knjige še Napredek Pomžale, Kočna Kamnik, Edigs Mengeš, Toko Domžale, domžalski izvršni svet, republiški Komite za mednarodne odnose in Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Za zahtevno organizacijsko tudi povsem prostovoljno delo pa so bili zaslužni INCE iz Mengša in S eveda prizadevni člani izvršnega odbora društva. To, da se vezi med kulturnimi skupinami posameznih mest, republik in tudi glede mednarodnih stikov, že nekaj časa trgajo, ni nič novega. Nekaj takšnega je bilo ob postopnem zmanjševanju denarja za Kulturno dejavnost tudi pričakovati. Svoje Pa seveda dodaja tudi vse hitreje se vrteča spirala povsem podivjane inflacije, ki postavlja pod vprašaj danes dogovorjeno in ze jutri ali pojutrišnjem spremenjeno ceno gostovanja. Novo pa je pravzaprav stanje, ki iz dne- Y& v dan postaja vse bolj kristalno jasno. Kulturna dejavnost, še tisto malo, kar so jo v programe sodelovanja z zamejci, s tujino sploh in z drugimi republikami kulturne organizacije in društva zapisali v ^oje programe, bo praktično presahnila Naše razmišljanje KULTURNI GETO že v kratkem. Še lani se je na primer dalo marsikaj rešiti, če je to sploh prava beseda, s črtanjem nekaterih manj pomembnih gostovanj. Toda letos so»prišla na vrsto«tudi tradicionalna srečanja z zamejci, ki jih predvsem v okviru občinskih zvez kulturnih organizacij postavljajo vedno na prvo mesto. Šele nato sledijo gostovanja naših najkvalitetnejših amaterskih skupin na pomembnejših festivalih izven Slovenije in izven Jugoslavije. V Kranju na primer so se znašli pred vprašanjem, kako se sploh pokazati izven kranjskih meja z vsega 25 milijoni novih din za vsa predvidena gostovanja, ko pa samo tako reprezentativna pevska skupina, kot je APZ France Prešeren, za svoje' že skrbno selekcionirane nastope na gostovanjih potrebuje štirikrat toliko. Pa ima Kranj kot Seveda je prav, da predstavimo poslanstvo te.akcije. Z zbranimi S redstvi je društvo znatno pripomoglo pri uresničevanju delno rednega izobraževanja in vzgoje duševno prizadetih, predvsem pa prt izpolnjevanju dopolnilnega programa, za katerega spričo težkega gospodarskega položaja družba ne more zagotavljati potrebnih sredstev. Tako bo društvo z zbranim denarjem lahko duševno prizadetim otrokom nudilo vsaj del tistega, kar imajo zdravi otroci. Novoletna prireditev in obdaritev je že bila uspešno izpeljana, otrokom pa bodo omogočili tudi letovanje. Z voščilnicami, ki so bile sicer cenejše od Unicefovih, po kvaliteti pa zagotovo na enaki ravni, je društvo na ta način omogočilo lažje delo tudi strokovnim delavcem v organizacijah, ki skrbijo za duševno prizadete, to sta osnovni šoli Olge Avbelj v Domžalah in 27. julija v Kamniku in Center za varstvo in usposabljanje invalidnih oseb v Mengšu (INCE). Nedavni uspeh je opogumil organizatorje, da bodo ponovili akcijo tudi v letošnjem letu. Čeprav pomlad šele prihaja, pa želijo opozoriti vse, ki bi radi podprli njihova humanitarna prizadevanja, da pripravljajo dve seriji spet zelo kvalitetnih novoletnih voščilnic, in sicer reprodukcije originalnih barvnih grafik na temo Slovanski nakit akademskega grafika Črtomirja Freliha in umetniško barvno fotografijo na temo Slovenska pokrajina avtorja Danila Peterca. Na društvu že zbirajo prednaročila za obe seriji (po 12 voščilnic z ovojnicami) po prednaročniški ceni 15.000.- dinarjev, ki velja do 31. maja tega leta. Kasneje bo cena znatno višja. Vsi, ki se zanimate za naročilo vdščilnic, se obrnite na Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik, Ropretova pot 1, 61234 Mengeš, telefon 061/737-315. Tomaž Bole tudi ostali gorenjski kraji še nekaj kvalitetnih skupin; če omenimo samo gledališke, ki prav tako lahko pokažejo in primerjajo svoje znanje z drugimi. Le-to je tudi merilo za kvaliteto. Kajti na svojem dvorišču je vedno lahko biti prvi in najboljši, svoj»domet«pa je možno ugotavljati le v družbi z drugimi. To, na kar so nekateri že obsojeni, druge pa čaka v kratkem, je kulturno delovanje domala izključno na domačem terenu. Da bo manjkalo spodbud, pravil meril za kvalitetnejše delo, se ve. Ob problemu, da si skupine ne morejo zagotoviti niti avtobusnega prevoza do druge republike, je bližnja prihodnost kaj klavrna. Vse bolj podobna kulturnemu getu, v katerega se vse bolj zapiramo. L. Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slikarke Mirne Pavlovec. V galeriji Kavka razstavlja oljne slike Emilija Erbežnik (mentor Savo Sovre) iz Ljubljane. VCamiumu, Delavski dom, vhod 6, bodo danes, v petek, ob 18. uri vrteli video film Moški, ženska in banka, ob 20. uri pa bo koncert Adija Smoiarja. Danes v petek, ob 17.30 bodo v knjižnici kranjske Gimnazije priredili literarni večer, na katerem bodo brali stihe Rogerja McGougha. V modri dvorani gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 19.30 samostojni literarni večer Irene Pie Bevkove, ki ga prirejata literarna skupina Iskra in ZKO Kranj pod naslovom Črna kri iluzije. CERKLJE - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v kulturnem domu nastopila dramska skupina KUD Lom pod Storžičem z igro Ignacija Borštnika Stari Tomaž. V avli Osnovne šole v Cerkljah se bo danes, v petek, ob 20. uri predstavil mladinski pevski zbor KUD Velesovo s koncertom ljudskih in umetnih pesmi. PREDOSLJE - Dramska skupina KUD Velesovo bo jutri, v soboto, ob 20. uri uprizorila v dvorani v Predosljah komedijo Neila Simona Poročni dan. JESENICE - V razstavnem salonu DOLIK odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo akad. slikarja Leona Koporca. V Gledališču Tone Čutar uprizarjajo danes, v petek, ob 20. uri komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oseba. RADOVLJICA - Planinsko društvo in Foto kino kljub Radovljica prirejata danes, v petek, ob 19. uri v OŠ A.T. Linharta predavanje 150 let fotografije. Predava mojster fotografije Vlastja Simončič. SOVODENJ - V nedeljo, 2. aprila, ob 16. uri bo domača dramska skupina v Sovodnjah uprizorila komedijo Skupno stanovanje. SLOVENSKO LUTKOVNO SREČANJE Slovenj Gradec - Te dni poteka v slovenjegraškem kulturnem domu letošnje po vrsti že devetnajsto srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Selektorica letošnje prireditve Helena Zaje si je pred tem ogledala kar 40 predstav na slovenskih lutkovnih odrih in jih za srečanje predlagala deset. Glede na to, da se tega srečanja udeležujejo tudi gorenjske lutkovne skupine, bi pač lahko sklepali na to, da se na gorenjskih lutkovnih odrih dogaja marsikaj zanimivega, takšnega, kar je vredno pokazati tudi na republiškem srečanju. Vendar pa gorenjsko lutkovno ustvarjanje predstavljajo le kranjske lutkovne skupine: Lutkovna skupina Čačke z Nagajivo hruško Zvonimira Baloga, otroška skupina Lutke čez cesto s Formanovo igrico Ne, človek nima prav v priredbi Vaške Trobec ter odrasla skupina Lutke čez cesto s predstavo Cirkus. Med predstavami poklicnih gledališč pa ne manjka tudi Cveto Sever iz Kranja z Belinovo Nočno zgodbo. L. M. Po igralski poti MOTTO - DELATI Z LJUBEZNIJO Vesna Lubej, absolventka AGRFTV, je doma z Bleda. Zaposlena je v Lutkovnem gledališču Ljubljana, pred kratkim pa je začela sodelovati tudi z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Zakaj odločitev za igralski poklic?»to so bile že otroške sanje. Prve igralske izkušnje so bile na deskah Prešernovega gledališča Kranj. Bila sem stipendistica Primorskega gledališča v Novi Gorici. Mislim, da je dobro, če igralec dela v več gledališčih. So sicer igralci, ki leta in leta delajo le v enem okolju; jih je pa nekaj, ki so brez službe in zato delajo v več gledališčih, in so drugi, ki gledališča zavestno menjajo - to se mi zdi zelo prav.«ali igralec pri nas lahko izbira vloge?»ko si enkrat v gledališču, vlog ne moreš izbirati. Le za nekatere se pišejo vloge, ostali delamo, kar nam dajo. Zadnje čase me privlači komedija, prav to trenutno tudi pripravljam. Toda zdi se mi, da bi še več lahko naredila iz kakšne tragične vloge. Sicer pa bi, načelno vzeto, rada delala dobre vloge. Moj edini motto je - delati z ljubeznijo. No, kakšen dober film bi pa res rada snemala.«' Ali je igra ustvarjanje ali poustvarjanje?»tudi sama se sprašujem, ali je igralec umetnik. Umetnik je, če igro občuti, ko dela iskreno. Takrat se ta 'norost' občuti. Spontano do tega ne pride, razen takrat, kadar igraš samega sebe. Gledalcev, celo kritikov ne zanima, kako se to doseže. Ni treba argumentov, da za nekoga rečemo, da je umetnik. Sicer pa velja, da petdeset odstotkov igralcev igra lepo in profesionalno, pa so vendarle samo dobri rokodelci.«barbara Zupan Novo na knjižnem trgu JANEZ SVAJNCER: SOMRAK Pisatelj Janez Švajncer ni neznano ime, saj je doslej napisal že osemnajst knjig. Najnovejše njegovo delo Somrak je drugi del zelo obširne trilogije o mestu Mariboru in njegovih ljudeh. Čeprav mesto v knjigi ne nastopa pod tem imenom, pa ni dvoma, da gre prav za štajersko metropolo. Dogajanje romana je pisatelj postavil v čas od 1941 do 1945. V ospredju so številne grozljive slike vojne, trpeči ljudje, nesmiselno mučenje, Nemci, njihovi pogumni nasprotniki, upor, bombardiranje železniške postaje in okoliških ulic, reševanje ameriških padalcev. Pisatelj piše tudi o najmlajši generaciji, iz katere morajo nekateri služiti nemško vojsko. Med številnimi osebami izstopa uporniški Franc Savnik, osrednji lik, in njegova družina. Zlata Volarič Filmsko gledališče BABY BOOM Kot peti film letošnjega spomladanskega filmskega gledališča bo prihodnji teden, v gorenjskih kinematografih na sporedu ameriška komedija Baby Boom z Diane Keaton in Haroldom Ramisom v glavnih vlogah. J. C. Wiatt je lepa žena, šolala se je na najboljših ameriških univerzah, sposobna je, ambiciozna, prava karieristka. Ima tudi fanta, mladega, prijetnega in prav tako ambicioznega, kot je sama. Ko se J. C. pripravlja na najpomembnejši poslovni sestanek svoje kariere, izve po telefonu, da je po sorodnikih v Angliji podedovala - 13-mesečno punčko. J. C. to kajpak ni pogodu in skuša problem rešiti na najbolj enostaven način: pusti jo v neki garderobi in ko to ne uspe, zaposli dojilje, varuške in na koncu dekletce ponudi v trajno posvojitev. Sposobni J. C. uspe skoraj vse, kar si domisli, toda tudi malega dekletca tu ne gre podcenjevati... Film Baby Boom je bil leta 1987 med najbolj gledanimi filmi v Ameriki. D. D... / urejaleamemcinceh

@mmwmmoilas6. stran ^^^^^^^^^^ Kranj, petek, 31. marca 1989 Že nekaj časa premišljujem, na koga naj se kot upokojenec, v imenu Društva upokojencev Jesenice, obrnem. Ne vem,kako je drugod po Gorenjskem, dejstvo pa je, da nam Ljubljanska banka na Jesenicah ob dviganju pokojnine noče izdati nakazila, tako da človek sploh ne ve, koliko ima pokojnine. Ljubljanska banka-temeljna banka Gorenjske Kranj je uvedla nov način izplačevanja pokojnin, tako da bodo nakazila izdajali vsake tri mesece. Sprašujemo se, zakaj tako in smo odločno proti taki uvedbi, kajti nakazila so naša in jih banka ne more zadrževati tri mesece. Če se ta zadeva ne bo uredila tako, kot je to bilo v letu 1988 in prej, se bomo upokojenci obrnili na Pošto in nam bodo pismonoše nosili pokojnino na dom, da ne bo banka imela preveč dela z upokojenci. Upokojenci BORCI IZ LESC OBSOJAJO ZAKULISNE SPLETKE Jesenice Krajevna organizacija ZB NOV Lesce z nekaj nad 160 člani, sodi med večje in delavnejše v radovljški občini. Na letni skupščini 10. marca v Družbenem centru so se izognili šablonskim poročilom, ki predstavljajo zgolj formalnost, namesto tega so spontano spregovorili o vsem, kar jih teži, ne zgolj kot borce pač pa tudi kot občane, kijih sicer že močno bremenijo leta in slabo zdravstveno stanje, a so še vedno po svojih zmožnostih in sposobnostih pripravljeni prispevati k napredku kraja. Tudi v Lescah se niso mogli izogniti zaskrbljenosti zavoljo vše bolj zastrašujočih mednacionalnih razprtij v državi in dogodkov povezanih z razmerami na Kosovu. Povedali so, da v Lescah, kjer je več kot 300 občanov drugih narodnosti, doslej ni bilo nobenih primerov nacionalne nestrpnosti, prav tako pa se to ni odražalo v borčevski organizaciji, ki trdno stoji na stališču slovenskega državnega in političnega vodstva. Ostro so zavrnili poskuse rehabilitacije narodnih izdajalcev, belogardistov, ki jim mediji posvečajo vse več pozornosti. Obsodili so tudi zlorabljanje sedanjega kriznega stanja s strani raznih alternativnih skupin, in posameznikov, ki s svojimi izstopanji še bolj zaostrujejo že tako napete odnose v naši družbi. Nič nimajo proti političnemu pluralizmu, ki ga večina borcev podpira, a vendarle z določeno skepso, ki jo opravičujejo s hudimi izkušnjami iz preteklosti, ko nas je to stalo veliko žrtev. Na skupščini so odločili, da bodo letno članarino povišali na 5.000 din, da bodo sočasno s pobiranjem članarine izpeljali tudi akcijo za pridobivanje novih naročnikov TV-15 ter solidarnostne prispevke za obnovitev partizanske bolnišnice Franje. Soglasno so izrekli priznanje dr. Marijani Grmovi za vestno opravljanje dolžnosti in skrbi v radovljiškem dispanzerju za borce. JR PREDAVANJE 0 RAZVOJNIH NASPROTJIH V JUGOSLAVIJI Predsedstvo občinske konference ZRVS Radovljica je v okviru programa usposabljanja rezervnih vojaških starešin v občini Radovljica organiziralo 23. marca v kino dvorani v Radovljici zanimivo predavanje in razpravo z naslovom»razvojna nasprotja v Jugoslaviji«. Za to priložnost so povabili za predavatelja dr. Emila Milana Pintarja, iz republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Predavanja so se udeležili člani ZRVS do 60 leta starosti. JR ZAMENJAVO ŠASIJE OSEBNEGA MOTORNEGA VOZILA OBRAVNAVAJO NA DAVČNI UPRAVI OBČINE JESENICE KOT NOVO VOZILO Avgusta meseca prejšnjega leta sem v Radovljici v trgovini s tehničnim blagom nasproti avtobusne postaje opazil, daje naprodaj šasija za Zastavo 101 tipa Mediteran. V trgovini, kjer sem vprašal glede nakupa, so mi povedali, da je rezervirana. Po treh dneh, ko je šasija še vedno stala pred trgovino, sem se dogovoril za nakup. Kot predujem sem položil 10.000 din in dan kasneje 11. 8. 1987 tudi plačal celotni znesek, ter odpeljal šasijo domov. Zaradi pomanjkanja delov za vgraditev, se je premontaža osnovnega vozila zavlekla leto dni. Po opravljeni premontaži sem se obrnil na Viator Jesenice, oddelek za tehnične preglede motornih vozil, po nasvet o ureditvi dokumentacije. Povedali so mi, daje treba opraviti atest avtomobila in tako pridobiti strokovno mnenje o vozilu. V Integralu v Ljubljani, kjer opravljajo atest, sem 6.7.1988 vložil zahtevo za strokovno mnenje. Po pošti so mi poslali sporočilo, naj se zglasim 19.7.1988 ob 7. uri z brezhibnim vozilom v Integralu Ljubljana, na oddelku za tehnične preglede. Dne 28.7.1988 sem dobil po pošti strokovno mnenje, kjer je pisalo, da lahko uredim potrebno dokumentacijo in izvršim preregistracijo na najbližjem tehničnem pregledu. Dne 3.8.1988 sem odšel na Viator Jesenice, ker pa je prišlo do nekega zapleta, zadeve nisem mogel dokončno urediti. V svoji delovni organizaciji sem moral 4.8.1988 zaprositi za predčasen odhod z delovnega mesta, tako da sem lahko odšel na Viator in uredil potrebno dokumentacijo. Z dokumenti so me poslali na občino, oddelek za notranje zadeve, da mi v vozniško dovoljenje vpišejo novo številko šasije. Uslužbenka me je napotila v trgovino y Radovljico, kjer naj mi dajo originalni račun šasije. Ker pa je bilo prepozno za prepis na občini, sem povprašal uslužbenko, ali lahko namesto mene uredi zadevo druga oseba. Le-ta je zatrdila, da lahko, vendar da je potrebna moja osebna izkaznica. Ko je naslednji dan oseba odšla na davčno upravo, je uslužbenka zaračunala za zamenjavo okoli 18 SM prometnega davka, ter okoli 16 SM obresti, torej skupaj 34 SM. Na položnici je navedla, da je to plačilo prometnega davka novega vozila in obresti. Dne 10.8.1988 sem se odpravil na davčno upravo občine Jesenice in vprašal, za kakšen davek gre. Uslužbenka me je napotila k direktorici, ki pa me je pustila čakati pred vrati približno eno uro, ker je bila zasedena. Uslužbenka me je poslala k svoji kolegici, ko me direktorica ni sprejela. Le-ta si je ogledala dokumentacijo in mi svetovala, naj grem še enkrat v Radovljico, kjer naj mi v račun vpišejo, da je prometni davek plačan že pri nakupu. Tako sem 11.8.1988 zopet na svojo škodo in na škodo DO predčasno zapustil svoje delovno mesto, ter se napotil v Radovljico po nov račun, ki so mi ga v trgovini vljudno napisali. Tako sem s tem računom lahko dosegel na občini Jesenice na davčnem oddelku vrnitev denarja, ki je bil uradno ukraden. Ko sem šasijo kupil, sem moral odšteti denar, če sem jo hotel vzeti. Ko sem hotel za vozilo uradno urediti dokumente, sem poleg drugih stroškov moral plačati tudi davek, ki je bil seveda plačan že ob nakupu, ter visoke obresti. Ob vsem tem se sprašujem naslednje: Kdo bo plačal vse moje stroške, ki so ob vsem tem nastali. Z mojim denarjem so razpolagali teden dni, poleg tega pa sem moral plačati tudi obakrat poštnino, in to, ko sem denar vplačal, ter takrat, ko so ga vrnili. Da ne govorim o štirih urah izostanka z dela, ki so bile v mojo škodo, ter seveda v škodo DO. K vsemu temu pa naj še prištejem dvakrat prevoz Jesenice Radovljica in nazaj. Seveda priznam, da je napako mogoče napraviti. Toda tisti, ki to napako stori, je dolžan, da poravna stroške nastale ob tem. Kaj bi se zgodilo, če bi se pomiril z dejstvom, da sem moral odšteti lepe denarce? Kaj bi bilo, če bi zaupal v zakonitost in pravičnost tega dejanja? Pri tem se seveda kaže malomarnost uslužbencev v Občini Jesenice. Jaz na vse to skupaj gledam, kot na birokratsko krajo. Ob vsem tem pa ne morem kaj, da bi se ne vprašal, kakšne nepravilnosti se dogajajo. Ljudje, ki morajo plačevati davke za nepremičnine, obrtne usluge... Razmišljanja pa gredo tudi v druge smeri. Kako bi ravnala uslužbenka, če bi morala ob napaki vse stroške poravnati, ter če bi bila ob zaposlitev ali pa se znašla na seznamu kot tehniški ali tehnološki višek delovne sile? Verjetno bi veliko več časa posvetila dokumentom, ter se izogibala napakam. Na sindikalnem občnem zboru našega TOZD-a so sodelavci postavili vprašanje, kako to, da imajo na občini tako visoko povprečje osebnega dohodka, ko pa ne delajo v proizvodnji. Predstavnik občinskega sindikata je zatrdil, da je na občini drugačna kvalifikacijska in izobrazbena sestava, ter da je ta vzrok za višje osebne dohodke, kot je pri delavcih v proizvodnji. Je to res? P. s. Prilagam ustrezne fotokopije dokumentov. Ljubomir Podpisani VEUKOVSKI SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA LJUBLJANA, Komenskega 11 SPOROČILO 1. rednega občnega zbora SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Slovenska kmečka zveza je od svoje ustanovitve 12. maja 1988 vzpostavila močno organizacijo podružnic po vsej Sloveniji in pridobila okrog 20.000 članov. Sprožila je razpravo o ključnih problemih slovenskega kmetijstva in si prizadevala izboljšati položaj kmetijstva, ki je zaradi krize na robu ekonomske katastrofe. Ugotavljamo, da so posledice zgrešene in ideološko obremenjene kmetijske politike preteklih desetletij takšne, da jih bomo z velikimi napori vse družbe odpravljali v nekaj prihodnjih desetletij. Blokade za temeljit preobrat v kmetijski politiki so še enako močne kot doslej. Zapisane so v ustavi in zakonodaji in zasidrane v birokraciji kvazisamoupravnih kmetijskih, državnih in drugih struktur našega sistema. Brez politične reforme, reforme države in upravnega in samoupravnega sistema ni mogoče sprožiti odločilnih premikov. Zato zahtevamo DEMOKRA CIJO, POLITIČNI PLURALIZEN in reforme, ki bodo temeljile na priznavanju VSEH POLITIČNIH IN ČLOVEŠKIH PRAVIC kot PRI DOBITVAH CIVILIZIRANIH DRUŽB. Zahtevamo, da fronta vseh demokratičnih sil, zvez in gibanj v okviru SZDL Slovenije nepreklicno VZTRAJA NA ZAČRTANI POTI in odločno brani SUVERE NOST Slovenije in NAŠO PRA VICO, da gradimo prihodnost po svoji meri. OBČNI ZBOR SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE predsednik SKZ, Ivan Oman RZ - SKUPNE POSLOVNE FUNKCIJE Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge 07-258 VODJA RESTAVRACIJE (1) v počitniškem domu Bohinj Pogoji: VKV - SSS - V - IV, kuhar, gostinski delavec specialist (kuhar), gostinski delavec (kuhar), 2 leti delovnih izkušenj. Obvezen je psiho-test in poskusna doba. Pismene ponudbe z dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave v Kadrovsko službo RO»Jugovinil«, 58212 K. Sučurac. Nepopolnih in nepravočasno poslanih ponudb ne bomo obravnavali. Kandidati bodo o rezultatih izbora obveščeni v roku 8 dni od dneva izbire. gorenjski tisk, Moše Pijadeja 1, p.p. 81 64000 KRANJ Grafičnim inženirjem, inženirjem drugih naravoslovnih usmeritev z najmanj VI. stopnjo izobrazbe, pripravljenim na usposabljanje in izpopolnjevanje na področju grafične tehnologije PONUJAMO DELO V TEHNOLOGIJI IZDELKA Enoizmensko delo s šestmesečnim poskusnim delom bomo združili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o vaši strokovni usposobljenosti sprejemamo 8 dni po objavi v kadrovski službi naše DO. SOZD Kemija Ljubljana KEMIČNA TOVARNA PODNART, p.o. Objavlja naslednja prosta dela in naloge: 2 DELAVCA za opravljanje del in nalog SKLADIŠČNIKA Pogoji: kvalificiran delavec - IV. stopnja strokovne izobrazbe, 6 mesecev delovnih izkušenj, v enem primeru zaželen izpit za voznika viličarja, poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se v obeh primerih sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart, p.o., splošno-kadrovska služba, 64244 PODNART. veletrgovina šfeceri bled n.soi.o. 64260 BLED Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA Veletrgovina ŠPECERIJA Bled razpisuje prosta dela in naloge 1. VEČ PRODAJALCEV I za področje Bleda, Radovljice in Bohinja Pogoji: trgovska šola 2. KUHARICA II Pogoji: gostinska šola - smer kuhar KV oz. PK. ^Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh po objavi na naslov Veletrgovina ŠPECERIJA Bled, TOZD MALOPRODAJA Bled, Kajuhova 3. Sergej Nikitič H r u s c o v UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA Prevedla S. P. in E. T. Zapeljala sva k obvoznici, tam pa se bova že česa domislila. Molčiva. Tukaj je nadvoz čez krožno križišče. Zavijeva v desno, peljeva pod mostom in že na obeh straneh ceste bežijo mimo naju podmoskovski gozdovi. Na um so mi prihajali vrtoglavi zapleti iz kriminalnih romanov. Nikoli si ne bi mislil, da bom kdaj sam vpleten v kaj podobnega. Z leve strani se nama je bližalo veliko parkirišče, kjer je stalo nekaj avtomobilov in velik tovornjak z zglobno prikolico, katerega voznik se je očitno namenil, da bo tu prenočil. Z Goljukovom sva se spogledala in se mo lče sporazumela, da je tukaj za naju preobljudeno. Potrebovala sva samoto. Minilo je že pol ure vožnje, kmalu se bo pojavilo pred nama Vnukovsko letališče. Na desni strani se je prikazala poljska pot, ki je vodila v borov gozdiček. Zapeljala sva nanjo. Za ovinkom se je razprostrlo široko polje. Že se je jelo mračiti in nizki oblaki so spokojno mirni pokrajini okoli naju dodali nekakšno skrivnostnost. Nazadnje sem ustavil avto. Stopila sva na travo in se napotila po stezici v gozd. Stezica je bila tako ozka, da po njej skoraj nisva mogla hoditi vštric in so nama noge ves čas zdrsevale v še z zeleno travo obrasle kotanje. Goljukov je začel pogovor. Povedal pa mi je tole: uredništvo tel. 21860»Ko je bil Nikolaj Grigorjevič Ignjatov član Prezidija CK, sem bil pri njej na dolžnosti načelnika varnosti. Vi se mene gotovo ne spominjate, jaz pa vas dobro. Bil sem s šefom na dači Nikite Sergejeviča in tam sem vas videl. Sploh pa me je z Ignjatovom življenje povezalo že zdavnaj. Pri njem sem začel delati kot uslužbenec za zaupne posle že leta 1949. Leta 1957 so Ignjatova izbrali za sekretarja CK in člana Prezidija, jaz pa sem postal načelnik njegove varnosti. Najini odnosi niso bili povsem uradni, prej bi rekel, da prijateljski. Ko sem ga spremljal na potovanjih, sem mu bil družabnik in sobesednik. Na meni se je»praznil«in mi včasih govoril reči, ki jih ne bi nikomur drugemu. Tudi jaz sem mu bil vdan. Ko Ignjatova na 22. kongresu KPSZ niso izvolili v CK, sva ta, milo rečeno, neprijeten dogodek doživljala skupaj. Poleg vsega ostalega mu sedaj tudi ni več pripadal načelnik varnosti, jaz pa sem se, kajpada, navezal nanj.»ne skrbi,«me je tolažil Ignjatov,»poskrbel bom zate. Pusti službo v organih, zaslužil si si pokojnino. Še imam prijatelje, zate se bo našlo kakšno dobro mesto. Tako sem se leta 1961 upokojil in začel delati kot starejši referent na Komiteju za oskrbo. Vendar sem si že kmalu moral poiskati novo zaposlitev. Telefoniral sem Nikolaju Grigorjeviču in ta mi je obljubil pomoč. Ignjatov je v tistem času delal kot predsednik prezidija vrhovnega sovjeta RSFSR in kmalu mi je res našel nenaporno službo pri sebi v domačem oddelku. Kakšnega posebnega dela tam ni bilo. Kadar je Nikolaj Grigorjevič šel na dopust ali na službeno potovanje, sem ga običajno spremljal. Imel je navado, da je del dopusta izkoristil že spomladi, ko je bil v Moskvi še sneg in mraz, midva pa sva se odpravila v Srednjo Azijo, kjer je bilo že pravo poletje. Lokalni funkcionarji so ga tam sprejemali kot takrat, ko je bil še na najvišjih položajih, in to je Ignjatovu zelo laskalo. Dogajalo se je, da me je sunil v bok in rekel:»poglej, Vasja, kako me cenijo...«kadar nisva šla v Srednjo Azijo, sva se odpravila na Kavkaz, kjer mu je bilo prav tako zelo všeč. Na počitnice sem ga spremljal tudi poleti, ponavadi avgusta. Bil sem dolžan skrbeti za njegovo udobje. Nikolaj Grigorjevič je polagal velik pomen na to, kje, kako in s kom bo preživel dopust. Želel je, da se razmere ne razlikujejo od tistih, na katere se je navadil, ko je kot sekretar CK preživljal dopust na državnih dačah. Tako je bilo tudi tega leta. Tretjega avgusta me je poklical v svoj kabinet. Vstopim, vidim ga, kako sedi za mizo zadovoljen, dobrega izgleda, kot da bi že prišel s počitnic... Povedal mi je svojo odločitev, da bo osmega odšel na dopust, in sicer na Kavkaz in me, kot da bi dvomil, vprašal:»mogoče bi ti tudi šel z menoj?«to, da se pripravlja na dopust, mi je bilo že znano, saj mi je že prej naročil, naj vse pripravim. Na njegov predlog nisem nič rekel, o tem odloča on. Samo povedal sem mu, da je za dopust že vse pripravljeno in da sem se tudi že dogovoril z direktorjem hotela»rusija«v Sočiju, da rezervira zanj posebno dačo, kakor že prejšnja leta. Tokrat je Nikolaj Grigorjevič nenadoma vzro-»pogovoril se, dogovoril se... Kaj lahko ti tam dosežeš s pogovori?«nič več nisem razumel.»mogoče potem' ni potrebno, da odpotujem z vami?bomo videli,«je zagodrnjal Ignjatov.»Lahko greš.«s tem se je najin razgovor končal, razšla sva se hladneje kot navadno, odšel sem, ne da bi doumel, kaj je izzvalo takšno reakcijo. Jaz nisem bil kriv -r vse je bilo urejeno kot ponavadi. Minilo je nekaj dni, Nikolaj Grigorjevič molči-»le čemu se je,«sem razmišljal,»name razjezil?«šestega avgusta mi je telefoniral načelnik sekretariata Ignjatova in mi rekel, naj kličem Nikolaju Grigorjeviču. Sedmega avgusta zjutraj sem se mu javil po telefonu, in mi je, kot da ni bilo nič, rekel:»si pripravljen? Jutri letiva v Soči.«Takih odhodov sem bil navajen. Hitro sem pri' pravil stvari in osmega avgusta zjutraj sem pozvonil na stanovanju Ignjatova. Stanuje v isti hiši kot jaz. Vzel sem njegove kovčke in s»čajko«ignjatova, sva se odpeljala na Vnukovo. Še istega dne sva bi" la v Sočiju. Nastanila sva se v dodeljeni dači nahajala se je malo ob strani na vrtu, proč od glavnih zgradb. Po kosilu sva šla na sprehod po ozemlji sanatorija. Nikolaj Grigorjevič je bil dobro razpo' ložen, šalil se je. Dača mu je bila všeč.»ni kaj reči o dačici, na nivoju je,«mi je reke' in, sledeč svojim mislim, dodal:»sicer sta mi pa Brežnjev in Podgorni pred od' hodom predlagala, naj se nastanim v četrti državni dači.in če bi vzela to dačo?«sem vprašal.»ali sta 0 tem kaj rekla Hruščovu? Ali niso te dače samo z a člane prezidija? Če bi on to zvedel, bi bile lahko neprijetnosti.«ignjatov na to ni odgovoril in molče sva hodila po stezici naprej. Potem se je Nikolaj Grigorjevič obrnil, jaz pa sem mu sledil pol koraka zadaj. Ignjatov je zamišljeno navrgel:»vse ob svojem času. Hruščova pa onadva n e poslušata.«

Kranj, petek, 31. marca 1989 7. STRAN CeS@JSSS5flSBSGLAS TVSPORED PETEK 31. marca 10.00 Video strani 10.10 Tednik 11.00 J. Hubač: študentska balada, češkoslovaška nadaljevanka 12.30 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Tednik, ponovitev 17.35 XII. tekmovanje učencev in študentov glasbe Jugoslavije 18.10 Propagandna oddaja. Video strani, Spored za otroke in mlade 18.30 Safari, češkoslovaška nadaljevanka 19.00 Risanka 19.12 TVokno 19.17 Naše akcije 19.24 Propagandna oddaja 19.55 Vreme 20.05 Podvodna odkritja, angleška dokumentarna serija 20.35 Propagandna oddaja 21.00 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka 22.50 TV dnevnik 3 22.00 Pred izrekom kazni, ameriški film 23.30 Video strani II. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programiposkusni prenosi 19.00 Domači ansambli: Franca Miheliča 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.35 Mešani pevski zbor Obala Koper 21.55 Skupščinska kronika, oddaja TV Beograd 22.15 En avtor en film, oddaja TV Beograd 22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi TV Zagreb I. program 8.10 Poročila 8 20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9 00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.45 Prezrli ste poglejte 15.10 Poročila 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke: Kviz 18.25 Narodna glasba 1910 Vreme 19.15 Risanka 20.00 Detektiva iz M lamija, ameriška nanizanka 21.00 Jazz na ekranu RADIO PETEK, 31. marca: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 2a starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Moj- ^ ra Šepeta - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarn ' nokturno - Janko Ferk: Vsebina peščenih ur - 23.15-4.30 Nočni program - glasba gobota, 1. aprila: Pr vi program * 30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.oo Poročila in Dnevni kole- KINO KRANJ CENTER 3i?* marca: amer. glasb, film MOONvVALKER ob 16. in 18. uri, f")er. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 20. uri, gladini do 15. leta starosti ne fovolimo ogleda filma!, 1. apriamer. glasb, film MOON- VALKER ob 16. in 18. uri, amer.!j?" erotika SEKS MED DELOV NIM ČASOM ob 20. uri, mladini a o 15. leta starosti ne dovolimo 9leda filma!, premiera amer. Tar»t. filma SMRT V AVTO KINU? 22. uri, 2. aprila: amer. mla- 1'^pust. film PRINCESA NEVE-»i«0 D 10. uri, amer. glasb, film MOONVvALKER ob 15. in 17. uri, ar I)er. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 19. uri, gladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, premieri amer. akcij, komedije PRE- V 0 N MOŠKE SVINJE ob 21. uri, * aprila: amer. fant. thriller film ^MRT V AVTO KINU ob 16., 18. r> 20. uri, 4. aprila: amer. fant. "? r,»er film SMRT V AVTO KINU b % 18. in 20. uri, 5. aprila: l^or. fant. thriller film SMRT V vto KINU ob 16., 18. in 20. uri, *»Prijaj amer. komedija PRE- 21.30 TV dnevnik 3 21.50 Oddaja iz kulture 22.50 Nočni program 0.50 Poročila SOBOTA 1. aprila: 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček: Riba 8.25 Lonček, kuhaj: Mlečna kaša 8.25 O. Wilde: Srečni princ, lutkovna igrica 8.55 Po lovčevih stopinjah 9.20 Ex libris 10.20 Sozvezdje bele murve, oddaja TV Beograd 10.50 Otroci glasbe, ameriška zabavnoglasbena oddaja 11.00 Mednarodna obzorja, ponovitev 14.05 Video strani 14.15 Ciklus filmov Charlija Chaplina Neznani Chaplin: Moja najsrečnejša leta, angleška nadaljevanka 15.10 Festival Charlieja Chaplina 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 ZBIS: S. Makarovič: Vrček se razbije 17.00 Beograd: DP v košarki Partizan : Jugopalstika ali Cibona : Crvena zvezda, prenos 18.30 Mladina. O političnosti in ideologiji mladih, dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje3x3 20.30 N. Katkov: Kri in orhideje, ameriška nadaljevanka 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Križkraž 22.20 TV dnevnik 3 22.55 Gospa z Beverly Hillsa, ameriški film 0.30 Video strani II. program TV Ljubljana 16.00 Satelitski programi poskusni prenosi 18.10 Predstava za otroke 19.00 Kako biti skupaj 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandni program 20.15 Filmske uspešnice Pobeg v zmago, ameriški film 22.05 Mali koncert zabavne 22.20 22.40 23.35 glasbe Športna sobota Branko Čopič, dokumentarna oddaja ob obletnici smrti Satelitski program - poskusni prenosi ar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Do- D r o jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori 11 r>r ^ K u l t u r n a panorama - '05 Sobotna matineja (lažem, ^ež, laže) - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z ansamblom Tomaža Kozlevčarja - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - naši pou stvarjalci - 23.05 Literarni nokturno - Ivan Cimerman: Kratko in daljnovidni aforizmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 2. aprila: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Pop ročk za mlade - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 10.35 GON MOŠKE SVINJE ob 16. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. komedija BABY BOOM ob 17.45 in 20. uri KRANJ STORŽIČ 31. marca: angl. glasb, film PO POLNI ZAČETNIKI ob 16., 18. in 20. uri, 1. aprila: amer. mladin, pust. film PRINCESA NEVESTA ob 16. uri, amer. film PONORELI VLAK ob 18. in 20. uri, 2. aprila: hongkon. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 14. in 18. uri, amer. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 16. uri, premiera amer. komedije ŽENSKAR ob 20. uri, 3. aprila: Ni kinopredstav!, 4. aprila: amer. komedija ŽENSKAR ob 16., 18. in 20. uri, 5. aprila: amer. komedija ŽENSKAR ob 16., 18. in 20. uri, 6. aprila: hongkon. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 31. marca: amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 16. in 18. uri, premiera amer. akcij, komedije PREGON MOŠKE SVI NJE ob 20. uri, 1. aprila: amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 16. in 18. uri, premiera amer. trde erotike JACK IN JILL II. ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 2. aprila: amer. akcij, film STRA HOVIT UDAREC ob 16. in 18. uri, I. program TV Zagreb 8.45 Poročila 8.50 TV koledar 9.00 G. Olujič: Čarobna metla 9.15 Kaj vse zmorem, oddaja za dijake 9.30 Vučedolski osvajalci: Akropola na Donavi, 10.00 10.30 10.35 13.20 14.30 16.00 16.45 17.00 17.30 18.30 19.15 19.30 20.15 22.40 22.55 izobraževalna oddaja Istrsko orglarstvo, izobraževalna oddaja Poročila Prezrli ste poglejte I. Brešan: Nebeške ptice, TV nadaljevanka Nikoli te ne bom pozabila, sovjetski mladinski film Sedem TV dni TV dnevnik 1 Narodna glasba Gruntovčani, ponovitev TV nadaljevanke Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja Vreme TV dnevnik 2 Patton, angleški film TV dnevnik 3 Nočni program 0.15 Poročila NEDELJA 9.00 9.10 Poročila Video strani; Otroška matineja 2. aprila: 9.15 Živ žav 10.10 Safari, češkoslovaška nadaljevanka 10.40 N. Katkov: Kri in orhideje, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.30 Poročila 11.40 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice 12.10 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.10 Pobeg v zmago, ponovitev ameriškega filma 15.00 Poročila 15.10 Glasbena parada Radenci 89 15.45 Prisluhnimo tišini, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Gospa Bovarv, ameriški film 18.35 Poročila 18.45 Risanka 18.55 EP, video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Ivan Kozarac Branko Svilokos: Gosposko življenje Štipa Zvonarova, drama TV Zagreb 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Podarim dobim: Žrebanje 23.00 Poročila 23.10 Video strani II. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri, oddaja TV Zagreb Nedeljska reportaža 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.00 Poročila - 17.30 Humoreska tega tedna - Slobodan Novaković: Humore ske - 18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci 20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva -23.05 Literarni nokturno - Josip Stritar: Dunajski soneti - 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 3. aprila: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Handla, Vivaldija in Mendelssoh na - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Minute s plesnim orkestrom RTV Sarajevo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Karli Petrič: Uganka za tisočletje - 23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 4. aprild: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in amer. trda erotika JACK IN JILL II. ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 3. aprila: amer. akcij, komedija PREGON MOŠKE SVINJE ob 16. uri, avstrij.-nem. glasb, film JOHAN STRAUSS - KRALJ BREZ KRONE ob 18. uri, amer. trda erotika JACK IN JILL II. ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 4. aprila: amer. akcij, komedija PREGON MOŠKE SVINJE ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika JACK IN JILL II. ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma), 5. aprila: amer. akcij, komedija PREGON MOŠKE SVINJE ob 16. in 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. komedija BABY BOOM ob 20. uri 6. aprila: amer. avstral. pust. komed. KROKODIL DUNDEE II. ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika JACK IN JILL II. ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 15.00 Športno popoldne 10.00 Posvetovalnica za starše: Dosegljivi strupi 19.30 TVdnevnjk 19.55 Propagandna oddaja 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.10 Skica za portret: Senghor 21.40 Reportaži z nogometnih tekem 22.40 Športni pregled TV Zagreb I. program 9.20 9.30 11.00 12.00 12.30 13.00 13.50 16.05 16.45 18.45 19.10 19.30 20.00 21.15 22.35 22.55 Poročila Otroška matineja Kmetijska oddaja Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja Izobraževanje, izobraževalna oddaja Hišica v preriji, ameriška mladinska nadaljevanka Nedeljsko popoldne Potopis Moja trgovina s psi, češkoslovaški film Risana serija TV sreča TV dnevnik I. Brešan: Nebeške ptice, TV nadaljevanka Tijipio, brazilski film TV dnevnik Nočni program 00.55 Poročila PONEDELJEK. 3. aprila: 10.00 Video strani 10.10 Utrip 10.25 Zrcalo tedna 10.40 TV mernik 10.55 Oči kritike 11.25 Posvetovalnica za starše 11.55 Obljuba, ameriški film 13.25 Video strani 16.15 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Utrip 17.00 Zrcalo tedna 17.15 Posvetovalnica za starše. Dosegljivi strupi 17.30 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 18.35 Sozvezdje bele murve, oddaja TV Beograd 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 R. Cvetičanin: Zarota in izdaja, drama TV Beograd 21.30 Propagandna oddaja 21.40 Osmi dan 22.20 TV dnevnik 3 22.30 Opera mobile 22.55 Video strani II. program TV Ljubljana 16.30 17.45 18.15 19.30 19.55 20.05 Satelitski programi - poskusni prenosi Po brezkončnosti sveta: Afrika, izobraževalna oddaja TV Zagreb Svet športa TV dnevnik 2 Propagandna oddaja Žarišče zdravje - 12.10 Pojemo in godemo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Čestitke poslušalcev - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - F. G. Lorca: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 5. aprila: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Zborovske skladbe - izbira ing. Silvo Jesenovec - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Konstantin Balmont: Liturgija lepote - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - KAMNIK DOM 31. marca: Ni kinopredstav!, 1. aprila: amer. komedija ŽEN SKAR ob 19. uri premiera ital. erot. filma GREŠNA NUNA ob 21. uri, film ni primeren za otroke!, 2. aprila: amer. akcij, film IŠČEMO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob 17. uri, ital. erot. film GRE- ŠNA NUNA ob 19. uri, film ni pri- ČETRTEK, 6. aprila: Prv^roaram meren za otrokel, premiera amer. fant. thriller SMRT V AV TO KINU ob 21. uri, 3. aprila: FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. komedija BABY BOOM ob 17.45 in 20. uri, 4. aprila: amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 18. in 20. uri, 5. aprila: Ni kinopredstav!, 6. aprila: amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 18. uri, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! TRŽIČ 31. marca: amer. avstral. pust. komedija KROKODIL DUNDEE II. ob 18. uri, premiera sloven. filma KAVARNA ASTORIA ob 20. uri, 1. aprila: sloven. film KA VARNA ASTORIA ob 17. in 19. uri, premiera amer. thriller film IGRAJ ALI UMRI ob 21. uri, 2. aprila: amer. thriller film IGRAJ ALI UMRI ob 17. uri, sloven. film KAVARNA ASTORIA ob 19. uri, premiera amer. glasb, filma MO ONVVALKER ob 21. uri, 3. aprila: amer. glasb, film MOONVVAL KER ob 18. in 20. uri, 4. aprila: amer. glasb, film MOONVVAL KER ob 18. uri, FILMSKO GLE DALIŠČE: amer. komedija BABY BOOM ob 20. uri, 5. aprila: Ni kinopredstav!, 6. aprila: amer. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 18. in 20. uri 20.35 Po sledeh napredka 21.05 CamelTrophv 21.35 Svet na zaslonu 22.15 Videogodba TV Zagreb I. program 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Otroci, pojte z nami, oddaja za otroke 8.45 Sedmi veter, oddaja za otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.35 Poročila 12.50 Prezrli ste - poglejte 15.00 Sedmi veter, oddaja za otroke 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevniki 17.35 Religije sveta, izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Obzorje, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 20.00 V znamenju device, TV drama 21.15 Vojvodinski zbori, oddaja resne glasbe 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Nočni program 0.20 Poročila TOREK 4 a p r ii a : 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 10.10 Šolska TV 11.30 Video strani 16.15 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV Mozaik, šolska TV, ponovitev 17.40 Video strani, Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 1,9.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 B. Tavlor Bradford: Naslednica, angleška nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Dinar 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Jazz na ekranu 22.45 Video strani II. program TV Ljubljana 17.00 18.00 19.30 19.55 20.00 21.05 20.20 Satelitski programi poskusni prenosi Beograjski TV program TV dnevnik Propagandna oddaja Žrebanje lota Žarišče Miinchen: PEP v košarki polfinale Jugoplastika : Barcelona, vključitev v prenos 21.30 Umetniški večer TV Zagreb I. program 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big Bandom RTV Ljubljana - 18.30 Ljudske pesmi na koncertnem odru - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Iz slovenskega osirja II. - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Marina Cvetajeva: Prijateljica - 23.15-4.30 Nočni program, glasba KRANJSKA GORA 31. marca: amer. mladin, pust. film PRINCESA NEVESTA ob 17. uri, amer. trda erotika JACK IN JILL II. ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda f i l m a! KOMENDA 31. marca: amer. fant. thriller film SMRT V AVTO KINU ob 19. Ur ' ĆEŠNJICA 31. marcav amer. akcij, film MA DRIDSKA ZVEZA ob 20. uri LAZE 31. marca: amer. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 19. uri DUPLICA 1. aprila: amer. avstral. pust. komedija KROKODIL DUNDEE II. ob 20. uri, 2. aprila: franc. film NASVIDENJE, OTROCI ob 18. uri, franc. erot. film NEMORAL NE ZGODBE ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 5. aprila: amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 6. aprila: amer. fant. thriller film SMRT V AVTO KINU ob 20. uri DOVJE 2. aprila: amer. film PONORELI VLAK ob 19. > «MED EDVODE 2. aprila: amer. avstral. pust. komedija KROKODIL DUNDEE II. 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste poglejte 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Otroci o rojstnem kraju, oddaja za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Postmoderna, izobraževalna oddaja 19.10 Vreme 19.15 Risanka 20.05 Žrebanje lota 20.05 Trda kot kamen, kanadski TVfilm 21.50 TV dnevnik 3 22.10 Dialogi, kontaktni magazin 23.40 Satelitski program SREDA 5. aprila: 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 11.30 Camel Trophv, 2. del. dokumentarne oddaje 11.20 Video strani 16.15 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV mozaik 17.25 Svet na zaslonu 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.20 O. VVilde: Srečni princ, lutkovna igrica 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20 05 Film tedna Komisarka, sovjetski film 21.50 Propagandna oddaja 22.55 TV dnevnik 3 22.05 Svet poroča 23.05 Video strani II. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programiposkusni prenosi 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana - studio Maribor 19.00 Rojstvo človeka, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.35 Športna sreda, vključitev 22.30 Satelitski programi Poskusni prenosi TV Zagreb I. program 8.15 8.25 8.35 9.00 10.30 10.35 12.35 12.45 14.25 15.55 16.00 16.45 17.1 Poročila TV koledar Super babica, angleška nadaljevanka za otroke TV v šoli Poročila TVvšoli Poročila Prezrli ste - poglejte Veliki dirigenti Poročila Sokolov greben, ameriška nadaljevanka Vode in življenje, izobraževalna oddaja dnevnik 1 17.35 Super babica, angl. nad. za otroke 18.00 Risanka 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarni program 19.10 Vreme 19.15 Risanka 20.00 Krvava igra, francoski film 22.35 TV dnevnik 3 22.00 Nočni program 0.00 Poročila ČETRTEK 6. aprila: 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik: Šolska TV 11.10 Po sledeh napredka 11.35 Video strani 16.15 Video strani, propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Šolska TV 17.45 Po sledeh napredka 18.15 Video strani, Spored za otroke in mlade 18.20 Otroci glasbe, ameriška zabavnoglasbena oddaja 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 20.55 Propagandna oddaja 21.00 J. A. Lacour: Kajnov nasmeh, francoska nadaljevanka 21.55 TV dnevnik 3 22.05 Finale PEP v košarki 0.25 Video strani II. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi: Zatišje pred nevihto 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.35 Mostovi 21.05 Oči kritike 21.35 Pogledi, oddaja o kulturi 22.40 Satelitski programi - poskusni prenosi TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.20 Poročila 12.30 Prezrli ste poglejte 15.05 Nočni program, ponovitev 17.05 TV dnevnik 1 17.25 Poletavček, serija za otroke 17.55 Številke in črke, kviz 18.15 Neznani Chaplin, angleška nadaljevanka 19.10 Vreme 19.15 Risanka 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Videoklub, zabavnoglasbena oddaja 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Nočni program radio triglav Jesenice, 31. marca: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Kamen spotike: Kako je s plačevanjem anuitet Ljubljanski banki za gradbena posojila, Še enkrat: ali je blejsko jezero res umazano, 18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa SOBOTA, 1. aprila: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 16.47 Moja je lepša kot tvoja - zabavno glasbena oddaja z lestvico narodnozabavne glasbe - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP - 19.55 Zaključek programa NEDELJA, 2. aprila: 11.00 Zakaj in kako neposredno izjavljanje - 11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne - vmes čestitke poslušalcev, Minuta za varčevanje z energijo in EP PONEDELJEK, 3. aprila: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in ob 17. uri CERKLJE 3. aprila: amer. akcij, film STRA HOVIT UDAREC ob 18. uri RADOVUICA 31. marca: ital. erot. film STRAST ZA JULIJO ob 20. uri, 1. aprila: amer. zabavni film KDO JE TO DEKLE ob 18. uri, nem. kriminalni film DVIGALO V OKVARI ob 20. uri, amer. erot. film BORDEL ob 22. uri, 2. aprila: nerfi. kriminalni film DVIGA LO V OKVARI ob 18. uri, amer. zabavni film KDO JE TO DEKLE ob 20. uri, 3. aprila: ital. erot. film STRAST ZA JULIJO ob 20. uri, 4. aprila: nem. kriminalni film DVIGALO V OKVARI ob 20. uri, 5. aprila: ital. erot. film STRAST ZA JULIJO ob 20. uri, 6. aprila: amer. kriminalni film GROM NA KOLESIH ob 20. uri BLED 31. marca: amer.-hongk. film KARATE POLICAJ ob 20. uri, amer. erot. film BORDEL ob 22. uri, 1. aprila: amer. risanka Ml- ŠEK VELIKI DETEKTIV ob 18. uri, amer. film AVTOŠTOPAR ob 20. uri, 2. aprila: amer. film KARATE POLICAJ ob 18. uri, angl. grozljivka DEMONI II. ob 20. uri, 3. aprila: amer. zabavni film KDO JE TO DEKLE ob 20. uri, 4. aprila: amer. zabavni film KDO JE EP - 18.15 Športni pregled - 18.40 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa TOREK, 4. aprila: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Rekli so... - 17.30 S čajem ob pol šestih - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne, glasbe 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa SREDA, 5. aprila: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novice iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa ČETRTEK, 6. aprila: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Oddaja v živo: Problematika bolniškega zdravstvenega varstva - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa TO DEKLE ob 20. uri, 5. aprila: nem. krim. film DVIGALO V OKVARI ob 20. uri, 6. aprila: ital erot. film STRAST ZA JULIJO ob 20. uri BOHINJ 1. aprila: angl. grozljivka DEMO NI II. ob 20. uri, 2. aprila: amer. risanka MIŠEK VELIKI DETE KTIV ob 18. uri, amer. film AV TOŠTOPAR ob 20. uri, amer. erot. film BORDEL ob 22. uri, 6. aprila: amer. zabavni film KDO JE TO DEKLE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 31. marca: amer. akcij, film SILA MOČI ob 18. in 20. uri, 1. aprila: amer. avantur, film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 18. in 20. uri, 2. aprila: amer. avantur, film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 18. in 20. uri, 4. aprila: ital. akcij, film IZZIVALEC ob 20. uri, 5. aprila: ital. akcij, film IZZIVALEC ob 18. in 20. uri, 6. aprila: amer. harror film HIŠA II ob 20. uri ŽELEZNIKI 31. marca: amer. avantur, film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 18. in 20. uri, 1. aprila: amer. akcij, film VEČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri, 2. aprila: amer. akcij, film SILA MOČI ob 19. uri, 5. aprila: amer. komedija PRISMU KNJENI BOLNIČARJI ob 20. uri

WSmSSSfSBSSlfMLAB 8. STRAN Kranj, petek, 31. marca 1989 Prenova kranjskega sindikata Staremu sindikatu bije navček Kranj, 31. marca - Ko so slovenski sindikati junija lani doumeli, da njihova organizacija delavcem že davno ne ustreza več, so se odločili, da jo spremenijo. Ravno ta čas so ugledale beli dan teze o prenovi, ki jih bo članstvo pretresalo tja do kongresa prihodnje leto. Podoben, le da pogumnejši in konkretnejši program sindikalne prenove pa je nastal tudi v Kranju. Slabe gmotne razmere delavcev, nenehni protesti in stavke ter sindikalni aktivisti, ki so do grla siti praznega govorjenja o nujni prenovi, zahtevajo takojšnje spremembe v delavski organizaciji in bodo z njo po letni seji, ko bodo za prenovo dobili soglasje svojega članstva, tudi začeli. Kaj se obeta novega v kranjskih sindikatih, je povedal predsednik Jože Antolin. Osnovno vprašanje prenove je, ali naj bo sindikat politična ali razredna organizacija?»moje osebno stališče je, naj bi bila razredna organizacija, ko naj bi bilo težišče dela na uveljavitvi tistih pravic, ki jih imajo delavci za svoje in se same od sebe ne uresničujejo, če to gledamo iz osnovnih sredin. Če pa gledamo republiško in zvezno raven, pa naj bi elementi političnosti vendarle obstajali. Morda ta kombinacija zdrži, v delovnih kolektivih pa ni potrebe, da bi govorili o političnosti. Tu bi morali tudi razmejiti, katera od raven organiziranosti na čem deluje. V tezah po prenovi kranjskih sindikatov namreč postavljamo le tisto, za kar sodimo, da bo naloga osnovnih organizacij in občinske kot njihovega servisa.«ah iz tega izhaja tudi vprašanje o dvotirnosti sindikalne organizacije, ko naj bi po eni strani ostal teritorialno, po drugi pa poudarjeno stanovsko organiziran?»nujno naj bi ostal sedanji način povezovanja osnovnih organizacij v občinsko in naprej. Za nekatere dejavnosti pa se kot učinkovitejša kaže interesna organiziranost v odborih dejavnosti, zlasti tistih na republiški ravni, ki je od tam tudi financirano, denimo šolstvo in zdravstvo, za katera je občinski prostor preozek. Tudi tekstilci morajo ta čas razrešiti veliko zadev, kot so branža, denimo carine, davščine, uvoz in podobno, medtem ko na občinski ravni razrešujemo težave okoli osebnih dohodkov in podobno.«kaj je torej temelj prenove kranjskih sindikatov?»cilj prenove je oblikovanje take delavske organizacije, ki bo organizacijsko, programsko, kadrovsko sposobna in učinkovita v uresničevanju interesov svojega članstva, na osnovi prostovoljnega vključevanja. Ne gre za novi sindikat, le za takšno obnovo, ki bo zožilo prostor delovanja na tiste naloge, ki so temeljni interes članstva in da te učinkovito uresničujemo. Pri svojem delovanju postavljamo zahteve po samostojnosti, neodvisnosti od kogarkoli. Področje dela so ozki delavski interesi, vse ostalo pa ni stvar sindikata, pač pa se da uresničevati prek drugih oblik sistema, družbenopolitičnih organizacij in bodočih zvez, denimo demokratizacija, pravna država in podobno.«prenova v glavah ljudi Prenovo sindikata si je težko predstavljati z istimi ljudmi, ki so dolga leta pobrateni z oblastjo delali po starih, neučinkovitih metodah in celo v nasprotju z delavskimi interesi. Vendar je v razpravah o tako imenovani kadrovski prenovi premalo slišati.»morda smo tudi v našem gradivu zanemarili ta vidik, vendar razprave kažejo, da brez kadrovske prenove ni računati na spremembe. Mnogi ljudje v sedanjih sindikatih namreč niso sposobni miselnega preobrata, ki ga zahteva prenova, mnogi nimajo več energije ali pa nimajo volje izpostavljati se. Morali bomo postaviti merila, kako si predstavljamo nove kadre, osnovne organizacije z novimi prodornejšimi ljudmi. Vse od posveta na Brdu in kasnejših razprav pa bi lahko naštel ljudi, ki ob zahtevi po sindikalni prenovi ne kažejo resnične zavzetosti zanjo, kar pomeni, da se bo treba spustiti tudi v lastne vrste. Na občinskem sindikatu nameravamo po letni seji, če bomo dobili soglasje članstva, opraviti te spremembe v organih.«sindikat slednjič ne bo mogel več po starem, ker se spreminja zakonodaja, ker prihaja zakon o podjetjih, ki ločuje kapital in delo, poslovanje in samoupravlja.- nje. Kakšno vlogo si bo v novih okoliščinah poiskal sindikat?»tu sicer še ni vse čisto, vendar mesto sindikata vidimo takole: ob uvajanju tržnih zakonitosti bo imel poslovodni delavec več pristojnosti v gospodarjenju s kapitalom, sindikat si bo okrepil vlogo 'gospodarjenja z delovno silo' v smislu varovanja in organiziranega uveljavljanja delavskih interesov in pravic. Delavski svet naj bi okrepil svojo nadzorno funkcijo nad kapitalom in delovno silo. Postaviti je tudi treba ločnico odgovornosti. V razpravi je nekaj dilem, češ kako da si sindikat lasti pravico do gospodarjenja z delovno silo, ko je to vendar tudi pristojnost poslovodnih delavcev. Pri tem ne mislimo na pristojnosti pri razporejanju delavcev, sankcioniranju nedela, pač pa mislimo na uveljavljanje zapisanih pravic, ki jih imajo delavci.«pogajanja delavcev z delodajalci Slišati je predloge, da bi tako, kot se je doslej v zasebni lastnini uveljavila kolektivna pogodba med delodajalcem in delavcem, posle] tudi v družbenih podjetjih uredili to medsebojno razmerje?»v kranjskih sindikatih smo prepričani, da do pogajanj s poslovodnimi delavci mora priti. Na osnovi teh pogajanj naj se sklepajo pogodbe, kar bo pogojevalo uspešno reševanje posameznih vprašanj. Prvi vidik, ki ga moramo uveljaviti, je zagotavljanje takšnih osebnih dohodkov, da bo najnižji v tisti višini, ki ga sindikat zahteva. Kasneje pa naj bi se po pogajanjih v vseh kolektivih v Kranju prizadevali, da bi bil najnižji osebni dohodek višji, pač skladno z višjimi gospodarskimi rezultati v Kranju. Ponekod (Sava, IBI, Zvezda) je najnižja plača že zdaj okoli 1,2 milijona in ne le okoli zahtevanih 900 tisočakov, kar pomeni, da bi bilo tam lahko hitro skleniti kolektivno pogodbo. Drugod pa bi morda ta postopek počasneje stekel. Kolektivna pogodba zavezuje eno in drugo stran. Od poslovodij bi terjala zadostni osebni dohodek, od delavca pa morda pripravljenost pristajati na spremembo delovnega časa, uvajanje udarnih izmen, sindikat ne bi brezpogojno ščitil slabih delavcev, če ne bi izpolnjevali svojega dela pogodbe. Če bi v kolektivih ugotovili, da ciljev glede plač ni mogoče doseči, bi morali zahtevati sanacijske programe. Obojestransko sprejetje ciljev bi tudi sindikat trdneje postavilo na noge, ki se utegne kdaj znajti pred neutemeljenimi zahtevami delavcev in bi tako laže rekel svoj ne tudi njim.«bi v kolektivni pogodbi lahko zahtevo po najnižji plači kot ekonomski ceni dela lahko postavili tudi tako ostro: če tovarna tega ne doseže, ne zasluži, da posluje, naj gre torej v stečaj?»naše delovanje bi moralo tudi v to smer. V sindikatih ne bi smeli v nedogled pristajati na to, da neka firma ni sposobna izplačevati najnižjih osebnih dohodkov, če na račun slabega dela ali neperspektivnih programov vztraja pri nizkih plačah. Prihodnost ni, da bi se ob nizkih osebnih dohodkih izogibali izgube. V takih primerih bi morali zahtevati, da se prikaže izguba - vemo, kakšne posledice sledijo. V nasprotju bo firma svojo agonijo še vedno vlekla na račun siromašenja delavca. Sindikat se bo moral v prihodnje ukvarjati s takimi vprašanji, ne pa denimo s problemi gospodarjenja, s tem naj se ukvarjajo poslovodni delavci. Mi vidimo svoj prispevek k boljšemu gospodarjenju, da bomo prek osebnih dohodkov izsilili, da se spreminjajo proizvodni programi, uvede enotnejša proizvodnja in podobno.«vse povedano dokazuje, da se naš sindikat sramežljivo spogleduje z izkušnjami zahodnoevropskih sindikatov. Se da kaj njihovih zgledov presaditi tudi v naše razmere?»veliko. Če uvajamo tržno gospodarjenje, marsikaj povzemamo tudi z drugih področij, tudi iz sindikata. Vloga tamkajšnjih sindikatov se je tudi-osredotočila na področja, ki jih zdaj mi izpostavljamo, denimo kolektivna pogodba, stavke...«po zahodni praksi diši,tudi vaš predlog, da bi profesionalizirali sindikate večjih tovarn. Zakaj?»Iščemo način, kako občinski sindikat približati osnovnim organizacijam, saj zdaj obstajajo očitki, da je izločena občinska birokracija. Delavci nimajo občutka, da smo mi njihovi predstavniki, zato skušamo občinski sindikat bolj približati delavcem kot nekakšen njihov servis, v njem pa angažirati sindikalne delavce iz večjih sistemov (ti so s sindikalnim delom že zdaj tako obremenjeni, da so na pol profesionalci), ki bodo skrbeli za povezavo občinske ravni - tu bo potem manj zaposlenih kot zdaj - z osnovnimi organizacijami.«članstvo s figo v žepu Prostovoljno včlanjevanje v sindikat je pomemben del prenove. Pri sindikalnih funkcionarjih zbuja bojazen zaradi osipa članstva (in članarine). Poraja pa se tudi drug pomislek: bodo lahko v prenovljenem sindikatu direktorji, delničarji...»prenova sindikata mora v tri smeri - kadrovska prenova najodgovornejših nosilcev funkcij, prenova organov in prenova članstva. Nočemo priznati, da je večina članstva povsem pasivna in le pričakuje, da plača članarino, izvoljeni predstavniki pa bodo uveljavljali njihove interese. Bodoči sindikat ne bo mogel graditi na množičnosti, temveč na članih, ki se bodo prostovoljno odločili vstopiti v sindikat. Sem pristaš prostovoljnega včlanjevanja. Če bodo hoteli vanj direktorji, strokovni delavci - sindikata sicer vsi ne potrebujejo - naj pridejo, če bodo hoteli organizirati svoj sindikat, naj oblikujejo svojo osnovno organizacijo in v njej izražajo svoje interese.«d. Z. Žlebir Berta Golob, Žagar jeva nagrajenka Otroka ne opismenjuje samo učitelj materinščine Kranj, 29. marca - V ponedeljek so v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesno podelili letošnje Žagarjeve nagrade, najvišja republiška priznanja za delo v vzgoji in izobraževanju. Med sedmimi uglednimi nagrajenci (in tremi kolektivnimi) je tudi Berta Golob, pedagoška svetovalka v enoti Zavoda SRS za šolstvo v Kranju. Nagrado je prejela za pedagoško, didaktično in strokovno delo pri pouku slovenskega jezika, za mentorsko in svetovalno delo med učitelji ter za publicistično delo, namenjeno učiteljem in učencem. Začeli ste 1957. leta, v dokaj težavnem obdobju, ko so pomanjkanje strokovnjakov v učiteljskih vrstah še zapolnjevali učitelji tečajniki, hkrati pa so s fakultete že prihajali mladi ljudje. To je bil tudi čas dekretov. Kako se ga spominjate, kaj vam pomeni?»z dekretom mi je bilo določeno območje Gorenjske. Aprila sem zamenjala slavista v preddvorski, tedaj še nižji gimnaziji, ki je odhajal k vojakom. Po dveh mesecih sem že imela počitnice. Prvič in zadnjič mi je bilo žal, ker so tako hitro prišle. Mlada, nabita z energijo in znanjem, sem, kot vsak začetnik, hotela vse to pretočiti v majhne glave. Kasneje vidiš, da to ni mogoče in začneš uporabljati sito. Meni se je to dokaj hitro posrečilo in vesela sem tega. Srečo sem imela tudi s kolektivom. Kolektiv in ravnatelj, ki je bil izjemen pedagog, strog, resen, hkrati pa odprt za vse novo in v oporo mlademu učitelju, sta bila usodna za mojo nadaljnjo pot. Številni moji kolegi so prihajali v drugačna okolja in se niso razcveteli. Zato trdim, da niso samo moje zasluge, ampak tudi splet srečnih okoliščin, da sem v življenju toliko dosegla.«prisegate na misel, da je človek to, kar je podedoval in kar je sam iz sebe naredil. Kaj ste vi podedovali?»od malega, čeprav sem bila len otrok, sem bila navajena delati. Delavnost je v mojih kosteh. Mislim, da je bila domača vzgoja dober humus.«z učenci ste delali neposredno v razredu v Preddvoru in na pedagoški akademiji. Lahko potegnete vzporednico tedanjega in sedanjega načina dela učiteljev?»v teoriji so velike spremembe, novosti, tudi na metodičnodidaktičnem področju. Uspeh v praksi pa je odvisen samo od učitelja. Nekateri novosti sprejemajo in jih celo poplemenitijo, drugi jih zavračajo. Tako je vedno bilo in vedno bo. Sama sem se vselej ogrevala za nove stvari, vendar sem jih premislila, ji najprej oživila v sebi in šele nato sprejela ali zavrnila. Trobila v rog nisem nikoli in ne bom.«v čem pa se kaže največji napredek med današnjo šolo in šolo izpred treh desetletij?»v prehodu od strogo papirnatega k raziskovalnemu, ustvarjalnemu načinu, k razmišljajočemu učenju, učenju za življenje in ne k fiksaciji učenja za vedno. Znanje zastara. Sama sem se vedno trudila učencem odpirati oči, jih učila razmišljati. Mojega učenca nikoli ni motila dvojnost v pravopisu, medtem ko so se slavisti kregali, kaj je prav in kaj ne. Otroku se da vse dopovedati. Žal je ta odprti lok, bolje, premica, k raziskovalnemu načinu učenja, poln učiteljev. Na njej je še vedno učitelj, ki se drži papirnatega načina, pa tudi učitelj, ki je tako ustvarjalen, da ga včasih celo njegova okolica ne sprejema.«znanje zastara, pravite. Revolucija, ki jo pomeni postindustrijska družba, prinaša spremembe tudi v šole. Kako gledate na to? nekatere so prinesle dobre stvari, veliko je bilo tudi slabega. Nisem za vračanje nazaj, sem za pretehtanost.«del nenehnih sprememb so tudi pogoste menjave šolskih učbenikov, do česar po preprosti razlagi marsikaterega starša prihaja predvsem zato, da avtorji in založbe služijo denar.»zaslužek je tako skromen, da je za avtorja skoraj strošek. Noben učbenik ne more večno trajati, najkasneje v petih letih zastara. Stroke se zelo hitro polnijo z novostmi. Učbenik naj bi bil pisan za naprej, ne za nazaj. Zato bo vedno nov. Mislim, da je problem drugje; kaj storiti, da bo učbenik poceni, da za starše ne bo pretiran strošek (mimogrede, nov učbenik moti odraslega, ki je zazrt v učbenik iz svojih šolskih dni, ne moti otroka). Učbenik je lahko razkošna knjiga, lahko pa tudi potrošno blago, narejeno tako, da bo otroku všeč. Sposoja učbenikov v šoli se mi zdi beraška zastonj karska šola. Učenec mora imeti svoj učbenik, mora vanj podcrtavati, zapisovati, to je učenje. Naš učenec pa mora paziti, da bo čim lepšega vrnil v šolo.«hudujemo se, ker je v osnovni šoli preveč količinskega znanja in premalo kakovosti, ukrenemo pa ničesar, da bi dosegli nasprotno. Kaj menite o pouku slovenskega jezika, glede na to, da iz šole prihajajo tudi na pol pismeni ljudje?»otroka ne opismenjuje samo učitelj slovenskega jezika, ampak tudi drugi učitelji in mediji. Naš rod bo polpismen, dokler materinščina ne bo dobila dejanske veljave, dokler se vsak učitelj in odrasel človek (vzgojena v prenatrpanem programu, v času, ko samo stroka nekaj velja), ne zave, da je materinščina pomembna. Zavedanje je odvisno od mnogih stvari. Z reformami na papirju ne bomo ničesar spremenili.«na vaši poklicni poti so štirje mejniki; učiteljica, vodja Pionirske knjižnice v Kranju, lektorica na ljubljanski televiziji, zdaj ste pedagoška svetovalka v Zavodu za šolstvo. Zakaj ste se šli "potepat" iz šole in se potem vrnili?»delo v knjižnici in na televiziji mi je odprlo nova obzorja. Mislim, da učitelj ne bi smel»ni me strah. Človek lahko ostati vse življenje samo v razredu, vedno ostane človek. Posnemam poskusiti bi se moral tudi na očeta, zidarja, ki je tudi še, potem ko je bil star in betežen, pogledal drugih področjih. Ko sem se po dvanajstih letih vrnila v šolo kot vsako novo hišo, spreje svetovalka, sem imela prijeten mal novosti, a po svoji pameti občutek, da se vračam domov. kritično presodil, kaj se bo obneslo Dobro sem se odločila, čeprav in kaj ne. Podobno sama posel pedagoškega svetovalca, sprejemam šolske reforme. Vse nekdaj inšpektorja, preglednika od 1958. leta se vrtim med njimi; nikoli ni bil posebno prijazen. Ko sem še učila v Preddvoru, so me povabili v zavod. Rekla sem ne, raje bi pustila, da bi polena sekali na meni. Pojedla sem zarečeni kruh. Res pa je, da je včasih nadzornik prevzel pouk, tudi spraševanje, da so se ga učitelji bali, medtem ko smo danes predvsem svetovalci.«opazno je tudi vaše literarno in publicistično delo.»v publicistiko sem zašla že zgodaj, v Preddvoru, s strokovnimi spisi v strokovna glasila. Kasneje se je to preneslo tudi na literarno področje. V strokovnih knjigah, namenjenih kot pomoč učitelju (Žive besede, Sporočanje v Ptičjem logu, Igrarije - besedne čarovnije, Jezikovni vozli in Sporočanjske vaje za 4. in 5. razred), sem obravnavala predvsem jezikovne probleme, saj iz lastnih izkušenj vem, da je bil učitelj-slavist zelo dolgo z gradivi te vrste povsem praznih rok. Moje literarno delo ni obsežno, je sprotno, računa na mladega bralca (Drobne zgodbe, Skrinja iz babičine bale, Crtice Sovražim te, Znani obrazi, Srce ustvarja, roka piše), hkrati pa opažam, da je zanimivo tudi za odraslega človeka, ki ga knjiga postavi v zgodovinski spomin. Lahko v kratkem pričakujemo še kakšno prijetno novost iz vašega pisalnega stroja?»napisano imam serijo desetih kratkih zgodbic, ki se nanašajo na bajeslovje, eno od področij, ki je bilo pri nas po vojni pretirano in po krivici zavrnjeno. V njih nastopajo bitja (divji mož, povodni mož, rojenice, so' jenice, divja jaga, vile, škratje), o katerih sem še sama kot otrok nekaj slišala in ki niso navadna izmišljotina, ampak simbolizirana resnica, če jih prav razumeš; to je resnica neke druge kulture, nekoč ravno tako visoke in morda še bolj človeške, kot je naša današnja. Tudi jutrišnja bo morala biti bolj človeška, sicer nas bo hudič vzel.«kaj pravite na Žagarjevo nagrado?»seveda sem je vesela, dobro pa vem, da bi bilo lahko na tem mestu tristo drugih ljudi. Z nagradami je vedno tako, da nekoga srečno zadenejo, veliko drugih pa pustijo zunaj te sreče.«h. Jelovčan Foto: F. Perdan

Kranj, petek, 31. marca 1989 ZANIMIVOSTI. REPORTAŽA 9. STRAN (&^II SSJJgI3SIQIAS Nasilje nad otroki Slavico je oče pretepal z vojaškim pasom Kamna gorica, 30. marca - Javnemu tožilstvu in socialnim delavcem je dobro znan primer 13-letne deklice, ki jo je oče vsak dan pretepal z vojaškim pasom. Takoj so jo odpeljali v dom Matevža Langusa v Kamno gorico, od koder Slavi ca sploh več noče. Trinajstletna Slavica V. je nadvse simpatična, bistra in ljubka deklica, odlična učenka v šoli in vedno pripravljena za delo in pomoč. Ni pa dolgo tega, ko je prišla v šolo in nepremično, s podprto glavo, obsedela v šolski klopi. Učiteljica je postala pozorna, saj deklic na noben način ni hotel umakniti obeh rok z lic; ko pa jih vendarle je, se je tovarišica zgrozila. Slavica je imela po vsej glavi in po obrazu hude modrice, po natančnem pregledu pa se je izkazalo, da ima podplutbe po vsem telesu... Učitelji in socialni delavci so po pogovoru z otrokom hitro in odločno ukrepali: Slavica mora takoj drugam! Odpeljali so jo v dom Matevža Langusa v Kamno gorico, kjer smo Slavico obiskali in se z njo pogovarjali. Slavica živi s svojimi petimi bratci in sestrami pri očetu in mačehi. Svoje prave mame ne pozna, saj že od malega živi le z očetom, ki je iz rodne Bosne prišel na Gorenjsko, kjer se je poročil in zaposlil. Kot najstarejša hči je doma prava dekla: pospravlja, kuha, lika za vso družino. Le tedaj, ko nikogar ni bilo doma, je lahko na hitro spisala domače naloge in še sama ne ve, kako ji je uspevalo, da je vse razrede končala z odličnim uspehom. Kadar staršev ni bilo doma, ni nikoli smela prižgati ne radia in ne televizije in si nikoli sama pripraviti hrane. Železen red, ki ga je zahteval neizprosni oče, se nikoli ni smel niti za kanček spremeniti. Če pa se je, je bila Slavica nečloveško pretepena. Slavica se mi previdno in počasi odpira kot školjka, prizadeta zaradi trpljenja in mučenja, ki ga še vedno podoživlja. Ne more in ne more prehvaliti doma v Kamni gorici, kjer je prvič v življenju našla iskrene prijatelje med sošolci in skrbne vzgojitelje.»jaz bom tukaj kar ostala, za zmeraj,«pravi,»kajti vi sploh ne veste, kako me imajo vsi radi. V sobi nas je osem in ko zjutraj pospravimo svoje postelje, zelo rada pomagam sošolcem, ki so težje prizadeti in si sami težko pomagajo. Pa hrana, odlična je, vedno dobiš takoooo velik krožnik...slavica, zakaj te je oče pretepal?vse sem pospravila, lepo v omare zložila, a bratci in sestrice so vedno kaj navlekli. Če je le zagledal, da ni vse tip - top, je vzel tisti grozni vojaški pas...vojaški pas Vedno me je z vojaškim pasom...kolikokrat, Slavica? Večkrat?Večkrat. Vsak dan...in kako te je še kaznoval?ponoči je bilo najhuje. Tedaj, ko me je zvezal za roke in noge in me vrgel pod mizo, kjer sem ležala vso noč... Ali pa sem morala vso noč stati mirno pred vrati ali pa pred vrati klečati, z rokami za vratom...ali si ga lahko kdaj pretentala, tedaj, ko je sam zaspal?nikoli. Kadar me je ponoči kaznoval, sam ni nikoli spal. Niti za hip. Po sobi je hodil in me nenehno opazoval...kaj pa mačeha? Te je tudi tepla? Včasih, a ne tako zelo. Včasih mu je rekla, naj ne bo tak z mano. A ni nič pomagalo. Vedela sem, da bom naslednji dan spet tepena.«ko so se v šoli odločili, da Slavico zaradi modric pošljejo na zdravniški pregled, je popoldne doma očetu povedala, da mora v zdravstveni dom. Takoj je našel vzrok in Slavico, polno modric in podplutb, še isti dan še enkrat z vojaškim pasom pretepel... Slavica domov noče, neverjetno hitro se je vživela v domsko življenje. Hvaležna je za vsak topel pogled in prijazno besedo, le tega ne dovoli, da bi jo kdorkoli samo bežno pobožal.»kar zgrozim se, če se me kdo samo dotakne. Ne vem, zakaj...«slavica marsičesa še ne more dojeti in ne vedeti, da sodi med tiste otroke na Gorenjskem, ki so bili najbolj nečloveško fizično mučeni, med tiste primere, ki so znani tako tožilstvu kot socialnim delavcem. Pri srcu te stiska, ko se poslavljaš od tega prijaznega deklička, ki je do svoje polnoletnosti kljub vsemu še vedno v nečloveških krempljih svojega očeta. Njegova surovost je namreč neizmerna: za vso noč jo je zvezal samo zato, ker jo je po naključju videl na šolskem igrišču, kjer so v redni šolski telovadni uri igrali»med dvema ognjema«.»podila se pa že ne boš,«je zar jul in tako kot vsak dan vzel v roke svoj vojaški pas... D. Sedej Koledar, ura, sonce, trobentice, kavarniške mize in stoli na mestnih ulicah, prvi sladoled, vse kaže na to, da je pomlad res prišla v deželo Kranjsko. Pa bo tudi drugod naša pomlad tako prešerna, brezskrbna, cvetoča, kot je pomlad v naravi? Politično pomlad zagri njajo črni oblaki, mladi z diplomami čakajo na prve zaposlitve, mladi pari sanjajo o stanovanjih, šolarji se tolčejo prek vedno novih reform, upokojenci molijo k bogu pomladi za nekaj bogatejšo žepnino, vsi skupaj, skratka, pogrešamo eno pošteno pomlad... - Foto: F. Perdan Kranj ice, več korajže! Pentlje, gumbi, broške, ogrlice... Od septembra lani je v prostoru nekdanje trafike nasproti Bučarja v Kranju nov lokalček, Lily, izdelovalnica gumbov in modnih dodatkov, kjer na nekaj kvadratnih metrih ženski svet najde vedno kaj lepega zase. pa denimo hlače dobe pravi, moderni videz, narede svoje gumbi ali pa modni pritiskači. Tudi kranjske trgovine so se je že navadile. Velikokrat je ceneje k Lily prinesti otroško oblekico, ki ji je odpadel gumb ali pritiskač, da prišije oziroma pritrdi novega, Lilijana Brilly iz Ljubljane je po poklicu tehnična risarka in je vrsto let delala v tovarni kovinske galanterije v Ljubljani, za Bežigradom. Po sejmih doma in po svetu se je spogledovala z modo in ker je zaupala svojim izrednim ročnim spretnostim, se je odločila za samostojno delo. Pravzaprav je njena dejavnost pretežno uslužnostna, saj gumbe po želji preoblači, na oblačila montira pritiskače... Veliko žensk danes šiva doma, da kot pošiljati izdelek kam daleč in spet čakati na njegovo vrnitev. Gumbe pa izdeluje tudi po naročilu firm, Na-ma v Ljubljani in v Kočevju, Murka v Radovljici in Volnin Cik-Cak v Ljubljani Bi pentljo za v lase? Usnjeno, satenasto, čipkasto? Morda zraven še primerne uhane, broško? Pri Lily ima vse poseben čar, celo embalaža. - Foto: D. D. V Naklem pečejo vrsto novih zdravih vrst kruha prodajajo njene izdelke. Prav tako se pri njej dobijo rinčice za šotore, zavese, gumbi za kavbojke, svetlejši gumbi živahnih barv za poletje itd. Med njenimi modnimi dodatki, ki najbolj privlačijo ženski svet, pa so razne usnjene ali svilene pentlje za v lase, pentlje, ki se nosijo kot broške, ovratnice, rute, robčki, okrasni cvetovi, zraven pa primerni uhani, ogrlice, zapestnice in kdo ve, kaj še vse. "Ugotavljam, da je v Kranju resnično manjkala takšna trgovinica, le malo več korajže je še treba za modo. Obisk je iz dneva v dan večji. Tako so se že navadile nekatere, da tamle pri Eliti kupijo obleko ali pulover, pa pridejo naravnost k meni, naj jim poiščem kaj lepega za zraven. Najdejo me tudi neveste, žene in dekleta, ki si žele dodatke k večerni toaleti, mamice poiščejo pri meni rokavice ali venček za svojo birmanko in podobno. Vidim pa, da bom morala pripraviti kaj tudi za moški svet. Vsaj kravate. Pa tudi za maturantke, ki hočejo imeti kaj takega, ki "zažge"... Morda se komu zdi, da je pri Lily prekratek čas odprto, samo od 9. do 11. ure in od 16. do 19. ter ob sobotah od 9. do 12. ure, vendar Lilijana mora imeti čas tudi za izdelavo svojih zamisli. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi, zmanjka ji časa. D. Dolenc Rogena, Alpin, sojin zrnati in bio kruh Tudi v Gorenjskem glasu smo pri družinskih nasvetih že pisali o vrstah zdravega črnega kruha, objavljali celo recepte zanje. Pozdraviti gre odločitev kranjske pekarne, ki je v Naklem začela peči več vrst črnega nizkokaloričnega kruha, za katere jim bodo še posebej hvaležni diabetiki in vsi tisti, ki bi se radi znebili odvečnih kilogramov, pa tudi tisti, ki bi si radi zdravje ohranili. Sojin kruh že poznamo, rahel in bel je kot beli kruh, le da je veliko bolj zdrav, Rogena je temen kruh, ki so mu dodani mleti rožiči, Alpin kruh vsebuje vso mešanico žit, malo več pa je v njem rži, sojin zrnati kruh ima dodana cela sojina zrna, tako da je v njem pravo bogastvo vitamina B. Novost pa je BIO kruh, izredno nizkokaloričen, dodane ima otrobe. Ta kruh so pri Žitu najprej hoteli poimenovati diabetični kruh, ker je kot nalašč za sladkorne bolnike, vendar bi potem prevladala miselnost, da je prirejen le zanje. BIO kruh priporočajo tako diabetikom kot vsem tistim, ki bi morali shujšati. Doslej so si oboji pomagali z graham kruhom in grahamovim prepečencem, vendar pa je, kot zatrjuje tehnologinja kranjske pekarne v Naklem Bojana Pajnič, BIO kruh veliko okusnejši in kvalitetnejši. Kjerkoli so priredili degustacije, je bil z navdušenjem sprejet. Vse te posebne vrste kruha pečejo v dopoldanski izmeni, da jim posvetijo dovolj časa in pozornosti. Spremeniti je treba le miselnost ljudi, razmišljajo v pekarni. Morali bi že enkrat spoznati, da je bel kruh, kljub temu da je najdražji in velja še vedno za najboljšega, najmanj zdrav. Vse vrste črnega kruha imajo poleg bogate biološke vrednosti (sojin zrnati kruh vsebuje 18 odstotkov proteinov) tudi to prednost, da ostanejo sveže celo po teden dni in so povsem brez konzervansov. Le poskusiti jih je treba. Dogovorite se z vašo poslovodkinjo in enkrat za spremembo naročite katero od novih vrst kruha. Ne boste razočarani, le bolj zdravi boste ob njem. D. Dolenc Osem podobnih predmetnikov za osem različnih smeri Tudi "bolje in ceneje" bo spet čislano Kranj, 27. marca - Pred seboj imam predmetnike različnih srednješolskih smeri izobraževanja: naravoslovno-matematične in njene Najnovejše sestre splošnoizobraževalne, računalniške, treh pedagoških, družboslovno-kulturne in klasično-humanistične. Osem razlitih smeri, osem predmetnikov s pretežno dvanajstimi, trinajstimi predmeti v posameznem letniku, s skoraj enako sestavo predmetov ^azen izbirnih), ki se bolj ali manj razlikujejo le pd obsegu oziroma številu ur. Ob tem se zastavlja več vprašanj. Glede na to, da je splošnoizobraževalna smer nova, da šele Prihaja ob naravoslovno-matematično, je primerjava gotovo zanimiva. Morda najbolj zbode zmanjšanje števila obveznih ur v splošnoizobraževalni smeri za dve na teden. to je z 32 na 30. Gre za -odstotno razbremenitev učencev, ki je vsekakor dobrodošla (poleg teh 30 ur v šoli učenci še doma študirajo povprečno 15 ur na teden, torej gre za tednik, znatno daljši od delavskega). V novi smeri so učenci razbremenjeni tudi 14-dnevne obvezne prakse. Druge razlike so, kot že rečeno, predvsem v obsežnosti posameznih predmetov, vendar so nepričakovano majh- Podobnost med staro in novo Gimnazijo Predmetnik nove smeri zelo spominja na staro gimnazijo iz leta 1974. Nalašč si oglejmo Predmete in njihovo število ur v štirih letnikih: slovenski jezik in književnost 525 (splošnoizobraževalna smer), 507 (stara gimnazija), prvi tuji jezik 420, 402, drugi tuji jezik 350, 335, umetnostna vzgoja 70, 140, matematika 490, 455, računalništvo in informatika 105, 0, fizika 315, 296, kemija 315, 210, biologija 315, 262, zgodovina 280, 315, geografija 210, 227, samoupravljanje s temelji marksizma 70, 175, psihologija 70, 70, sociologija 70, 35, filozofija 70, 70, obramba in zaščita 140, 70... "Šibke" predmete bi kazalo zgostiti Precej predmetov ima samo po eno ali dve uri na teden. Za primer vzemimo fiziko, ki se skozi vsa štiri leta splošnoizobraževalne smeri vleče s po dvema urama na teden. Če bi ji dali tri ure, bi z njo "opravili" v dveh letih. Delo bi bilo prvič bolj intenzivno, kvalitetno, drugič pa bi se s povečanjem števila ur v dveh letnikih zmanjšalo število predmetov v drugih dveh. Res je, da učitelji, ki take predmete učijo, praviloma želijo nepretrganost skozi vsa štiri leta, vendar bi šole smele imeti pri odločanju o tovrstnih organizacijskih vprašanjih bolj svobodne roke. Seveda zagovarjamo pravo mero, saj bi s pretiranim "zmišljevanjem"# lahko škodile učencem, ki iz ene šole prehajajo v drugo in bi bile njihove vrzeli v znanju moteče. Predmet samoupravljanje s temelji marksizma je z 210 ur padel na vsega 70 ur. Ali ne bi bilo enostavneje, da bi ga pridružili, denimo zgodovini? Navajam ravnatelja kranjske "gimnazije" Valentina Pivka, ki meni, da ne, da se osnovni temelji naše družbene ureditve morajo obravnavati kot samostojen predmet (morda bi zanj našli le bolj primerno ime?). Če bi ga pritaknili k drugemu predmetu, je nevarno, da mu kateri od učiteljev ne bi dal potrebne pozornosti. Ko natančneje pogledamo predmetnike, vidimo, da so kritike na preštevilne predmete v usmerjenem izobraževanju premalo pretehtane. Tudi prejšnja gimnazija jih je imela prvo leto dvanajst, drugo trinajst, samo zadnje leto enajst. Če pa vemo, da ima mednarodna matura samo šest predmetov, se nam naših dvanajst, trinajst spet zdi veliko preveč. V srednji šoli splošne, v višji strokovne vsebine Strokovnjaki trdijo, da se naši dobri srednješolski programi lahko brez sramu primerjajo z mednarodno maturo, da naš soliden maturant dobi več in širša znanja kot v marsikateri drugi državi, da v večini evropskih in drugih dežel tudi ne potrebuje mednarodne mature za vstop na univerzo. Slovenski jezik, tuj jezik, matematika, računalništvo, sklop družboslovnih predmetov, to mora vsebovati vsak srednješolski predmetnik. Seveda pa tehnična šola ne more biti hkrati tudi splošna. Dualizem za študij ostaja. Prav pa je, da Slovenija ima neko splošno srednjo šolo, katere maturantje se že ob vpisu opredeljujejo za študij. Bodoči študentje ne potrebujejo že v srednji šoli ozke strokovnosti, ker jo bodo dobili med študijem, medtem ko jim fakulteta ne bo dala splošnih vsebin, katerih lepo mero lahko dobijo na srednji stopnji in so potrebne vsakemu intelektualcu. Ne prehitevati? Odbor za usmerjeno izobraževanje je sicer zelo odločno dodelil pravico splošnoizobraževalne smeri samo naravoslovno-matematičnim programom (sprva celo samo šestim majhnim šolam v Sloveniji), vendar se zanjo potegujejo tudi družboslovne. Ali jo bodo dobile že septembra ali ne, je težko reči, dejstvo pa je, da "splošna gimnazija" ni več daleč. Morda bi bilo res bolje, kot pravi Valentin Pivk, da je družboslovne šole letos še ne bi dobile. Če bi jo, bi se namreč utegnilo zdeti, da nova smer rešuje vse probleme, kar pa ne bi bilo res. Resnica je ta, da osem srednješolskih smeri, ki smo jih omenili v uvodu, kliče po zlitju v eno, splošno, s poudarjenimi izbirnimi predmeti v tretjem in četrtem letniku in da je vsako novo drobljenje le nova poguba kakovosti in stroškom. V letu dni to lahko postane jasno tudi tistim, ki jim še ni. H. Jelovčan

GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Od slave do povprečja je samo korak Če komu lahko na kožo tokrat zapišemo ta splošno veljavni in tolikokrat potrjeni rek, potem ga lahko po končani smučarski sezoni predvsem našim smučarskim skakalcem. Tudi zadnja finalna tekma svetovnega pokala v Planici ni prinesla po tihem pričakovanega zasuka na boljše. Naše skakalce je posadila tja, kamor po kakovosti letošnjih nastopov sodijo: nekam v sredino, razen redkih izjem, ki so silili k vrhu, vendar za vzpon na sam vrh niso bili sposobni. Od blišča predzadnje olimpijske sezone je bore malo ostalo. Samo prijetni spomini in upanje, da se bo doslej najuspešnejša skakalna sezona še kdaj ponovila, za kar so realne možnosti. Najizrazitejši znanilec takšnega upanja je srebrna kolajna naših mladincev na svetovnem prvenstvu in odlične uvrstitve posameznikov. Športna javnost, povsod po svetu kritična in pogosto krivična v ocenah in zahtevah ob neuspehih, ima tudi pri nas pravico biti kritična. Pri nas v Sloveniji mogoče še bolj, ker ni samo pasivni navijač smučarjev, ampak izredno aktivni sodelavec tega športa v okviru akcije Podarim dobim. Veliko večja je zato tudi povratna odgovornost smučarjev do te javnosti. Letošnji jugoslovanski (članski) skakalni neuspeh ima zanesljivo več obrazov. Nesporno drži, da noben šport, noben športnik, nobena reprezentanca ni neobčutljiva za krizna obdobja, ki se pojavljajo tudi drugod. Vendar ponavadi, tudi pri smučarskih skakalnih reprezentancah, podležejo krizi posamezniki, ne pa vsi, kot se je zadnjo sezono dogajalo našim reprezentantom. Še najbolj sta zatajila ključna moža, najbolj izkušena, Ulaga in Tepeš. Trdno sem prepričan, da je vsak od teh fantov želel dobro skočiti, vendar je pri tem športu let nad hrbtiščem skakalnice tisti, ki pokaže znanje ali neznanje, formo ali krizo, dobro strokovno delo ali pomanjkljivosti. Kaj je bilo torej letos narobe, če smo pred sezono, še posebej iz ust strokovnega vodstva reprezentance, slišali lepe obete (le-ti so bili iz ust tekmovalcev redkejši), pa tudi to, da vadba poteka normalno in jo je še celo več kot v preteklosti, pa tudi z denarjem ni bilo pretiranih problemov. Je bila napačna poteza zamenjava v trenerskem vrhu reprezentance, so se rodila nesoglasja, je bila dana fantom pri treniranju prevelika svoboda, je bilo treninga preveč ali pa je bil napačno razporejen...? Takšna vprašanja se marsikomu motajo po glavi, sodbe so lahko močno laične ali strokovne, vendar te ne odtehtajo. Odgovore in ocene naj povedo ljudje, zadolženi za jugoslovansko reprezentanco v smučarskih skokih. Sandi Peternel J - K o i n i ' k Cilj prihodnja olimpiada Podkoren, 15. marca Sandi Peternel iz Podkorena se je smučanju zapisal že v otroških letih, leta 1972, ko je obiskoval drugi razred osnovne šole v Kranjski gori. Tekmoval je vse do leta 1977, ko se je poškodoval, izgubil eno sezono treninga in tako prenehal z aktivnim smučanjem. Po daljšem premoru pa se je leta 1981 zapisal med smučarje-akrobate. Tega leta so namreč v Mojstrani osnovali Akrobatski smučarski klub.»akrobatsko smučanje je zanimiva disciplina, ki pa pri nas še ni preveč razširjena in popularna, kot je to v zahodnih državah. Obsega tri discipline: balet, skoke in prosti slog. Sam sem se odločil za prosti slog ali FREE STVLE, ki bo od leta 1992 tudi nova olimpijska disciplina. Prosti slog je vožnja po grbicah, ocena pa je sestavljena: 50 odstotkov slog, 25 odstotkov čas in 25 odstotkov dva skoka, ki ju moraš opraviti. Med skoke sodijo raznoška, helikopter, dati* in kombinacija dveh skokov. Od starta do celja moraš peljati čim bolj ravno, čim manj menjati smer vožnje, slog vožnje mora biti čim lepši, noge morajo biti čim bolj skupaj, gornji del telesa mora biti čim bolj pri miru, biti moraš čim več v zraku. Takšna vožnja je tudi najbolj idealna. Tekmovanje ocenjuje pet sodnikov, od katerih se najboljša in najslabša ocena črtata in se upoštevajo samo ocene srednjih treh. Proga je dolga okrog 250 m in široka 12 m z naklonom 25 do 30 odstotkov.«leta 1983 je še kot mladinski državni reprezentant osvojil četrto mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Švici in bil državni prvak v prostem slogu, leta 1984 je že kot član zasedel tretje mesto v skupni razvrstitvi evropskega pokala, v svetovnem pokalu se je uvrstil okrog 20. mesta in bil državni prvak, leta 1985 je bil v skupni razvrstitvi evropskega pokala drugi, v svetovnem pokalu je bil ponovno okrog 20. mesta in bil zopet državni prvak. Leta 1986 zaradi služenja vojaškega roka ni tekmoval, udeležil se je 1. svetovnega prvenstva v Tignesu v Franciji, kjer se je zaradi slabe vadbe in poškodb uvrstil na 38. mesto. Tudi leta 1987 ni tekmoval, leta 1988 pa je bila sestavljena nova reprezentanca, bila je tudi večja konkurenca, Sandi pa se je tega leta na svetovnem pokalu uvrstil okrog 30. mesta, na evropskem pokalu pa je nastopil samo na eni tekmi in bil deveti. V letošnji sezoni se je na 2. svetovnem prvenstvu v akrobatskem smučanju v Oberjochu v ZRN uvrstil na solidno 25. mesto, v svetovnem pokalu pa je bil v skupni razvrstitvi 30. Odlično pa se drži v evropskem pokalu. V Zermattu v Švici sta bili dve tekmi. Sandi je bil enkrat prvi, enkrat pa drugi. Čaka ga še razplet na finalu evropskega pokala, ki bo v začetku aprila na Finskem, kjer naskakuje zmago v skupni razvrstitvi evropskega pokala. Za konec je Sandi Peternel še povedal:»za letošnjo tekmovalno sezono smo začeli trenirati že jeseni v Avstriji. Največ pa treniram na smučarskem poligonu v Podkorenu, kjer so mi kranjskogorski žičničarji prispevali brezplačno sezonsko karto. Moj trener je Igor Martinjak iz Kranja in sem član Akrobatskega smučarskega kluba v Mojstrani. In kakšni so moji načrti? Čim višje uvrstitve na svetovnih pokalih in svetovnih prvenstvih, letos skupna zmaga v evropskem pokalu in udeležba na olimpijskih igrah leta 1992 v Albertvillu v Franciji.«Prvaka z Gorenjske 'Besedilo in foto: Lojze Kerštan Soriška planina, 26. marca - Smučarski klub Alpetour je priredil na Soriški planini republiško prvenstvo v veleslalomu za cicibane. Med skoraj 130 smučarji iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine so vsa najboljša mesta osvojili Gorenjci. Pri cicibankah je republiška prvakinja Maruša Sagadin iz škofjeloškega Alpetoura, pri cicibanih pa Mitja Valenčič iz kranjskega Triglava. Rezultati - cicibani: 1. Mitja Valenčič (Triglav) 40,99, 2. Iztok Petrač (Alpetour) 42,23, 3. Domen Grah (Jesenice) 42,30, 4. Jerman (Tržič) 42,36, 5. Terdan (Novinar) 42,40; cicibanke: 1. Maruša Sagadin (Alpetour) 43,16, 2. Polona Polajnar (Bohinj) 43,76, 3. Suzana Seljak (Branik) 44,42, 4. Brumen (Branik) 44,91, 5. Grubelnik (Branik) 45,00. P. Pokom Ciklokros v Kranju Kranj, 29. marca - Kolesarski klub Sava iz Kranja in Kolesar ski klub Jakob Štucin prirejata v nedeljo, 2. aprila, ob 9. uri na kole sarski stezi v Stražišču tekmovanje v ciklokrosu za pionirje A in B veterane A, B, C, D in E, rekreativce R 1 in R 2 ter ženske. Nedeljsko tekmovanje bo za veterane in rekreativce štelo tudi kot slovensko prvenstvo. Pionirji A bodo vozili 6 krogov, pionirji B 4 kroge, vetera ni od 4 do 10 krogov, rekreativci 10 krogov in ženske 4 kroge. Prijave sprejemajo pol ure pred startom. ureja JOŽE KOŠNJEK Kranjski alpinist v Himalajo Kranj, petek, 31. marca 1989 Sam na vrh sedemtisočaka Kranj, 29. marca - Naš dobro znani alpinist Tomo Česen odhaja v sredo, 5. aprila 1989, proti himalajskemu pogorju. Njegov cilj je 7710 metrov visoki Jannu v severovzhodnem delu Nepala. Čeprav je doslej sodeloval v več himalajskih odpravah in sam preplezal zahtevne stene, bo njegova tokratna naloga posebno težka. Načrtuje namreč samostojni vzpon na alpski način prek severne stene drzno oblikovane gore. Jugoslovanski alpinisti so to steno Jannuja prvič videli že ob odpravah na Kangbačen v letih 1965 in 1974. Če se je takrat zdela še nedosegljiva, pa so že leta 1985 ob vračanju odprave z Jalung Kanga sodili drugače. Tudi Tomo Česen je mislil, da ga bo gora prej ali slej sprejela. Vendar ni izbral lahke poti, ampak novo, čimbolj direktno smer do vrha. Za povrh se je odločil, da bo plezal sam, na alpski način, torej v enem vzponu. Kaj takega v tako težki steni in na taki višini doslej še ni poskusil nihče.»severna stena Jannuja, tretjega najvišjega vrha v pogorju Kangzhendzennge, je eden osrednjih problemov v Himalaji za sodobni alpinizem,«razlaga alpinist Česen in priznava:»prav zato je izziv toliko večji. Predvidevam, da bom po okrog 11-dnevnem pristopu na goro, postavitvi baznega tabora med 4800 in 5000 metri višine ter vzponih na okoliške šesttisočake za aklimatizacijo poiskal najprimernejšo smer v steni. Ključne težave bodo v zgornjem delu, kjer bo treba izbrati v nizu zaledenelih zajed pravi izstop Pogled na severno steno Jannuja, kjer Tomo Česen načrtuje drzni vzpon do vrha. Vzpon in sestop naj bi trajala največ tri dni, ob ugodnih razmerah v steni in dobrem vremenu pa bi šlo celo hitreje. Veliko bo odvisno od psihične pripravljenosti, za katero sodim, da je dobra. Podobno izkušnjo imam za sabo z vzpona na K2, vendar je bila tista stena kljub večji višini v celoti lažja.«vzpon na Jannu bo letošnja Suhi tek Po poteh Kokrškega odreda Kranj, 28. marca Mila zima je že lansko leto preprečila izvedbo množičnega smučarskega teka Po poteh Korškega odreda v Dupljah. Mila zima pa je bila tudi letos in tako je odpadel tudi trinajsti množični smučarski tek. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik občine Kranj Ivan Torkar, se je skupaj z generalnim pokroviteljem Slovenijales trgovino odločil, da letošnji smučarski tek nadomesti s suhim tekom po poteh Kokrškega odreda. Organizacijski odbor in krajani Dupelj se pripravljajo na ta suhi tek, oziroma pomladanski kros, ki bo 9. aprila ob 9.30 s startom za osnovno šolo v Dupljah. Ta kros bo potekal od Dupelj, Strahinja po Udin borštu in nazaj na cilj za osnovno šolo. Za suhi tek so pripravili progo za trideset kategorij. Od mlajših cicibanov naprej po kategorijah do veteranov in pohoda borcev in ostalih. Proge bodo dolge od 600 m naprej do 1000, 1500, 2000, 3000, 4000, 6000 in 12.000 metrov. Prijave bodo zbirali na dan prireditve na startnem mestu pri osnovni šoli. Startnina je 5.000 dinarjev za odrasle, za pionirje 1.000 dinarjev, udeleženci vojaškega teka in borci pa startnine ne plačajo. Vsak, ki bo tekel, bo dobil tekaško čepico, značko, prvi trije v vseh kategorijah kolajne in seveda tudi topel obrok, na progi pa bodo okrepčevalnice. Poleg teka bodo spremljajoče prireditve. Tako bodo podelili priznanja in knjižne nagrade za najboljše spise in slike pionirjem na temo Po poteh Kokrškega odreda. Prireditelji pa bodo poskrbeli tudi za prevoz z avtobusi, ki bodo vozili na dan prireditve, 9. aprila, od 7. ure dalje z avtobusne postaje Kranj v Duplje in nazaj. Nasvidenje 9. aprila na suhem teku v Dupljah Po poteh Kokrškega odreda.. V nedeljo Kramarjev smuk D. Humer Tržič, 29. marca - Alpinistični odsek Planinskega društva Tržič bo v sodelovanju s Športnim društvom Lom priredil v nedeljo, 2. aprila, tradicionalni Kramarjev smuk na smučišču planine Javornik. Na tekmovanje vabljeni alpinisti in planinci, začetek tekme pa bo ob 11. uri. Prijave sprejema še danes Janko Meglic na telefon (064) pl - 845. Na dan tekmovanja pa bodo sprejemali prijave do 10. * ure. Planica, 25. marca Med odmorom desetega finala svetovnega pokala v smučarskih skokih na 90-metrski skakalnici so razglasili najboljše mlade skakalce iz planiške smučarske skakalne šole, ki jo vodi Andrej Tomin. Darila in priznanja, skakalne čevlje DO Ratitovec iz Žirov, je podelil predsednik organizacijskega komiteja Planica Andrej Marine. Najboljši v letošnji sezoni so biii pionirji do. 9 let: 1. Andrej Cuznar (ID Triglav), 2. Luka Ograjšek ( T. Velenje), 3. Marko Gostič (Termiti Moravče); pionirji do 12. let: 1. Matija Stegnar, 2. Jaka Gosar (oba Tržič), 3. Primož Hrnja (Elektrotehna Ilirija); pionirji do 13. let: 1. Rok Omrzel (Elektrotehna Ilirija), 2. Anže Zupan (Žiri), 3. Jure Radelj (Elektrotehna Ilirija); do 15. let: 1. Urban Franc (Iskra Delta Triglav), 2. Matjaž Triplat (T. Velenje), 3. Dejan Jekovec (Tržič); ml. mladinci: 1. Andraž Kopač (Alpina), 2. Tomaž Knafelj (Iskra Delta Triglav), 3. Damjan Franz (Elektrotehna Ilirija). DH Foto: F. Perdan Uspeh gorenjskih plezalcev Kranj, 28. marca - Minulo soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu prvo državno prvenstvo v športnem plezanju na umetni steni. Med 11 plezalkami je postala prvakinja Marija Štremfelj iz Kranja, od blizu 50 fantov pa se je kar nekaj gorenjskih plezalcev uvrstilo v vrh. Večina tekmovalcev je prišla iz Slovenije, kjer je športno plezanje najbolj razvito. Tekmovanje je potekalo na betonski steni z umetnimi oprimki, kjer so se ženske pomerile v navpični 10-metrski smeri, moški pa so morali pokazati nekaj spretnosti tudi v previsni smeri. Prvi dan so v polfinalnem tekmovanju nastopili vsi plezalci. V nedeljski finale se je uvrstilo 7 žensk in 15 moških, ki so se preizkušali v težjih smereh kot dan poprej. Končni rezultati pa so: ŽENSKE - 1. Marija Štremfelj, AO Kranj, 2. Ines Božič, Obalni AO, 3. Damjana Klemenčič, AO Škofja Loka, 4. Miranda Ortar, AO Tolmin, 5. Mojca Oblak, AO Vrhnika, 6. Nuša Romih, AO Tržič, 7. Slavica Stojakovič, AO Velebit Zagreb; MOŠKI - 1. Marko Lukič, AO TAM Maribor, 2.-3. Igor Jamnikar, AO Matica, Luka Zaplotnik, AO Kranj, 4. Marko čufar, AO Škofja Loka, 5.-6. Miha Kuhar, Nejc Zaplotnik, AO Kranj, 7.-10. Tomo Česen, AO Kranj, Bojan Leskovšek, Akademski AO, Tadej Slabe, AO Matica, Metod Škarja, AO Mengeš, 11. Igor Kalan, AO Kranj. Prvo državno prvenstvo v športnem plezanju bo ostalo v spominu po dveh značilnostih. Pohvaliti je moč množično udeležbo, enake ocene pa si organizatorji ne zaslužijo niti za tehnično organizacijo niti za sojenje. S. Saje osrednja akcija Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS. Marsikdo sicer misli, da gre za zasebni alpinistični cilj, saj bo Česna spremljal le dr. Janko Kokalj, gorski reševalec iz Kranjske gore. Njegova naloga bo tudi V Radovljici snemanje atraktivnega vzpona. V tujih alpinističnih krogih že sedaj vlada zanimanje zanj. Če bo podvig uspel, bo gotovo ponesel ime jugoslovanskega alpinizma daleč v svet. S. Saje Sindikalno odbojkarsko prvenstvo Radovljica, 28. marca - ZTKO Radovljica in občinski sindikalni svet razpisujeta letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki, ki bo med 13. in 25. aprilom v telovadnicah osnovnih šol Radovljica, Bled, Begunje, Lipnica, Gorje in Lesce. Tekmovanja bodo popoldne. Moštva bodo razdeljena v več predtekmovalnih skupin, vsaka osnovna organizacija pa lahko nastopi z največ dvema moškima in ženskima ekipama, igralo pa se bo na dva dobljena seta. Ekipe smejo imeti 6 igralcev in štiri rezerve, torej skupno 10, in ne 12, kot določajo pravila Odbojkarske zveze Slovenije. Prijave sprejema do torka, 4. aprila, ZTKO Radovljica, Gorenjska 26 ali po telefonu 75-350. Poimenske prijave so nujne le v primerih, če bo za eno osnovno organizacijo nastopilo več ekip. Startnina za ekipo je 50.000 dinarjev, plačati pa jo je treba na ZTKO ali na žiro račun ZTKO Radovljica 51540-678 - 81547 s pripisom "za občinsko sindikalno odbojko". J. K. Nogomet Začetek spomladanske sezone Kranj, 28. marca - V nedeljo, 2. aprila, se začenja tekmovanje v spomladanskem delu slovenskega nogometnega tekmovanja. Gorenjski nogomet je v teh ligah dobro zastopan, čeprav nimamo predstavnika v t slovenski članski nogometni ligi. Zato pa igrajo v II. slovenski ligi - zahod Naklo, Triglav, Jesenice in Sava iz Kranja. Pred začetkom spomladanskega dela vodi s 17 točkami Jadran Lama, Naklo je drugo s 15 točkami, Triglav četrti s 14 točkami, Jesenice šeste z 12 točkami, Sava pa, je enajsta, predzadnja, s šestimi točkami. Naklo in Triglav sta še v igri za prvaka lige, Sava pa se z dobrimi igrami še lahko reši izpada. V nedeljo, 2. aprila, bodo naši zastopniki igrali takole: Sava : Bilje, Primex Adria : Naklo, Postojna : Triglav in Primorje : Jesenice. V enotni slovenski mladinski ligi so s tekmovanjem že začeli preteklo nedeljo. Kranjska Sava je na predzadnjem mestu s 6 točkami. V nedeljo gostuje v Vodicah. Upamo na uspešno gostovanje, kar pa bo težko, saj so Vodice z 12 točkami na osmem mestu. V ligi vodi z 19 točkami Kovinar. V območni mladinski ligi - zahod zastopajo Gorenjsko mladinci Britofa. Po jesenskem delu so na prvem mestu z 18 točkami in za tri točke prehitevajo drugouvrščenega Stol Virtus. Prav v nedeljo bo v Britofu derbi vodilnih ekip. Če Britof zmaga, bodo šanse obetavnih nogometašev iz Britofa še večje, da se uvrstijo v enotno slovensko mladinsko ligo. D. Jošt Rokomet Termopol igra doma Kranj, 28. marca - V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo tekmovanje v slovenski rokometni ligi. V moški ligi gostuje Preddvor v soboto ob 19. uri v Ajdovščini, Termopol iz Škofje Loke pa igra v soboto ob 20. uri v športni dvorani Poden z Inles Rikom. V ženski ligi gostuje Alples iz Železnikov v soboto ob 20. uri pri Iskri. V drugi moški slovenski rokometni ligi igra Peko iz Tržiča v soboto ob 17.30 s Kolinsko Slovanom v Ljubljani. V mladinski skupini center A igra Preddvor v nedeljo ob 10. uri doma z Itas Kočevjem, Termopol I pa gostuje že danes ob 18. uri v Ljubljani pri Kolinski Slovan. V skupini center C bo v nedeljo ob 10. uri v Besnici tekma Besnica : Peko, Termopol II pa igra v soboto ob 17. uri v Škofljici. S tekmovanjem začenjajo tudi mladinke v skupini center. Tekma Sava Kranj : Krim bo v soboto ob 18. uri, čas igranja tekme Alples : Duplje bo določen s telegramom, mladinke Peka pa igrajo v soboto ob 17.45 v Polju. Kranjčanke igrajo v torek Rokometašice Kranja so odpotovale v Bar, kjer bodo igrale v četrtfinalu jugoslovanskega rokometnega pokala z Budučnostjo iz Titograda, Dinamom iz Pančeva in Ugledom iz Temerina. Zato bodo ligaško srečanje z Velenjem igrale v torek, 11. aprila, ob 20. uri v dvorani na Planini. J. K- Nogometni spored Kranj, 29. marca - V II. slovenski ligi igra Sava v nedeljo ob 16. uri doma z Biljami, Naklo gostuje v Mirnu, Jesenice v Ajdovščini, Triglav pa v Postojni. Mladinci Save gostujejo v Vodicah, Britof pa igra doma v nedeljo ob 16. uri s Stolom Virtusom. Začenja se tudi tekmovanje v gorenjski ligi. V soboto ob 16. uri bodo igrali Britof : Creina Primskovo, Tržič : Visoko, Kokrica : Mavčiče, Alpina : LTH, Zarica : Lesce in Bitnje : Polet. D. Jošt

Kranj, petek, 31. marca 1989 RAZVEDRILO, 11. STRAN @ JS SSJIgIKSaLA8 T E M A T E D N A " Kaj morem, če me je zadnjič ob zadnjih televizijskih poročilih kar vrglo s stola! Na ekranu so pokazali Dušana Šinigoja, ki je nekje govoril o tako eksotični in pozabljeni temi, kot je gospodarstvo!»kaj je ta dečko sploh še živ?«so spraševale nejeverne oči. Najbrž so ga novinarji nekje čisto po naključju srečali in ga iz čistega nostalgičnega spomina na čase, ko je gospodarstvo še imelo tudi nekaj medijske veljave, radodarno fliknili v Dnevnik. Samo v drugega sicer, ker v prvem kar mrgoli patronov z naše politikantsko - spiritistične scene, hinavskih tipov, ki so zmožni kronske demagogije in cinizma, ko ob krvavi tragediji neke narodnosti uprizarjajo velemestne požrtije. D. Š. pa je še v formi, celo o vedno bolj rahločutni temi Evropa 92 je nekaj govoril. Tudi meni je kristalno jasno, da nas Evropa jemlje izključno le kot Jugoslovane: kar poskušajte kakšnemu Nemcu ali Britancu dopovedati, da ste podalpski Gorenjec, slavonski Hrvat ali dalmatinski Srb! V trenutnih razmerah, ko del gospodarstva obvladuje le še formula tržno gospodarstvo plus policija, drugi del gospodarstva pa sploh nič ne obvladuje, ker je spustilo svojo dušo, lahko na Evropo kukamo samo z Marsa. Tja zanesljivo lahko poletimo na krilih naše neuničljive ideologije in se vrnemo nazaj, ko se bomo nagledali nečimrne elegance in bahavega družbenega sijaja evropskih gospodov in gospodičen. Slovenci se po spustu z Marsa lahko navižajo tudi v Philadelphijo, če nikakor nočejo razumeti, da mora gospodarstvo»rikverc«in po monolitni ideološki podložki za vedno ostati v službi političnih ciljev. Markovičeva generalna reforma gor ali dol: vsaka prava tržna reforma bi nujno privedla do socialne polarizacije. Kaj pa še! Pakt Alpski večer 89 Tretji Alpski večer bo 6. maja Tudi letos bo Alpski kvintet s prizadevnima organizatorjema in sodelavcema, Stankom Knificem in Jožetom Antoničem, pripravil priljubljeno zabavno glasbeno prireditev v športni dvorani na Bledu. Alpski večer 89 bo 6. maja ob 20. uri, trajal pa bo natanko štiri ure. Prireditev bo snemala ljubljanska televizija, ki bo kasneje pripravila šest polurnih oddaj, ki bodo na sporedu v poletnih mesecih - namesto Video meha.»tudi letos je zanimanje za Alpski večer izredno,«pravi prizadevni organizator in vodja Alpskega kvinteta Stane Knific.»Vstopnice bodo v predprodaji od 14. aprila v poslovalnici Kompasa na Bledu. Letos bodo sodelovali: Alpski kvintet in ansambli: Lojzeta Slaka, Beneški fantje, Oktavia Brajka, Rž, Nika Zajca, Veseli planšarji, Fantje s treh vetrov, Vilija Petriča, Mateja Kovačiča in Slovenski oktet. V zabavnem delu bo nastopil Moped Šou v svoji največji zasedbi in posnemovalec Sašo Hribar. Program bosta povezovala Mojca Blažej - Cirej in Vinko Šimek. Za sceno v športni dvorani bo poskrbela leska Murka, odločili pa smo se, da prireditev nikakor ne sme trajati več kot štiri ure,«pravi Stane Knific, ki pred blejsko prireditvijo odhaja še na turnejo z Alpskim kvintetom po Švici. D. S. / ljubljanska banka GORENJC FORMU S PRVIM APRILOM, (NI POTEGAVŠČINA)SMOV BANKI PRIPRAVILI NOVOST GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 5. aprila, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Gostje oddaje bodo člani skupine Šank Ročk. Domača lestvica 1. Don Juan - Rdeča roža 2. Simona Weiss - Padla je zadnja solza 3. Novi fosili - Sedam dugih godina 4. Neda Ukraden - Adijo ljubavi 5. Bojan Rakovec - Justina Novi predlog: Pop design - Ljubim te Tuja lestvica 1. Koto - Smokie mix 2. U2 - Desire 3. Kylie Minogue - Got to be Certain 4. Kim VVilde - Never Trust a Stranger 5. Julio Iglesias - Love is on our Side Again 6. Bross - VVhen will I be Famous 7. Santa and Claus - Christmas dance 8. Billv Medlev and Jennifer VVarness - The Time of my Life 9. Patrick Swayze - She's like the Wind 10. Boby McFerrin - Don't Worry, be Happy Novi predlog: Marc Almond and Gene Pitney Domača pesem. Tuja pesem Novi predlog... Moj naslov 6. Marijan Smode - Svat 7. Veter - Bela nevesta 8. Mlada pot - Oprosti, bil sem mlad 9. Mišo Kovač - Samo nas nebo rastavit može 10. Big ben - Hvala ti, mama Somethings gotten hold of my Heart kupon: Lestvico ureja Nataša Bešter Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žirl. Tokrat je bil izžreban Roman Šalamon, Lojzeta Hrovata 5, Kranj. Jelovica iz Škofje Loke mu poklanja tapetarsko mizico. Čestitamo! Za naslednje žrebanje poklanja nagrado pevka Simona Weiss. Glasujte s kupončki! ORODJE ZA TANJ NJE GR JUNAK PRED TR0 JO, RANLJIV le v pno VODNA ŽIVAL TRETJA POTENCA PLANINA V BOSNI. NA0 LI VANJSKIM POUEM ŽENA MA HARADŽE ki je sklenjen med strumnim voditeljem in evforičnim narodom je trden kot kamen kost: ti meni oblast, jaz tebi socialno varnost in pravico do nedela. Malo, a bolje kot nič. In tako sva, dragi anonimni čitatelj, še pri Tvojem cenjenem odmevu, v katerem stoji tudi tole:»...ko Slovenci beograjski politiki očitamo tendencioznost, smo v svojih predstavah ENAKO stereotipni. Če sedaj novinarji pišete drugače, kot ste prej, to NI ZNAK DE MOKRACIJE, temveč zgolj sprememba stereotipa... Za Slovence je še vedno tipična zgodba o poldrugem Martinu, ki je v zgodovini vedno eno uro v zaostanku; zdaj za Miloševičem, kar je znak slovenske imbecilnosti, ki se nikdar ne nauči, da se zgodovina NIKDAR ne ponavlja. Od Avstrijcev pa smo Slovenci prevzeli samo to, da smo OBERKŠAJT in da vse bolje vemo kot ostali svet...«v normalnih razmerah, dragi bralec, bi mi bila vaša gledišča kompletno irelevantna; danes in tu, ko SE zgodovina ponavlja kot najbolj krvava TRAGEDIJA, ko tudi vse kaže, da nas fanatizem vse skupaj potiska v dolgoročno totalno družbeno in gospodarsko samoizolacijo, vam sicer ne odrekam pravice do drugačnega mišljenja, a z vami se strinjati ne morem. Morda bi v kakšnem bolj veselem in svobodnejšem svetu in izključno v bolj humornem smislu midva lahko kakšno»kunštno«rekla le o domnevni slovenski večvednosti.»oberkšajt«pa Slovenci v teh usodnih komedijah političnih zmešnjav sploh nismo; prej neki obotavljajoči cincarji, ki enkrat zaviharijo svoje demokratične viharje, nato pa se spet potegnejo v svoje mišje luknjice. D. Sedej CVEK Misli na seks Po podatkih neke angleške ankete moški vsakih osem minut pomislijo na seks. Moška spolna moč doživi vrhunec pri osemnajstih letih, potem pa upada. Študija pravi, da so najboljši ljubimci moški, ki imajo na glavi malo las, najraje pa imajo seks v temi. Porazno pa vendarle je, da je kar polovica vprašanih izjavila, da imajo raje avto kot svojo ženo. Prej bi se ločili kot pa odrekli svojemu ljubljenemu avtomobilu. Prijateljica Grace Kelly na cesti Na ulicah New Yorka je danes videti beračico, ki je bila nekdaj ena najboljših prijateljic monaške princese Grace Kelly. Nekdaj je bila Caroline Reynolds lepotica in fotomodel, Grace Kelly pa jo je celo prosila, naj ji bo družica na svatbi. Postala bi čisto navadna ameriška gospodinja, če se ne bi hčerka vdajala drogi in umrla, ko ji je bilo samo 24 let. To je Carolino tako potrlo, da se je ločila, se odločila za ulico in beračenje.. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: striga, triton, ragada, Avalon, Ivan, va, tri, Jens, sš, Romain, ENI, strip, Ezav, sč, Oklahoma, pinč, krat, enolog, lm, Aniene, Simone, inari, sa, vata, JT, kin, pol, ro, este, Aca, Prometej, ind, Anton, Atene, ski, Dane, Jakac, kor. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Špela Kirbiš, Hrovata 9, Kranj 2. nagrada: Simona Jerman, Smledniška 41b, Kranj Tri tretje nagrade Anže Kalan, Cesta talcev 8, Škofja Loka; Marija Hace, Valjavčeva 12, Kranj in Tončka Jakelj, Smerinje 4, Kranjska gora. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo nagrade: 1. nagrada: 50.000 dinarjev 2. nagrada: 30.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 20.000 dinarjev naslednje Rešitve pošljite do srede, 5. aprila, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). OKRASNI KAMEN VRSTA KALCED0NA TANKA TKANINA AVSTRAL TENISAČ FRASER NAHAJALI ŠČE NAFTE VBABATU MESOJEDA MOČVIRSKA RASTLINA OBRAČUN IN PRIPIS OBRESTI NA TEKOČEM RAČUNU ZA PRVE TRI MESECE (stanje knjiženega prometa na 31.3.1989) Na prvem izpisku, ki ga boste prejeli aprila, bodo pripisane obresti na pozitivno, ter na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. S seštevkom vseh obresti v dobro in v breme, se bo stanje na tekočem računu povečalo ali zmanjšalo. AVTOR KRIŽANKE RNOČ VRSTA PUŠKE NEMŠKI ZDRAVNIK IN FILOZOF L0RENZ FIZ0 LOVKA KOPRŠČINA MESTNA TRDNJAVA V STARIH ATENAH TKANINA T ZAVREĆE ANG FILM REŽISER ICAR0LI VRSTA ANTILOPE SINTET MAMILO REKA V ANGLIJI ČASOVNO OBDOBJE GANSKI PO LITIK, KI JE ZAMENJAL NKRUMAHA SLOV ŠAHIST (JANEZI POVRŠINA. OBMOČJE PLAVALNI SLOG ČEŠKO M0Š IME GR OTOK VEGEJSK MORJU TUJ DV0- GLASNIK JEZERONA S IRSKEM ŠPORTNI REKVIZIT ČETRTI MESEC SLAVKO PEIG0V BENEŠKO KOPALIŠČE FR FILOZOF IN MATEMA TIK(RENE) SREDIŠČE VRTENJA IZPUŠČAJ NA OBRAZU STIK NOGE S TRUPOM RAJKO TURK PESNICA SEIDEL PRITOKDO NAVENA BA VARSKEM ALOJZ GRADNIK PLOD^ SADEŽ ANDREJ ST0JAN OLIVNO ZELENA VULKANS RUDNINA VRSTA ŽABE GREGOR KOCJAN ŽAREČ Snovni belic Temeljna banka Gorenjske fatautfc TALIS0VA 0RANŽADA CIMA. POGANJEK

rfcmru.h,n«ijis^iii GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Kranj, petek, 31. marca 1989 KOGP KRANJ TOZD VODOVOD-KANALIZACUA TOZD KOMUNALA OBVESTILO O CENAH KOMUNALNIH STORITEV Na podlagi sklepa IS SO Kranj z dne 29. 3. 1989 objavljamo cene komunalnih storitev: 1. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE cena za gospodinjstvo cena za industrijo 2. PREČIŠČEVANJE IN ODVAJANJE ODPLAK cena za gospodinjstvo cena za industrijo 3. ODVOZ GOSPODINJSKIH ODPADKOV stanovanjska površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 2 x tedenski odvoz odpadkov poslovna površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 2 x tedenski odvoz odpadkov Manipulativni in skladiščni prostori SMETNJAKI razdalja do 10 km razdalja nad 10 km 1.550 din/m 3 2.040 din/m 3 1.246 din/m 3 1.958 din/m 3 121 din/m 2 242 din/m 2 163 din/m 2 326 din/m 2 163 din/m 2 4.170 din/kom 6.150 din/km Cene veljajo od 1. 4. 1989, oziroma od prvega naslednjega odčitka vodomera dalje. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETERIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO LJUBLJANA Zupančičeva ulica 3 Svet delovne skupnosti Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3, objavlja prosta dela in naloge v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem: l.tocaj srednja gostinska šola 2 leti delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje iz Odloka o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za spološno ljudsko obrambo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 21/83) Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz razpisa ter življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekretariat za ljusko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. 3^ M KŽK Gorenjske KMETOVALCI! TZO SLOGA KRANJ GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGAn.sub.o Obveščamo vas, da imamo v naših prodajalnah nov delovni čas Prodajalna kmetijske mehanizacije na Planini, Cesta 1. maja 65, tel. 35-032 in 35-750 je odprta vsak delavnik od 7. do 14.45 ob sobotah od 6. do 12. ure. Prodajalna v zadružnem domu na Primskovem, Jezerska cesta 41, tel. 22-616 je odprta vsak delavnik od 7. do 14.45 vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 7. do 12. ure Na zalogi imamo zaščitna sredstva za varstvo rastlin, semena, mineralna gnojila, močna krmila, razno orodje za vrtičkarje itd. H GOZDNO GOSPODARSTVO BLED 64260 BLED, Ljubljanska 19 Objavlja prosta dela in naloge Agromehanika 1. KUHANJE V POČITNIŠKEM DOMU 2. POMOŽNA KUHARSKA DELA Se priporočamo! Pogoji: KV kuharica ali z delom pridobljene delovne sposobnosti. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas od 20. 6. 1989 do 20. 9. 1989 za delo v počitniškem domu Piran. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska c. 19. Kranj, Hrastje 52 a Ugoden nakup vseh vrst škropilnic in atomizerjev- popust ali kredit. Za takojšno dobavo nudimo traktorje proizvodnje IMT Beograd ter nove tipe traktorjev proizvodnje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar: tip TV 830, TV 821 in TV 818. Za traktorje IMT in TOMO VINKOVIĆ imamo pestro izbiro vseh rezervnih delov. TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA 3 DEL/VSKA UNIVERZA»TOMO BREJC" KRANJ vabi k sodelovanju HONORARNEGA UČITELJA NEMŠČINE Kandidati naj se oglasijo osebno ali po telefonu 27-481 v dopoldanskem času. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA OBČINE ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja Objavlja dela in naloge 1. STROKOVNEGA DELAVCA ZA PLANIRANJE IN IZVAJA NJE SVOBODNE MENJAVE DELA V OBČINSKI ZDRAV STVENI SKUPNOSTI IN OBČINSKI SKUPNOSTI SOCI ALNEGA VARSTVA 2. STROKOVNEGA DELAVCA ZA PLANIRANJE IN IZVAJA NJE SVOBODNE MENJAVE DELA V OBČINSKI KUL TURNI IN OBČINSKI TELESNOKULTURNI SKUPNOSTI TER ZA PLANSKO-OPERATIVNA OPRAVILA V OBČIN SKI SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM Kandidati za objavljena dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri da imajo 1 leto delovnih izkušenj da bodo 6 mesecev na poskusnem delu Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje čas s polnim delovnim časom. za nedoločen Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LO KA, Spodnji trg 40, v roku 10 dni po objavi del in nalog. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. KTL - ind. papirja in embalaže TOZD JELPLAST KAMNA GORICA Na podlagi 153. člena sklepa o spremembah (I)statuta temeljne organizacije TOZD JELPLAST Kamna gorica, n.sub.o. z dne 23. 6. 1988 razpisujemo dela oz. naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREK TORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati za direktorja temeljne organizacije Jelplast Kamna gorica morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ima višješolsko izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri; b) da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na sorodnih delih; Pri izbiri kandidatov se upoštevajo kriteriji družbenega dogovora o kadrovski politiki po sedežu temeljne organizacije. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati morajo pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, pod točko a. in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pod točko b. vložiti v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa na naslov: KTL, ind. papirja in embalaže, n.sol.o., TOZD JELPLAST Kamna gorica, n.sub.o., 64246 Kamna gorica, Kamna gorica 70 - z oznako»za razpis direktorja TOZD«- O izidu razpisnega postopka bomo kandidate obvestili najpozneje v roku 10 dni po sprejemu sklepa. PETRO L ' P E T R 0 L D 0 GOSTINSTVO LJUBLJANA TOZD HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK Razpisuje prosta dela in naloge LIKVIDATOR - KONTIST za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe - smer ekonomska eno leto delovnih izkušenj v računovodstvu. Nastop dela takoj, rok za prijavo je osem dni od dneva objave. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Petrol DO Gostinstvo Ljubljana, TOZD Hotel Špik Gozd Martuljek Telefoni: (064) 36-461, 34-033, 34-034, 34-035. Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. VIDEOTEKA LIK0ZARJEVA 27 TEL. 36-770 MERCATOR SORA Kmetijsko gozdarska zadruga p.o. 64226 ŽIRI Komisija za delovna razmerja pri Mercator-Sora KGZ Žiri objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA V ENOTI ŽELEZNINA Kandidati za sklenitev delovnega razmerja morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje: da imajo končano šolo za prodajalce (IV. stopnja strokovne izobrazbe oziroma KV) v poštev pridejo tudi polkvalificirani delavci oziroma delavci za priučitev zaželene so delovne izkušnje upoštevajoč specifično naravo objavljenih del in nalog pridejo v poštev le moški kandidati. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mšsece. Podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi zadruge; lahko se oglasite osebno ali pokličite po telefonu št. 69-340. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, navedenih v oglasu, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Mercator-Sora Kmetijsko gozdarska zadruga p.o. Žirij Trg osvoboditve 1. O izbiri bodo vsi prijavljeni kandidati pisno obveščeni. za

Kranj, petek, 31. marca 1989 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (MI^S&JJglEHGLAS HOTEL Iranslurisl Hotel Transturist in dr. JANEZ PEVC, specialist interne medicine vas vabita na ciklus predavanj z naslovom: RAZGOVORI Z ZDRAVNIKOM O BOLEZNIH DANAŠNJEGA ČASA: srce in ožilje - krvni pritisk - rak - sladkorna bolezen - aids - debelost - revmatske bolezni. CIKLUS PRIČENJAMO 31. marca ob 18. uri z BOLEZNIMI SRCA IN OŽILJA. Lahko boste tudi prekontrolirali vaš krvni pritisk. Rezervacije in informacije na telefon 064/621-261. Vabljeni! DEL/VSKA UNIVERZA TOMO BREJC" KRANJ vpisuje kandidate v: začetni in nadaljevalni tečaj STROJEPISJA;tečaj traja 100 izobraževalnih ur Prijave sprejemamo do 10. aprila 1989 vsak dan razen sobote, od 7. -16. ure. Podrobnejše informacije dobite na telefon 27-481. n.sol.o., Ij ubijana ZBIRANJE KUPCEV GARAŽNIH BOKSOV V OBJEKTU SPC KRANJSKA GORA V KLETI OBJEKTA ŠPORTNO-PRIREDITVENI CENTER KRANJSKA GORA, KI GA BOMO GRADILI V OŽJEM SRE DIŠČU KANJSKE GORE, NUDIMO MOŽNOST NAKUPA GARAŽNIH BOKSOV VELIKOSTI 2,5 x 5,0 m ZA INDIVIDU ALNE KUPCE IN HOTELSKE OZ. DELOVNE ORGANIZA CIJE. - NA RAZPOLAGO JE 80 ENOT - ROK IZGRADNJE JE APRIL - DECEMBER 1989 - INFORMATIVNA CENA V MESECU MARCU 1989 JE DIN 65.000.000 ZA ENOTO - NUDIMO MOŽNOST PLAČILA V 3 OBROKIH DO MES CA OKTOBRA 1989. VSE INFORMACIJE V ZVEZI Z NAKUPOM OZ. REZERVA CIJAMI DOBITE NA SCT TOZD INŽENIRING, LJUBLJA NA, C. VII. KORPUSA 1, TEL.: 319-762 ALI 329-441 INT. 330. NOVO V KINU Pregon moške ivihje je ameriška akcijska komedija. Bogata Lauren in preprosta prostitutka Sandv skupaj obiskujeta ekskluzivno igralsko šolo. Odkrijeta, da imata istega ljubimca, on pa, kot izgleda, umre v teroristični eksploziji. Ob obdukciji trupla obe ugotovita, da to ni njun fant, temveč, da gre za namerno zamenjavo. Pričneta ga iskati in ugotovita, da je njun ljubimec dvojni agent, ki je ukradel nevaren serum, s katerim hoče izsiljevati svetovne velesile... Duhovita, sočna akcijska komedija z odličnimi dialogi, situacijami in hudimi zapleti, ki je bila velik hit v ameriških kinematografih. Smrt v avtokinu je futuristična srhljivka. Piše se leto 1990. Mlade zapirajo v geto, ki se nahaja na prostoru nekdanjega avtokina. Na parkirišče se pripelje Jimmv, ki si po dolgi vožnji z bratom in njegovim dekletom želi malce odpočiti. Medtem ko se dvoje mladih ljubi, je nekdo ukradel dele njunega avtomobila. Mlada dva hitro ugotovita, da sta za električnimi žicami, brez kakršnih koli možnosti, da bi ušla. Sta v zaporu, iz katerega ni izhoda... Seks med delovnim časom je ameriški erotični film in sicer trda erotika. Zrežiral ga je režiser Louis Levvis. Moonvvalker je ameriški glasbeni film, v glavni vlogi igra sloviti Michael Jackson. V njem je skoraj vsa glasba iz njegovega zadnjega albuma "Bad". Film ima tudi vsebino - glavni junak Jackson se bori proti najodvratnejšemu prodajalcu mamil Mr. Bigu. Vsekakor film, ki navdušuje mlade po vsem svetu. V kinu Center v Kranju bo na sporedu v petek, 31. marca, v soboto, 1. in v nedeljo, 2. aprila. V matineji si bodo ta konec tedna otroci lahko ogledali ameriški mladinski pustolovski film Princesa nevesta. TOZD BOLNICA JESENICE, b.o. 64270 JESENICE Odbor za gospodarstvo TOZD Splošna bolnica Jesenice razpisuje PISNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev centrifuga za sušenje oprane zelenjave SENKINGV7ERKE motokultivator HONDA s priključki kombi FORD FT 100, letnik 1977 - vozen risalna deska REISS izklicna cena 10.000.000 din 5.000.000 din 7.000.000 din 500.000 din Ogled osnovnih sredstev je v Splošni bolnici Jeenice dne 6. 4. 1989 od 9.00 do 12.00 ure. Pisne ponudbe v zaprtih ovojnicah s pripisom»za licitacijo«, sprejema tajništvo Splošne bolnice Jesenice do vključno 11. 4. 1989. O izidu licitacije bodo interesenti obveščeni do 15. 4. 1989. Izbrani kupci morajo vplačati in prevzeti blago v 5 dneh od prejema pisnega obvestila o izbiri, sicer zaračunavamo skladiščenje. Prometni davek plača kupec. ODISEJEV 1. MAJ 5 DNI (letalo - avtobus) PARIZ (23. 4. IN 28. 4.) SAMO 1.800.000 DIN BARCELONA 23.4. 2.100.000 DIN BARCELONA - M. CARLO - NIČA 2.400.000 DIN GRČIJA (za skupine) 19.6. - 26.6. 1.900.000 DIN SIMONOV ZALIV P 26.4. - 2.5. 400.000 Hotel Haliaetum - depandansa UMAG APP Stella Maris P 27.4. - 2.5. 350.000 DIN POREČ TN SOLARIS P 27.4. - 2.5. 320.000 DIN ROVINJ TN. MONSENA P 27.4. - 2.5. 365.000 PULA Prijetne prvomajske praznike vam želi ^1 ttficjl SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET IN SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO Razpisujeta I. Osnovnih sredstev JAVNO DRAŽBO MAISTROV TRG 2 64000 KRANJ TEL.: (064) 21-790 ali 28-586 1. Osebni vto mercedes 280 E, 1. 1974, vozen, izklicna cena 16.000.000 din 2. Osebni avto lada karavan 1200, 1. 1980, vozen, izklicna cena 7.500.000 din 3. Fotokopirni stroj APECO, izklicna cena 350.000 din 4. Boben za kartice, izklicna cena 150.000 din Stroške prepisa in prometni davek (pri avtomobilih) plača kupec. Varščina za omenjena osnovna sredsva znaša 15 % od izklicne cene. II. Najdenih 1. kolesa predmetov 2. kolesa z motorjem 3. ostali najdeni predmeti (denarnice, ure...). Javna dražba bo v sredo, 5. 4. 1989, ob 15. uri za zgradbo Občine Kranj. Interesenti si navedena osnovna sredstva in predmete lahko ogledajo eno uro pred pričetkom javne dražbe. itiaaj m OBIŠČITE STALNO RAZSTAVO in VELIKO PONUDBO MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE v veleblagovnici GLOBUS (II. nadstropje) zeleni program GORENJE - MUTA za obdelovanje malih kmetijskih površin 15 % POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU S MERKUR kranj DOZIRNA TEHTNICA je namenjena za polnjenje vreč od 30 do 50 kilogramov, lesenih zabojčkov (gajbic) in ostalega blaga do 200 kilogramov. Izredno je primerna za polnjenje s krompirjem ali sadjem za industrijsko predelavo. V sestavu stroja je tehtnica (200kg), ki se lahko samostojno uporablja za tehtanje vseh vrst blaga. Transportni trak ima hitrost 70 obratov v minuti, kar omogoča primerno hitrost polnjenja vreč. Izvedba stroja je taka, da je njegova uporabnost vsestranska, zato je zelo primeren za vsako kmečko gospodarstvo. Ugodna cena - kratek dobavni rok. Informacije. TEHTNICA tel.: 064/21-534. Kranj,

GLAS 14. STRAN / MALI OGLASI, OGLASI Kranj, petek, 31. marca 1989 MALI OGLASI A P A R A T I @ 27-960 cesta JLA16 S T R O J I Ugodno prodam nov barvni TV. g 631-784 Ugodno prodam 300-litrsko zamrzovalno SKRINJO. «43-077 4371 Za manjši TRAKTOR prodam enoosno PRIKOLICO in lahek GUMI VOZ. Peter Petač, Žlebe 23, Medvode 4623 Prodam STRUŽNI AVTOMAT znamke hofman, premera 25 mm ali zamenjam za osebni avto. «70-401 4690 VIDEOREKORDER fisher in otroški VOZIČEK, prodam, «73-876 4733 Prodam KASETOFON iskra hanina, prenosno TV iskra 5131 in SESALEC iskra compact de luxe. Vse skoraj novo. Eržen, Zg. Bitnje 93, Žabnica 4739 Po zelo ugodni ceni prodam črno-bel TV z daljinskim upravljanjem. «34-437 4750 Prodam osebni RAČUNALNIK PC 1512, monokromatski monitor, 20 mega hard disk, 1 disketna enota, miška, z deklaracijo. Informacije na «22-011, vsak dan med 19. in 19.30 4752 Prodam 80-litrski BOJLER, UMIVAL- NIK za kopalnico in pomivalno KORI- TO (rostfrei). g 21-464 4760 Prodam barvni TV ei Niš, star 6 let. «74-585 4765 PRALNI STROJ ugodno prodam. Ig 66-584 47_n Prodam TRAKTOR TV 418, dodatno opremljen. Slavko Jamar, Gorjuše 5, Boh. Bistrica 4772 Prodam PRALNI STROJ candy.»64-011 4778 Prodam vrtno bencinsko KOSILNICO ali zamenjam za večjo. «42-067 4784 Prodam črno-bel TV, ekran 61 cm. «77-127 4788 VIDEOREKORDER grundig, star 1 leto in RAČUNALNIK ZX spectrum, prodam. Zali rovt 1, Tržič 4789 Prodam črno-bel TV iskra, veliki ekran, star 12 let. Mlakar, Verje 3, Medvode 4799 Prodam PLETILNI STROJ singer, star 3 leta. «633-696 4801 Prodam ŠKROPILNICO KŽK in trobrazdni PLUG. Vilfan, Zg. Bitnje 22 4813 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje. Ogled po 16. uri. Pečirer, T. Dežmana 6, Kranj 4816 Poceni prodam novo kuhinjsko POMI VALNO KORITO in star električni ŠTE DILNIK. Naslov v oglasnem oddelku. 4837 Samonakladalno PRIKOLICO sip, 15 kub. m. in TRAKTOR deutz, 75-06 special, s 500 obratovalnimi urami, ugodno prodam ali zamenjam za manjši traktor. Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani 4839 Prodam nov VRTALNI STROJ MC- SBR-25 in dvostopenjski KOMPRE SOR energoinvešt, 140-litrski ter VW cady, letnik 1987.«39-405 4875 Prodam popolnoma nov PRALNI STROJ, star 4 leta. «82-779 4892 VIDEOREKORDER sharp prodam. Cena po dogovoru. «23-341, int. 31, dopoldne ali 21-207, popoldne 4898 KOSILNICO laverda (BCS) z vozičkom in krmilni mehanizem za na volan, možen tudi prevoz sena itd., prodam. Luže 16, Šenčur 4900 Prodam MULTI KULTIVATOR honda 2.8 s priključki. Primeren za vrtičkarje. Dvorje55, Cerklje, «42-013 4919 Sončne KOLEKTORJE imp, nove, prodam za 30 odstotkov ceneje. «37-949, zjutraj 4923 Prodam ŽAGO dolmar 120. '34-468 4924 Prodam KOSILNICO z obračalnikom moto benassi. Marko Mohorič, Podblica 8 4933 Prodam VIDEOREKORDER sharp, star 8 mesecev. «82-600 4953 Prodam OBRAČALNIK 220 za seno. Kalan, Zapoge 11, Vodice 4956 VIDEOREKORDER sharp, nov in vvharfedale ZVOČNIKE delta 9, prodam. «22-586 4960 Prodam PUHALNIK tajfun z motorjem. «45-754 4974 JASHICA FX 103, program in opremo, nujno prodam. «81-441, int. 20-13, dopoldne 4991 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ bagat ruža step. «83-918 5000 Ugodno prodam črno-bel TV telefunken. Joža Kralj, Rožna 25, Šenčur 5012 Prodam nov stereo RADIOKASETO- FON sharp s 25 W zvočniki. Cena 120 SM «23-157 5016 Ugodno prodam MIZARSKO KOMBI- NIRKO mio standard hoby 83. Ogled popoldne. Pirnat, Linhartov trg 30, Radovljica 5027 Termoakumulacijsko PEČ, skoraj novo, 6 kw, ugodno prodam. «36-007 ;-.. ' 5034 Rabljen PRALNI in POMIVALNI STROJ, potrebna popravila, ugodno prodam. «48-139 5048 Starejši barvni TV ugodno prodam. «48-701, popoldne 5063 Industrijski ŠIVALNI STROJ za usnje in DVOIGLIČARKO za jenas ter težja blaga prodam. «52-174 5068 Prodam traktorske VILE in 3 kose CEVI za puhalnik tajfun z obroči. «79-449 5069 Ugodno prodam nov barvni TV toshiba in VIDEOREKORDER sharp. «35-364 5079 Prodam VIDEOREKORDER hq VHS. 70-367 5086 Nov ŠIVALNI STROJ pfaff in VIDEO- REKORDER s carinsko deklaracijo, ugodno prodam. «25-650 5087 Prodam RAČUNALNIK comodore 128, CB postajo concord, TV igre, vse z opremo, vvalkie-takie, GRAMOFON tosca, KAMERO revue super 8, projekcijsko PLATNO in barvni TV itt. «68-525 5089 Prodam PEČ za etažno ogrevanje emo centralno 20 S, rabljena 2 sezoni. Cena po dogovoru. Kenda, Koroška 23, Tržič, «51-454, popoldne 5107 G R A D B E N I M A T E R I A L Prodam LES za barako ali brunarico. Modic, Vincarje 30, Škofja Loka 4743 Prodam lipove DESKE, deb. 3 in 5 cm. «77-653 4767 Prodam 60 kvad. m. GRADBENIH ELE MENTOV. «74-924, od 17. do 21. ure 4838 Prodam 2.000 kosov nove strešne cementne OPEKE. Zg. Brnik 26, Cerklje 4847 Prodam malo rabljena OKNA. Škerjanc, Bukovica 35/a, Vodice 4873 Nov BOBROVEC, 450 kosov in rabljen opečni ZAREZNIK, poceni prodam. «21-311 4894 Prodam 1.500 kosov OPEKE "modelare". Partizanska pot 8, Kranj - Kokrica 4927 Prodam 50 kvad. m. KLINKERJA. Zelič, Sv. Duh 42, Škofja Loka 4987 Prodam 2 OKNI z roleto, zastekljeni, novi. Cena 90 SM. Sp Besnica 107 4999 Prodam 2 kub. m. BELE MIVKE in 5 hrastovih STEBROV za kozolec. Hrastje 166 5018 Ugodno prodam 80 kvad. m. temnorjavega glaziranega KLINKERJA, A kvalitete. «25 266 5020 Prodam APNO v vrečah. Možnost dostave. Kern, Velesovo 6, Cerklje, «42-503 5092 Poceni prodam VINAS ploščice. Suška c. 41, Škofja Loka, «631-600 5099 40 odstotkov ceneje prodam nova BALKONSKA VRATA. Blejska c. 12, Tržič, «52-340 5125 Prodam 60 kvad. m. klasičnega suhega jesenovega PARKETA. Informacije na «50-050 5129 V O Z I L A BMW 320/6 A, letnik 1980, z vso športno opremo prodam ali zamenjam. «21-201 Prodam LADO RIVO 1300, staro 5 mesecev. «46-191 Z101 1.1 GX, letnik 1987, 8.000 km, prodam. Brezar, Gorenjskega odreda 10, Kranj, g 33-632 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, prevoženih 29.000 km. Planina 19, stanovanje 7, Kranj Ugodno prodam OPEL-rekord S, letnik 1987. «36-240, Kranj Prodam dve otroški KOLESI. i 25-521 4585 GOLF JETTO diesel, letnik 1986, prodam. «633-742 4609 Prodam LADO 1200, letnik 1980. Rozman, Luže 11, Šenčur 4708 Prodam VW 1200, letnik 1974. Ležaja, Zelenica 12, Tržič 4722 Prodam JUGO 55 E, letnik oktober 1986. Kernc, J. Puharja 2, Kranj 4726 Prodam novo KOLO maratonik de luxe 10. «37-820 4730 FORD 1.3, letnik 1976, prodam. «76-358 4747 JUGO 55 A, letnik 1986, zelo ohranjen, prodam. Ogled v petek in soboto, od 14. do 18. ure. Koroška 47/a, Kranj 4749 GOLF JGL, diesel, letnik 1984, ugodno prodam. Ogled popoldne. Ul. Draga Brezarja 7, Kranj - Primskovo 4754 Prodam R 16, letnik 1976 ali zamenjam za APN 4 ali APN 6. «51-850, Perko 4762 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1982. «37-554 4762 Prodam obnovljen R 4, letnik 1977. «39-794 4763 Naprodaj je Z 101 1.1 GX, stara 22 mesecev. Informacije na «50-422 4764 Prodam Z 101 GTL, staro 2 leti in pol, 21.000 km, dobro ohranjeno, garažirano. «25-688 4769 Prodam Z 101 GTL 55, letnik avgust 1984. «26-487 4774 Prodam Z 128, letnik oktober 1986. «88-460, dopoldne ali 88-786, popoldne 4775 Prodam OPEL KADETT 1.2 S, letnik 1979. Jože Pintar, Demšarjeva c. 25, Škofja Loka,«632-752 4776 Nujno in ugodno prodam zelo dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1987, 16.000 km, registrirana do 30. 3. 1990. «39-259 4777 Ugodno prodam Z 126 P, letnik 1978. Kastrat, Ul. J. Platiše 1, Kranj, «38-581 4779 Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana do decembra 1989. Pretnar, Sp. Gorje 48/a 4780 Prodam JUGO 55 A, letnik 1986, prevoženih 28.000 km. «76-320, vsak dan 4786 Z 101, letnik 1981, konfort, prodam. «57-876 4787 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Žvan, Cankarjeva 40, Radovljica 4790 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano, v voznem stanju. Cena 350 SM. «83-151, popoldne 4792 Prodam Z 101, letnik 1976. «78-795 4792 Prodam GOLF JGLD, S paket, letnik 1985. Ogled od 16. ure dalje. Tratnik, Sp. Besnica 161 4794 Obnovljeno Z 750, letnik 1976, prodam. Voklo 70, Šenčur 4797 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do aprila 1990. «622-236 4798 GOLF diesel, letnik 1984, S paket, prodam. «633-696 4800 Prodam Z 101, letnik 1979. Cankarjeva 12, stan. 5, Radovljica 4804 Prodam JUGO 55 AGV, letnik 1987. Rozman, J. Mežana 4, Cerklje 4805 Prodam Z 101, letnik 1986. Bodovlje 22, Škofja Loka 4806 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Kamenšek, Hrastje 67, Kranj 4807 DIANO, letnik 1978, prodam. «75-533 4809 Ugodno prodam novo AVTOPRIKOLI- CO. Kalan, Suha 4, Kranj 4810 Prodam ALFO ROMEO 33, 1.3 S, letnik 1987, Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirana do decembra 1989 in tovorno VOZILO TAM 6500 K, letnik 1971. Vilfan, Zg. Bitnje 22 4812 Prodam dobro ohranjeno Z 750 LC, letnik december 1979 in MOTOR BT 50, letnik 1987. «75-625, po 16. uri 4814 NOVO IZ ALPINE V pomlad z modnimi vzorci ženskih čevljev od najnižje do najvišje pete iz naravnega usnja in drugih kvalitetnih materialov. Prodam LADO samaro, letnik 1987. Cena 50 mio. Janko Lavrič, Mošnje 6/a, Radovljica 4782 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750 LE, letnik 1984. «45-133, po 17. uri 4785 Poceni prodam TORI cros avtomatik. «28-929 4827 LADO 1600, letnik 1981, poceni prodam. «74-928 4831 Prodam Z 750, letnik 1977. 33-851 4832 Z 101 GT, letnik avgust 1986, prevoženih 30.000 km, garažirana, prodam. «631-368 4833 Prodam 126 P, letnik 1978. «69-342 4834 Prodam OPEL REKORD 20 S berlina, letnik 1982, registriran do oktobra 1989, brezhiben, skrbno vzdrževan, garažiran, kot nov. «75-742 4835 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, dobro ohranjena. Cena po dogovoru. Sr. Bela 43, Preddvor, «45-229 4836 Prodam Z 750, letnik 1976. «80-296 4840 Prodam FIAT 126, letnik 1985. Ogled po 18. uri. «68-074 4841 JUGO 55 E, letnik 1985, prodam. «49-097 4843 Prodam R 4, letnik 1980. «26-248 4845 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «38-619 4846 Prodam OPEL KADETT, letnik 1967, v dobrem stanju. Peter Kovač, Voklo 103, «49-522 4848 Prodam VW pasat, «76-421, popoldne letnik 1975. 4849 Prodam Z 101 luxe, letnik 1977, ličarsko obnovljeno in registrirano. Cena 680 SM. Alpska 3, stan. 31, Bled 4852 Ugodno prodam obnovljen in registriran R 14, letnik 1978. «57-305 4853 Ugodno je naprodaj dobro ohranjena Z 101 mediteran, letnik 1982. «50-361, od 16. do 18.30 ali 51-902, po 19. uri 4855 Prodam Z 128, letnik 1985. popoldne ' 74-296, 4857 Prodam OPEL ASCONO 16 S, letnik 1977, registrirana do 24. 2. 1990. «81-606 4859 Prodam ŠKODO coupe šport 110, letnik 1977, registrirana. «38-548 4861 Prodam nov JUGO 55 koral, vinsko rdeče barve, s svetlimi prevlekami. «57-089 4862 Ugodno prodam R 4, letnik 1984. Kristan, Nova vas 17, Radovljica, «73-365 4865 Prodam tomos AVTOMATIK, rabljen 1 sezono. Simonovič, Zg. Bitnje 82/a, «24-551, int. 24-14, dopoldne 4866 Prodam Z 101, starejši letnik, registrirana. Mojca Rodman, Rodine 8/a, Žirovnica 4867 Prodam Z 128, letnik 1986, dobro ohranjena. «35-340, po 13. uri 4868 Dobro ohranjen BT 50 prodam. «28-123 4869 Prodam Z 101, registrirana celo leto. Lahko na kredit. Markišič, Savska c. 54, Kranj 4871 Prodam Z 101, letnik 1978, dobro ohranjena, registrirana. Redematovič, Zl. polje 2/b, Kranj 4872 Prodam z 101, letnik 1986, prevoženih 18.000 km. Ogled od 15. ure dalje. Jože Jerič, Kurirska pot 3, Cerklje 4874 Prodam VVARTBURG karavan, dobro ohranjen. Luže 38, Šenčur 4817 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Damjanovič, C. 1. maja 61, Kranj 4819 Prodam Z 101 mediteran 1 300, letnik 11/1979. Urankar, Britof 354, «36-309, popoldne 4822 Prodam R 4, letnik 1979, obnovljen, registriran celo leto. Saje, Šmidova 11, Kranj - Čirče 4823 Prodam Z 750, letnik 1980 in DIANO, letnik 1978. Tomo Josipovič, Benedikova 22, Kranj - Stražišče, «25-461, int. 355, dopoldne 4824 Ugodno prodam LADO rivo 1300, letnik 1987, prevoženih 20.000 km. «631-873 4826 Prodam AVTOPRIKOLICO za prevoz konj. Skrbiš, Šutna 30, Žabnica 4878 Prodam MOTOR tomos 14 M. Milje 13, Šenčur - 4880 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Re sman, «70-495 4882 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Stane Kunej, Brezje 64/a, «79-858 4883 Poceni prodam Z 101, letnik 1976. Ogled po 15. uri. Trivunčevič, Novi svet 17, Škofja Loka 4885 Nujno prodam BT 50 in APN 6. Čaus, Kropa 30,«79-783 4887 Prodam LADO rivo 1300, letnik 1986. «42-791 4888 Ugodno prodam CITROEN AX 11 TRE, rdeče barve, letnik 7/1987, odlično ohranjen, garažiran, 20.000 km. Grašič, Oprešnikova 30, Kranj 4893 SUZUKI RM 125, letnik 1984 in ČELA- DO nava 8, ugodno in nujno prodam. «58-484 4895 Prodam Z 750, letnik 1979. Ogled vsak dan popoldne. Ambrožič, Ledine 27, Zasip, Bled 4896 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Brane Pipan, Voklo 60, Šenčur 4921 Ugodno prodam tomos BT 50, letnik oktober 1987. «50-987 4922 Ugodno prodam dobro ohranjen GOLF, letnik 1980. Dvorje 32, Cerklje 4897 Prodam tovarniško nov tomos AVTO MATIK 3. Cena ugodna. Tičar, Hrastje 228, Kranj, «34-298 4902 Prodam MOPED BT 50, dodatno opremljen, registriran do marca 1990. Pot v Bitnje 24, Kranj 4905 Prodam ALFA ROMEO 1.5 oro, letnik 1985. Jugovec, Podlubnik 98, Škofja Loka 4906 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, garažiran, odlično ohranjen. «44-027, od 15. do 19. ure 4908 Prodam obnovljeno Z 750, letnik 1976 in DIANO 6 LC, letnik 1980, oba registrirana. Ogled v petek popoldne. Rajko Ralič, Kropa 3/a 4909 Tomos AVTOMATIK, zelo dobro ohranjen, prodam. Majer, Zg. Gorje 12/a 4913 Prodam FIAT 126 PGL, letnik 10/1987, tomos BT 50, letnik 1987, prevoženih 1.700 km, zelo ohranjen in regatni SURFkleeper. «33-439 4916 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Golniška 53, Kranj - Kokrica 4925 Prodam GOLF JL, letnik december 1981. Informacije na «88-415, int. 16-07, dopoldne 4928 Prodam 126 P, letnik april 1987, 16.000 km. «621-542 4930 Prodam športno žensko KOLO na 10 prestav, Z 126 P, letnik avgust 1987. «631-072 4931 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. «74-479 4932 nama DO 8. APRILA NA PULTU POSEBNIH PRODAJ V 1. NADSTROPJU UGODNO MOŠKE, ŽENSKE, OTROŠKE MAJICE - KRATEK ROKAV IN DRUGA KONFEKCIJA PO UGODNIH CENAH. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA Prodam nov MOTOR BT 50 S, letnik marec 1989, 5 odstotkov ceneje. «28-121 4934 Prodam Z 101, letnik december 1983. Dorfarje 31, Žabnica 4935 Z 101, letnik 1979, 80.000 km, prodam. Boris Mohorič, St. Žagarja 45, Radovljica 4937 Prodam FIAT 126 PGL, star 5 mesecev. Milan Prosen, Log 42, Škofja Loka, «621-580, int. 47, dopoldne 4965 R 4 GTL, letnjk 1985, odlično ohranjen, ugodno prodam. Bruno Muškon, Ul. 1. avgusta 1, Kranj, «23-430 4966 Ukrojimo in sešijemo vam ZAVESE i li< Pred nakupom zaves se posvetujte! Tel.: 064/34-156 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 22.000 km, registriran do februarja 1990. «69-538 4967 Prodam JUGO 45 A, letnik 1985. Jenko, Zg. Brnik 93, Cerklje 4969 Z 128, letnik november 1984, prodam. Marko Sušnik, Sp. Besnica 41, «40-500 4971 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, odlično ohranjen. «51-267 4972 Prodam APN 6, dodatno opremljen, odlično ohranjen. «51-267 4973 Prodam dobro ohranjeno Z 850 in športno KOLO. «621-464 4975 Prodam JUGO 45 A, star 20 mesecev, 11.000 km. Informacije na «28-647 4976 Prodam VVARTBURG, letnik 1976. Cvijanović. Mlekarska 14, Kranj - Čirče 4978 Prodam LADO 1500, letnik 1978. Papler, Zasavska 49/c, Kranj - Orehek 4979 Z 101, letnik 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. «37-217 5013 LADO samaro, letnik januar 1988, lepo urejeno, ugodno prodam. «75-375 5015 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983, zelo dobro ohranjeno, prevoženih 27.000 km. Pavle Gartner, Hotavlje 66, Gorenja vas 5017 LADO samaro, novo, registrirano, letnik 3/1989, ugodno prodam. «81-323 5021 Prodam Z 101, letnik 1980. Ogled od 14. ure dalje. Skumavec, Bodešče 8, Bled 4980 Poceni prodam Z 101, letnik 1978 in zamrzovalno OMARO gorenje. Mitič, Moste 69, Žirovnica 4981 Prodam BMW 316, letnik 1988, registriran do 7. 4. 1990. «23-923, popoldne 4982 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Mirko Meglic, C. 4. julija 29, Tržič 4984 Prodam FIAT 132-2.000. letnik 1979, motor je po generalni. «37-429 4985 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Frantar, Poženik 26, Cerklje 4988 Prodam VISO, letnik 1982 ali zamenjam za cenejši avto, lahko poškodovan. «66-340 4993 Ugodno prodam DIANO 6 LC, letnik 1979. «28-576, po 15. uri 4996 Prodam R 4, letnik 1979. Klanšček, Hosta 2, Škofja Loka 4998 Prodam Z 128, prevpženih 35.000 km, letnik 1985 in drobni krompir za krmo. «42-746 5003 Prodam VW buggy, neregistriran. Ramovš, Stara c. 6, Škofja Loka, «632-314 5004 Ugodno prodam Z 128, letnik 7/198T garažirana. Ogled v soboto, od 16. do 19. ure. Mehadžič, Zl. polje 3/b, Kranj 5005 Prodam MOTOR AMS 3. Franc Kotnik, Britof 65 5006 Ugodno prodam Z 850, letnik 1980/81 «57-695 5008 Prodam LADO samaro 1300, letnik 1987. Pelko, Likozarjeva 15, Kranj 5009 Ugodno prodam R 12, letnik 1974, registriran do februarja 1990. «68-564, v petek in soboto popoldne 5010 Prodam R 12, letnik 1975, registriran do marca 1990. «46-474 5040 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 in R 4 GTL, letnik 1983. Dvorska vas 22, Beg u n j e ^ 5 0 7 6 JUGO 45 E, letnik 1987, 14.000 km, dobro ohranjen, zaščiten, garažiran, prodam. «66-886 5077 126 PGL, letnik 1981, prodam. Miran Gašperin, Begunje 69 5078 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Ogled popoldne. «39-079 5080 Prodam Z 750, letnik 1982. Luže 29, Šenčur 5082 Prodam LADO karavan, letnik 1987. «52-139 5088 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. Smledniška 23, Kranj - Čirče 5090 Prodam GOLF, letnik 1980/81, obnovljen in prebarvan. Brane Puconja, Zlpolje 3/b, Kranj 5091_ Prodam KADETT, letnik 1968, obnovljen, registriran celo leto. Posavec 115 5042 Prodam FORD 1.6, letnik 1977, zelo ohranjen. «26-138 5042 SLOVENUALES Z E L 0 UG0DN0 VSE ZA VAŠE STANOVANJE SORA SALON POHIŠTVA MEDVODE Prodam Z 101, letnik 1978. Luže 52, Šenčur 4938 GOLF diesel, letnik september 1987, z dodatno opremo, ugodno prodam. «38-789 4939 Prodam Z 101, letnik 1986, s strešnim oknom. «45-070 4940 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Kuč, Benedikova 12, Kranj - Stražišče 4942 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Pševska c. 1, Kranj - Stražišče 4943 Prodam R 5 GTS, letnik julij 1987, prevoženih 14.000 km. «35-184 4944 Prodam poškodovan KOMBI Z 850, letnik 1983. Cena 200 SM. Milenko Despot, Frankovo nas. 42, Škofja Loka 4947 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do marca 1990. Podgorelec, Titova 53/b, Jesenice 4952 Prodam Z 101, letnik 1987, prevoženih 20.000 km. Franc Burgar, Britof 50, «36-368 4959 R TRAFIC, 8 + 1, bencin, letnik 1982, izredno ohranjen, prodam. «45-481 4964 Nakup za gotovino: od 20 do 35 % popusti, krediti do pet mesecev brez obresti, svetovanje arhitekta tudi na vašem domu, brezplačna dostava in montaža. Odprto tudi v soboto in nedeljo. Tel.: 061 611-327,611-334 R 20, kovinsko moder, letnik 1980, brezhiben, 5 prestav, servovolan, magnetno zapiranje vrat, pomična streha, prodam. Informacije na «21-287, v petek in soboto 5019 Prodam AUDI 60 L, registriran do 15. 3. 1990. Gorice 6, Golnik, «46-141 5024 Z 128, letnik 1986, 33.000 km, prodam. «75-167 5025 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Hočevar, Zapoge 14/a, Vodice 5026 Prodam Z 750, letnik 1977, neregistrirana. Cena 250 SM. Kovačevič, Sutna 23, Žabnica 5030 126 PGL, letnik september 1987, prodam. «622-525 5031 Prodam Z 101, letnik 1985. «36-753, popoldne 5033 Prodam JUGO 45 A. 25-661, int. 349 '75-421 ali 5037 Prodam Z 101 GTL 65, registrirana do marca 1990, letnik 1987. Bojan Tonejc, Cankarjeva 14, Radovljica 5038 Prodam Z «33-409 101 GTL, letnik 1987. 5039 Prodam dobro ohranjeno LADO 1200, letnik 1987, prevoženih 20.000 km- Gregorčičeva 18/a, Radovljica, «75-936 5043 Prodam 126 «58-010 PGL, letnik 1987. 5045 R 4, letnik 1981 in ŠKOLJKO za Jugota, karambolirano, poceni prodam «633-901 5048 Prodam MERCEDES 240 D, letnik 1980 ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. Joža Balek, C. 1. maja 41, Jeseni ce 5047 Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do marca 1990, dobro ohranjen. «48-737, po 14. uri 5050 Prodam Z «46-421 101 GTL, letnik 1984. 5051 Prodam Z 101, letnik 1981, registriran«do februarja 1990. Cena zelo ugodna C. Kokrškega odr. 27, Kranj (KS Vodovodni stolp) 5053 Prodam Z 850, letnik 1981, za 8 mio i" MENJALNIK za Land Rover.«24-758 5054 Prodam R 4, letnik 1985. Mlekarska 14, Kranj - Čirče 5056

Kranj, petek. 31. marca 1989 15. STRAN (^jm&mzrqla8 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. «45-275, popoldne 5061 Prodam Z 128, letnik 1986. Sajovčevo nas. 4, Šenčur 5062 Ugodno prodam AUDI 80, letnik 1974, registriran 1976, garažiran, dobro ohranjen, prevoženih 97.000 km. j? 82-981, int. 23, dopoldne 5064 Prodam APN 6, letnik 1983, odlično ohranjen. Oblak, Drulovka 45/f 5066 Prodam R 5, letnik 1975 in JUGO, letnik 1986, ohranjena. Kostič, Blejska 13, Tržič 5067 Prodam JUGO 45 AX, star 18 mesecev. Vojnovič, Kopališka 4, Radovljica 5070 Z 750, starejši letnik, ugodno prodam. Gluhar, Cankarjeva 34, Radovljica 5071 Prodam z 101 1.1 GX, dobro ohranjeno, 13.000 km, letnik november 1987. «57-684 5072 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do januarja 1990. «46-021 5073 AVTOMATIK, bele barve, lita platišča, s smernimi kazalci, kot nov, prodam. Janko Štraus, Kidričeva 10, Jesenice 5074 JUGO 45 A, letnik 1986, 22.000 km, prodam. Aljančič, Pristava 105, Tržič 5094 Prodam MOTOR tori, še v garanciji. Hvasti, Breg ob Savi 16, Mavčiče 5095 Prodam AVTOPRIKOLICO in BLATNI KA za Z 101. Radojčič, Sp. Besnica 8/d 5096 Prodam Z 101, dobro ohranjeno, starejši model, 1. registracija 1976. Cena ugodna. «49-064 5098 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. «64-020, popoldne 5105 Zelo ugodno prodam 126 PGL, letnik 6/1988, dodatno opremljen, prevoze nih 7.500 km. «633-376, Zakotnik 5108 Prodam GOLF diesel, letnik 1986 in barvni TV. «24-221 5111 Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik avgust 1987. Zavrl, Mlakarjeva 1, Kranj, «25-121 5112 Ugodno prodam Z 101, letnik december 1978, registriran do januarja 1990, prevoženih 63.000 km. Ogled v soboto in nedeljo ter ob delavnikih popoldne. Cvetka Fine, Ul. Jeseniško - Bohinjskega odr. 3, Boh. Bistrica 5113 Poceni prodam GOLF JXD, letnik 5/1988. Koželj, Hotemaže 72, Preddvor 5114 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1978, dobro_ohranjen. «633-461 5115 Prodam ATX 50 C, star 8 mesecev. g44-080 5VI8 Prodam 126 P, letnik 1978, registriran. * 78-429, Ažman 5120 TV MEHANIKA PORENTA BREG OB SAVI 75 Vam v enem ali dveh dneh popravi vaš TV aparat. Pokličite na tel.: 40-347 SE PRIPOROČA! Ugodno prodam GOLF JX diesel, letnik december 1985. Ogled popoldne, Bitenc, Žeškova 4, Kranj,«28-931 5i2i_ Prodam Z 750, letnik 1985, prevoženih gjjoo km. Keršič, Rupa 12, Kranj 5122 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1982. Miomir Miladić, Stritarjeva 5, Kranj 5124 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Prebačevo 38, Kranj 5126 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Zakotnik, Pod Plevno 53, Škofja Loka 5127 Ugodno prodam Z 128, letnik 1988, garažirana, prevoženih 7.000 km, 1. registracija julija 1988. Informacije na»633-229 5128 RAZNO PRODAM Smrekove PREKLE za fižol - obeljene 'n ušpičene prodam. Prevc, Selca,»J56-858.Prodam dobro ohranjeno 1800-1 cisterno za gnojevko. Skrjanc, Zgornje P_U ljej_ Prodam drobni krmilni KROMPIR in sedečo KOPALNO KAD. «28-051 4746 Prodam VARILNI APARAT CO-2, uvož «n in 5 kosov GUM 600-16 bandag, "alite in 2 GUMI 175-14 sava.»66-340 4748 Prodam 4 nove GUME 13 x 165 x 70 in VLEČNO KLJUKO za Z 101. Informaciia_na«51-779 4815 BEGAL, tik (4,5 m), termoakumulacijsko PEČ, HLADILNIK boseh, PRALNI STROJ, GARNITURO (kavč, 2 fotelja) n kuhinjski KOT z lamberijo, ugodno Prodam. «061 /320-601 4818 Ugodno prodam PRALNI STROJ obod.in, star 2 leti, globok otroški VOZI ČEK, ZIBELKO in CERADO za Z 750.»39-802, popoldne Prodam 4 nove ROLETE Jelovica, dim. 140 x 140 cm in ročno ŠKROPILNICO z * sadje. Grosova 21, Kranj,«27-517 4844 Starejši KAVČ, dve OMARI, MIZO z dvema stoloma, ŠTEDILNIK na trda goriva in BUTARE, vse zelo poceni m ^oprodam.«38-291 Ugodno prodam 2 raztegljiva KAVČA in 2 FOTELJA, žamet, svetlo rjave barve, vse novo ter lepo ohranjeno KNJI ŽNO ZBIRKO Naša beseda. «64-150, po 14. uri 4735 Generalno obnovljen PRALNI STROJ gorenje, kiperbuseh, star eno leto, ŠTEDILNIK na trda goriva in domače ŽGANJE, 50 litrov, prodam. «061/832-239, zvečer 4741 Prodam 2 KOŠTRUNA, težka 30 kg in 50 litrov domačega SADJEVCA. «73-783 4854 Prodam dobro ohranjen MOTOR APN 6, star 3 leta in moško KOLO na 10 prestav ter TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev. Jože Brezar, Praprotna polica 20, Cerklje 4856 Prodam SEME črne detelje, bukova DRVA in lesen CIRKULAR. Poženik 16, Cerklje 4889 Prodam otroško KOLO in globok VO ZIČEK. «621-521 4904 Prodam TELIČKE, stare od 2 do 6 tednov, 8 m dolge ŠPIROVCE in smrekove DESKE, deb. 25 mm. Praprotna polica 12, Cerklje 4915 V TRŽIČU iščem poslovni prostor, dostopen z dostavnim vozilom. Ponudbe pod»do 100 m 2 «Prodam camp plinski HLADILNIK in VW kombi bus. «631-333 4917 Prodamo športni VOZIČEK peg, zložljivo POSTEUICO, HOJICO peg, KOLO kekec in junior, SEDEŽ za kolo ter knjižno OMARO z bifejem - oreh. Ručigajeva 32, Kranj, «26-898 4951 Poceni prodam nova balkonska VRA TA (leva), dim. 100 x 220 cm in konjski KOMAT 22-colski. Anton Zorko, Smokuč 10, Žirovnica, «80-405 4958 Prodamo 3 TRAKTORJE zetor s priključki, razne kmečke STROJE, kardane, živinsko KRMO, orodje, rabljeno POHIŠTVO, gospodinjske APARATE, MOPED, R 4, letnik 1983 ter gradbeni material. Ogled in prodaja v nedeljo, 2. 4. 1989, od 8. do 12. ure. Sp. Brnik 46, Cerklje 4962 Prodam novo športno moško KOLO, pomivalno KORITO, dim. 120 x 60 cm in novo mešalno BATERIJO. «23-800 4963 Prodam ČEBELNJAK z 12 AŽ panji in predprostorom ter belo obhajilno OBLEKO. «620-829 4977 Prodam nov gumi kimpež, klešče za nakladanje lesa in lemeža za plug (tudi za obračalnik). Vse naredim tudi po naročilu. VIDIC, Zg. Brnik 74, Cerklje som Prodam KOLO personal, kompletno SMUČARSKO OPREMO, stara 2 leti in ŠTEVEC za kolo ciklomaster. «58-174 5059 Prodam nov ELEKTROMOTOR 7,5 kw, 2.800 obratov, 30 m KABLA 4 x 2,5 ng, 2 kosa DROMELNOV z gumami in zavorami, nosilnosti vsak 2 toni, borove suhe PLOHE, ročni VOZIČEK za 250 kg, CIRKULAR, nov, brez motorja. «42-595 5081 Električni ŠTEDILNIK (4 plošče) in KOVČEK iz pravega usnja, prodam. «23-922 5084 ZAPOSLITVE Dva SLIKOPLESKARJA zaposlim, zagotovljeno samsko stanovanje. «22 391, od 19. do 20. ure 4216 Zaposlimo POTNIKA za prodajo najnovejših priročnikov in enciklopedij DR- ŽAVNE ZALOŽBE. «35 060 4412 ŠOFERJA C kategorije zaposlim, pogobeno - honorarno, lahko tudi upokojenca. Informacija na «70-154, Kavčič, Podbrezje 26 4637 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom, v popoldanskem času. Eržen, Zg. Bitnje 93, Žabnica 4740 Iščem ŠIVILJO v Kranju alj okolici. Šifra: ŠIVANJE NADOMU 4863 Honorarno zaposlitev v popoldanskem času dobi mlajša upokojenka iz Radovljice ali okolice. «75-504 4945 Izredna priložnost za vse z nižjimi dohodki, ki bi radi izboljšali svoj materialni položaj. «36-218, vsak dan od 15. do 16. ure 4954 TURISTIČNO DRUŠTVO DRAGOČAJ- NA - MOŠE, 61216 Smlednik razpisuje prosta dela in naloge v Campu Smlednik v Dragočajni, in sicer: več RECEP- TORJEV z znanjem 2 tujih jezikov, PRODAJALCE živil, SNAŽILKE, VZDR ŽEVALCA v campu in OSKRBNIKA campa, za čas odprtja campa, od 1.5. 1989 do 15. 10. 1989. Prijave naj kandidati pošljjejo na naslov: Turistično društvo Dragočajna Moše, Smlednik, v 8 dneh. Dodatne informacije dobite na «061/627-003 4970 Radi bi postali honorarni ZASTOPNIK v dopoldanskem času za prodajo poslovnih daril delovnim organizacijam. Obvezen lastni prevo. Informacije na «061/267-711, med 18. in 20. uro 4983 Za prodajo tehničnega artikla potrebujem 5 SODELAVCEV. Informacije na «28-426 4992 Honorarno zaposlim prodajalko v delikatesi v Škof ji Loki. «064/620-994 5002 Iščemo dekle za STREŽBO in ČISTIL- KO, v popoldanskem času. Nudimo tudi stanovanje v hiši. «41-125 5056 ŽIVALI V aprilu, maju in juniju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Skorja Loka 4409 Prodam KRAVO simentalko s teletom, semenski KROMPIR igor in KROMPIR za krmo. Pavlin, Grogova 6, Naklo 4729 Prodam 8 tednov staro TELICO. Franc Grom, Poljče 20, Begunje, «73-689 4734 KOKERŠPANJELA, mladiča, lahko brez rodovnika, želi, po ugodni ceni, naša hči Špela. «633-130 4744 Prodam težko KRAVO, ki bo v začetku aprila telila. Zgoša 11, Begunje 4753 Prodam 5 OVAC. Janez Prešeren, Vrbnje 36, Radovljica 4766 Prodam TELICO križanko, ki bo čez 10 dni telila. Rovt 1, Selca 4768 Prodam mlado KRAVO po prvem teletu. Vovk, Koritno 5, Bled 4808 Prodam KOKOŠI, stare 14 mesecev, za zakol ali nadaljno rejo. Helena Dobre, Loka 4, Tržič 4842 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Ovsiše 21, Podnart 4879 Prodam mladiče KOKERŠPANJELA z rodovnikom. «39-326 4884 Prodam KRAVO sivko. «061/831-895 4899 Prodam planinsko OVCO. «52-393 4903 Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. Podbrezje 34, Duplje 4907 Prodam 2 KRAVI. Plevel, Zalog 89, Cerklje, «42-662 4936 Prodam BIKCA, starega 7 tednov. Sp. Besnica 137 4950 Prodam brejo KRAVO in 2 BIKCA, stara 9 mesecev. Ogled 31. 3. 1989, po 18. uri. Sp. Brnik 46, Cerklje 4961 Prodam KRAVO simentalko, s teletom ali brez in PUJSKE, stare 7 tednov. Sp. Brnik 60, Cerklje 4994 Prodam več ČEBELJIH družin in 80-litrski kompletni AKVARIJ. Zg. Bitnje 261 (za Strahincem), «631-481, dopoldne 5011 Dobrim ljudem oddamo 1-letnega PSIČKA, odličnega čuvaja. «75-612, popoldne 5057 Prodam 2 KRAVI simentalki, po telitvi. Žirovnica 59/a 5060 Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca. Viktor Rozman, Križe 72, «57-700 5065 Prodam črno-belo TELIČKO, staro 3 tedne. Skodlar, Jezerska c. 99, Kranj 5102 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg. Čirče 38, Kranj 5106 Kvalitetnega BIKCA simentalca, težkega 190 kg, prodam. «57-937 5119 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5123 KUPIM V Kranju ali okolici kupim starejše 1-sobno STANOVANJE ali večjo GAR SONJERO. Marko Polanc, Britof 74, Kranj 4781 Kupim OBRAČALNIK - pajek, na dva vretena. «64-315 4860 Kupim enobrazdni konjski PLUG. Lahko starejši. Katrašnik, Podblica 20, Zg. Besnica 4914 Kupim AGREGAT do 3 kw. «620-647 4990 Kupim kiper PRIKOLICO. «39-668 5103 LOKALI GOSTINSKI LOKAL nujno vzame v najem sposoben gostinec. «061/861-287 4745 Oddam PROSTOR, primeren za obrt, 30 kvad. m., 1-letno predplačilo. Šifra: STRAŽIŠČE 48n Poslovne PROSTORE oddam. Ogled 2. in 3. aprila, od 14. do 17. ure. Št. Žagarja 20, Kranj 4890 PROSTORE za mirno obrt oddam v najem v Lescah. «80-128, po 16. uri 5044 POSESTI Zamenjam VIKEND v mirnem kraju, za manjše STANOVANJE v Kranju. Šifra: PRIMORSKA 4607 Prodam opremljen montažni VIKEND. «35-365 4728 Prodam novo HI SO" v okolici Škofje Loke«44-635 4731 Starejšo HIŠO, s 1.000 kvad. m. zem- Ije, ugodno prodam. Šifra: GOLNIK 4738 SVETUJEMO vam pri prodaji in nakupu hiš, posesti, stanovanj, zamenjavi stanovanj. Marketing agencija, «78-356 4756 Iščem GARAŽO v Kranju ali okolici. «061/442-870 4864 Konfortno VRSTNO zidano HIŠO v Škofji Loki - Podlubnik, prodam. Informacije na «061/51-493, od 9. do 12. ure in v sredo, od 17. do 19. ure 4877 Najboljšemu ponudniku prodam zazidljivo PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. 4941 Prodam konfortno VRSTNO HIŠO, 180 kvad. m. stanovanjske površine, telefon, CATV, v bližini Kranja. «26-105 5023 V najem vzamemo POSLOVNI PRO STOR (pisarno s telefonom), v Radovljici ali na Bledu. Marketing agencija CLM,«78-356 5029 Slovenska verna družina prevzame ali kupi oziroma najame KMETIJO na Gorenjskem. Šifra: Z DOGOVOROM, V BOLJŠI JUTRI 5035 Prodam novo vseljivo HIŠO s telefonom, 7 km iz Kranja proti Gorenjski. «39-255, popoldne 5036 STAN-OPREMA Prodam rabljeno kuhinjsko POHI ŠTVO, KAV.Č in dva FOTELJA ter starejši PRALNI STROJ candy. «631-340, po 14. uri 4714 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITU RO «85-478, po 14. uri 4773 Prodam KUHINJO marles z belo tehniko in PRALNI STROJ gorenje. «24-204 4795 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITU RO. «25-675 4802 Prodam 4-delno OMARO, mahagonij, meblo, za dnevno sobo. Prosen, Strahinj 10, Naklo, «48-525 4820 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO za 180 SM. Lahko na 2 obroka ali po dogovoru. «51-960 4829 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO. «633-881 4881 Ugodno prodam novo hrastovo OMA RO, dim. 130 x 100 x 60 cm. «27-923 4955 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Informacije na «621-103, popoldne 5028 STANOVANJA V najem vzamem dvo ali trisobno STANOVANJE, na relaciji Radovljica - Bled. Šifra: POMLAD 4627 Družbeno GARSONJERO pri Vodovodnem stolpu zamenjam za večje STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 4636 SOBO s kuhinjo ali GARSONJERO, po možnosti opremljeno, v Kranju ali okolici, iščem za delavca - samca. «25 280 4715 Oddam opremljeno STANOVANJE ali SOBO. Jovič, J. Puclja 5, Kranj, «36-134 4755 Oddam 1-sobno STANOVANJE v Žireh. Informacije na «69-985, od 13. do 14. ure 4912 1-sobno konfortno STANOVANJE, 33 kvad. m., na Planini L, prodam za gotovino zdomcu.«37-669 4968 Zamenjam GARSONJERO v Splitu, 24 kvad. m., za STANOVANJE v Radovljici ali na Bledu. «78-356 4989 Najamem 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO na relaciji Kranj - Tržič. Šifra: NUJNO 4995 Nujno prodam 2-sobno STANOVA NJE na Planini, vseljivo v letu 1990. «34-185 5022 Mlada družina odda STANOVANJE upokojenki. Naslov v oglasnem oddelku. 5085 OBVESTILA ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese, lahko naročite - ROLETARSTVO NO- GRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur ali na «061/50-720. Solidna izdelava, kratki roki, konkurenčne cene (garantirana cena od naročila do montaže). 3036 MONTIRAM harmonika vrata, lesene obloge in staovanjsko opremo. «46-032 4324 ROLETE, ŽALUZIJE, zasteklitev balkonov naročite na «064/75-610. Cena velja na dan naročila, plačilo pri montaži. KVALITETA! 4424 Bagat TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju OBVEŠČA, da začne z VPISOM v nov začetni in nadaljevalni TEČAJ 3. in 4. aprila ob 15.30, Delavski dom, vhod 6. Do vpisa se lahko prijavite na «48-757. 4732 IMATE TEŽAVE S ČISTILKAMI? Če želite zamenjavo med njihovo odsotnostjo, nas pokličite! Poskrbeli bomo, da bodo vaši prostori zjutraj pospra vljeni«33-133 4757 Zidarska skupina prevzame vsa ZI DARSKO - FASADNA dela. «28-779 4770 Prevzamem vsa ZIDARSKA dela. «78-947 4901 KROVSTVO - prekrivanje, popravila streh, kritine. Šifra: SOLIDNO 4997 SERVIS GOSPODINSJKIH APARA TOV! NaroČila sprejemam na «57-695 5007 OSTALO Prodam lahek GUMI VOZ 12-colski. Bodešče 17, Bled 4727 INŠTRUKTO RJA za nemščino in francoščino iščem v Kranju. «48-549 4736 Prodam večjo količino PREKELJ za fižol. Prosen, VVeingerlova 18, Šenčur 4737 Prodam semenski KROMPIR igor in resi. Sebenje 36, Križe 4742 Prodam SENO in bukova DRVA. Dornik, Zasip, Bled. «27-481 4758 Prodam malo rabljen globok otroški VOZIČEK temno modre barve, znamke tribuna. Mojca Rešek, Frankovo nas. 150, Škofja Loka 4759 Prodam 20 m mešanih DRV. Pivk, Žirovski vrh 70, Žiri 4783 Prodam zgodnje semenski KROMPIR - kifelčar. Žabnica 2 4825 Balirano SENO in OTAVO prodam. «70-019 4828 Prodam suha bukova DRVA. 64-360 4851 Prodam skoraj nov otroški kombiniran VOZIČEK chicco. «33-470 4858 Prodam neškropljena JABOLKA. Križnar. Okroglo 14, Naklo 4870 Prodam lepa neškropljena JABOLKA bobrovec. Voglje 107 (pri 49), Šenčur 4886 Prodam dolgo belo poročno OBLEKO štev. 38. Tičar, Kurirska pot 3, Kranj 4891 Nerabljeno lovsko PUŠKO super Brno, 7 x 65 R/12, s strelnim daljnogledom zeiss 3 x 32, prodam. «66-052, Eržen 4910 Ugodno prodam otroški VOZIČEK peg, športni. «81-833 4911 Prodam semenski KROMPIR igor. Dežman, Lahovče 61, Cerklje 4918 Prodam semenski KROMPIR igor ter domačo ZASEKO in MAST. Lahovče 47, Cerklje 4920 Prodam kvalitetna bukova DRVA. «74-368, Lesce 4926 Prodam večjo količino SENA in OTA- VE. Božič, Nova vas,«73-038 4929 Ugodno prodam PIANINO. «82-714 4946 Prodam SENO. Voglje 117, Šenčur, «49-444 4948 Prodam 800 kg semenskega KROM PIRJA igor. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 4957 ZAHVALA Prodam globok otroški VOZIČEK, italijanski, peg. Informacije na «50-856 5014 Ugodno prodam dobro ohranjen francoski športni VOZIČEK. «38-875, popoldne 5032 Poceni prodam kombiniran otroški VOZIČEK. «622-147, od 16. do 18. ure, v petek 5049 Prodam SENO in OTAVO. Dolar, Žele- Ska 4, Bled, «77-516 5052 Iščem VARSTVO za 1-letnega fantka v Kranju. «37-378 5058 Ugodno prodam globok otroški VOZI ČEK, otroško HOJICO, NAHRBTNIK - kenguru in otroški SEDEŽ. Habjanič, Šolska 5, Kranj, «22-797 5075 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. Britof 348 5083 Nerjaveča rostfrei VRATCA za kmečko peč, dim. 45 x 55 cm, za 70 SM, prodam. «84-475, popoldne 5101 Prodam semensko GRAHORO. Sr. vas 51, Šenčur 5093 Prodam opreljen 150-litrski AKVARIJ s stojalom. Brane Zebec, Trg Prešernove brigade 1, stan. 18, Kranj, «36-028 5097 Prodam KLARINETA A in B, selmer. «75-800, po 20.juri _5JKX) Prodam BUTARE. «633-376, Zakotnik 5109 Prodam semenski KROMPIR desire in erglo. Luže 38, Šenčur 5110 Prodam semenski KROMPIR desire in SENO. Praprotna polica 19, Cerklje 5116 Prodam SENO. Podbrezje 107 5117 Nepričakovano nas je zapustil naš dragi ZVONE LABURA Od njega se bomo poslovili na pokopališču na Blejski Dobravi v petek, 31. marca, ob 15.30 uri. Za njim žalujejo: hčerka Zvonka s svojimi, Minka s svojimi, teta Polda, sestre in bratje Kamna Gorica, Jesenice, Ljubljana, Zagreb ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubljenega in nepozabnega sina PETRA KERNA iz Lahovč se zahvaljujem vsem njegovim znancem in prijateljem za iskreno ustno in pisno sožalje ob njegovi smrti. Neutolažljiva njegova mama Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta CIRILA HROVATA roj. 1931 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. Posebna zahvala velja sodelavcem Psihiatrične bolnice Begunje, Verige Lesce TOZD Orodjarna in prijateljem NK Mladina Begunje. Hvala dr. Cernetu in Inštitutu Golnik za dolgoletno zdravljenje, g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za lepe poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Trpljenje si prestal, v grobu boš zdaj mirno spal. Nikdar te ne bomo pozabili, ker smo te preveč ljubili. ŽALUJOČI: Vsi njegovi V 46. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče, brat, stric in boter JOŽE PREMRU iz Okroglega pri Naklem Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrini sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem DO Exoterm, Sava Kranj, Jelovica obrat Kranj, Merkur Naklo, Planika in Novoles Lipa Kostanjevica, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in nudili denarno pomoč ter se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Posebej se zahvaljujemo govorniku tov. Prevodniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. ZALUJOCl: Vsi njegovi

S seje tržiške občinske skupščine Mladinsko prestopništvo narašča Tržič, 29. marca - Na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Tržič so delegati med drugim obravnavali poročila o delu pravosodnih organov in organov za notranje zadeve za leto 1988. Ugotovljeno je, da v tržiški občini zaskrbljujoče narašča mladinski kriminal, prav tako pa nasilno vedenje vseh vrst, ki ga navadno povzročajo alkohol in neurejene družinske razmere. Medtem ko na celotnem področju Gorenjske število kaznivih dejanj polnoletnih storilcev upada, so v Tržiču lani ostala na ravni leta 1987: s 97 polnoletnih storilcev kaznivih dejanj se je število v letu 1988 povečalo le za 2, to je 99 storilcev, ki so storili 107 kaznivih dejanj. V strukturi kriminalitete na področju Tržiča še vedno prevladujejo premoženjski delikti. Več kot polovica ovadenih dejanj je šlo na škodo družbenega premoženja, ostalo pa na škodo zasebnega. Ugotovljeno je, da je stopnja samozaščitne osveščenosti občanov še vedno izredno nizka, premoženje je slabo zavarovano, ovadb s strani samoupravnih delavskih kontrol pa praktično ni. Pri gospodarskem kriminalu je bilo lani ovadenih 12 storilcev, med temi so trije z izrazitimi poneverbami. Zagotovo pa v občini obstaja prikrita gospodarska kriminaliteta, kajti težko jih je zaznati in dokazovati prav zaradi slabega dela samoupravnih delavskih kontrol. Ocenjujejo, da je prometna varnost v občini NOVICE IN DOGODKI boljša; sicer se je število kaznivih dejanj v prometu povečalo, vendar pa so bila blažje narave, število smrtno poškodovanih v prometu pa je padlo od 6 v letu 1987 na 2 v letu 1988. Med vzroki za nesreče je še vedno na prvem mestu prehitra vožnja, sledijo pa nepozornost do pešcev, nepravilno prehitevanje in vožnja pod vplivom alkohola. Ne gre pa tu zanemariti tudi vse slabših cest in slabšega stanja vozil. Zaskrbljuje porast nasilnega vedenja vseh vrst, ki imajo najpogosteje vzroke v alkoholizmu in neurejenih družinskih odnosih. V Tržiču so lani obravnavali 9 takih primerov. So pa na tem področju še vedno tudi primeri tihotapljenja in ponarejanja potnih listin. Najbolj zaskrbljujoč pa je porast kaznivih dejanj mladoletnikov, saj je število ovadb te kategorije storilcev naraslo od 8 v letu 1987 na 15 v lanskem letu. Vsa kazniva dejanja mladoletnikov so premoženjske narave. Prebivalci Tržiča pa so vse bolj zaskrbljeni nad nemočjo organov javnega reda in miru pri mladih, ki z divjo vožnjo z mopedi vznemirjajo prebivalce po vseh večjih soseskah. Delegati so sklenili, naj Center za socialno delo Tržič naredi analizo mladinskih prestopnikov v Tržiču. K delu naj pritegnejo tudi socialne službe na šolah, v delovnih organizacijah in drugod. Mladinsko prestopništvo bodo delegati obravnavali posebej na eni od prihodnjih sej skupščine. V Kranju kritično ocenjujejo reorganizacijo inšpekcijskih služb Prenos inšpekcijskih pristojnosti v republiko Kranj, 29. marca - Podobno, kot so bile pred kratkim sodne, nameravajo zdaj v republiško pristojnost prenesti tudi inšpekcijske pristojnosti, na kar pa imajo v Kranju kopico pripomb. Dosedanje izkušnje jih svare, da s prenosom pristojnosti običajno usahnejo tudi kvalitetni viri sredstev, zato pravijo, če se že prenaša, naj se prenese vse, tako zagotavljanje sredstev za osebne dohodke kot za materialne stroške. Gre šele za predlog republiškega sekretariata za pravosodje in upravo o možnostih prenosa inšpekcijskih pristojnosti na republiške upravne organe, ki ga celovita analiza še ne spremlja, zato strokovna presoja praktično še ni možna, pogovarjamo se lahko le o načelni. Približno tako je obravnava te pobude na seji kranjskega izvršnega sveta tudi izzvenela. Čeprav je načelno seveda težko zagovarjati sedanjo navezavo inšpekcij na lokalne oblasti, ki jim režejo kruh, je razprava pokazala, da se v Kranju ne bodo z lahkim srcem poslovili od svojih Izvršni svet zahteva pojasnilo inšpektorjev. Nekaj povsem praktičnih stvari v zvezi z novo organizacijo je res še povsem nejasnih, toda to seveda še ni argument za zavračanje pobude. Tega so se razpravljalci zavedali, raje so zato navedli, kako slab je argument o trinajstih občinah, ki nimajo regijsko organiziranih inšpekcijskih služb, in je zato potrebno spremeniti celotno organiziranost inšpekcij. V Kranju se očitno zavedajo, da se bodo težko upirali argumentu o racionalizaciji upravnih organov, zato smo slišali tudi misel, če bodo pristojnosti že prenesene, naj bodo v celoti, to Zakaj seminar sredi šolskega delavnika? Škofja Loka, 29. marca - Občinski izvršni svet je 21. marca razpravljal o prošnji iz osnovne šole Cvetka Golarja na Trati za soglasje (ki jo je dobil isti dan), da bi smeli naslednjega dne dopoldne organizirati seminar iz varstva pri delu. Izvršni svet je rekel ne, ker meni, da seminarji sodijo na sobote ali v šolske počitnice. Na včerajšnjem izvršnem svetu je o seminarju spet tekla beseda. Če naj že dajemo mnenje, je dejala predsednica Ida Filipič- Pečelin, potem pričakujem, da se ga tudi spoštuje. V šoli menda niso vedeli, kaj bi, saj so otrokom že naročili, naj ostanejo doma. In so tudi ostali, seminar je bil. Kaj zdaj? Izvršni svet terja od šole na Trati dva odgovora; zakaj seminar v sredo dopoldne (tistega dne je bil po naključju opozorilni štrajk v večini srednjih šol) in odstopanje od šolskega koledarja, ter, drugič, zakaj nespoštovanje mnenja izvršnega sveta. Zahteval je tudi, da se zapravljeni šolski dan nadomesti v eni od prostih sobot, čeprav na račun prikrajšanja počitka otrok, ki za to niso nič krivi. Mladina sprašuje, Obrtnik odgovarja H. Jelovčan V Partizanu bo (tudi) ples Škofja Loka, 29. marca - Če bi v loški občini sestavili spisek objektov v družbeni lasti, ki propadajo in se v njih nič ne dogaja ali pa zelo malo, bi bil najbrž kar precej obsežen. Nanj bi vsekakor sodili tudi prostori TVD Partizan na Mestnem trgu, o katerih se zadnje čase kreše precej besed. Očitno zelo mikajo mlade, ki so v zvezi z usodo Partizana na občinski skupščini v začetku marca zastavili tudi delegatsko vprašanje. Odgovarja Obrtnik kot pooblaščeni gospodar prostorov stanovanjske skupnosti. Lastništvo nad prostori TVD Partizan in Žigonovo hišo je namreč občinski izvršni svet 1985. leta prenesel na stanovanjsko skupnost in se s tem odrekel prvotni opredelitvi, da bi se v njih nastanile službe občinske skupščine. Po zadnjih opredelitvah naj bi v Partizanu in Žigonovi hiši zaživele kulturno-družbene dejavnosti meščanov, ki zdaj nimajo primernega prostora. Domala vsaka vasica ima svoj dom, le Škofja Loka ga nima. O tem, kaj vse se bo v njem dogajalo, bo treba sestaviti program, najbrž pa tudi kakšen ples sem in tja ne bo odveč. Program dejavnosti bodo sestavili v krajevni skupnosti Škofja Loka-mesto, ki bo najemnica prostorov in bo, obenem z izvajalci programa in stanovanjsko skupnostjo, dala denar za ureditev. Predvidoma letos bodo nared priprave, konec leta 1990 pa naj bi prostori zaživeli. H. J. D. Dolenc rej ne le skrb za izplačevanje osebnih dohodkov (s čimer ima zdaj direktor inšpekcijskih služb za Gorenjsko veliko dela), temveč tudi za materialne stroške, skratka v celoti. V tej misli je skrita bojazen, da bo s prenosom pristojnosti v celoti ugasnil tudi kvalitetni denarni vir, kar se ne bi zgodilo prvič. M. V. V ljubljanskem hotelu Union Z GLASOVA ANKETA Po čem je življenje? Po letnem koledarju smo že nekaj dni v spomladanskem času. Ali je temu tako tudi po političnih mernikih, ki imajo očitno na vsakem koncu Jugoslavije svoja merila, smo tokrat Verjetno danes marsikdo sploh ne ve več, ne kaj verjeti ne koga poslušati. Dnevno bombardiranje s tisočerimi (dez)informacijami je postalo tako vsakdanje, da pač ni čudno, če marsikdo zamahne z roko razmišljajoč "mar je res vse ponorelo?" V Sloveniji poteka boj za odpiranje političnega prostora, sramežljivo se oblikujejo nova politična torišča, Hrvatska očitno znova umirja "maspokovske revolucionarje", v BIH postaja kotel vedno toplejši, Makedonija, Črna gora in Vojvodina so, kot vse kaže, povsem pod taktirko igrice "zgodilo se je ljudstvo", v Beogradu plešejo kolo, na Kosovu padajo človeške glave... Kdo smo, kam gremo? Se ob aktualnih dogodkih v državi, kjer se je dobrih štirideset let prisegalo na famozno sintagmo bratstva in enotnosti, počasi razkriva povsem drugačen scenarij? Janja Česen: "Vsega tistega, kar se trenutno dogaja v državi, ne vem, ker ne spremljam poročil. Zmerom bolj postaja očitno, da je bolje čim manj vedeti, ker se sicer samo razburja, storiti pa, na žalost, tako ali tako ne moreš ničesar. Kar namreč ljudje na oblasti rečejo, tako je potem tudi narejeno. Skrbi me za otroke, v kakšen čas sploh rastejo?" Enes Babic: "Dogodki v Jugoslaviji me ne zanimajo. Sem navaden delavec in mislim, da se morajo s politiko ukvarjati tisti, ki so za to plačani. Seveda vseeno vem nekaj stvari in pre- pričan sem, da vse to ni * niti najmanj dobro. Sprašujem se, kam vse pomlad." to pelje in kaj bo iz vsega tega nastalo? Mar Zbor slovenskih ekologov Ljubljana, 29. marca - Pred leti so v Ljubljani ustanovili Ekološki zbor, ki je povezal društva, skupine in posameznike sirom po Sloveniji. Začasni organ zbora je sklenil zbor registrirati v zvezo. Njen najvišji organ bo splošni zbor oziroma kongres. Zbor bo vodil centralni sekretariat, med dvema zassdanjima pa Sanitarni inšpektor preverja njegov izvršni odbor oziroma predsedstvo centralnega sekretariata. Zasedanje centralnega sekretariata bo v petek, 31. 3. 1989, ob 19. uri v banketni dvorani hotela Union v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Na njem bodo predstavili dejavnosti novega Društva za zdravo življenje v Ljubljani, go- Kaj kurijo v Alplesu Škofja Loka, 29. marca - Na pobudo občinskega izvršnega sveta, ki želi jasen odgovor na nepreverjene govorice, češ da se v Alplesovi kotlovnici poleg lesnih ostankov kurijo tudi drugačne "čudne" stvari, je sanitarni inšpektor Franjo Jurman opravil temeljit pregled ostankov, namenjenih za peč. Ugotovil je, da v kotlovnici kurijo lastne lesne ostanke, da pa vozijo tudi ostanke iz Buzeta, ki nastajajo pri lupljenju bukovine, in iz Celuloze Medvode. Razen lesnih je zasledil še ostanke polivinila, ki jih na pogled ni malo, v resnici pa samo dve promili vseh ostankov. Gre za ostanke polivinila, s katerim v Alplesu zavijajo nekatere kose pohištva, in mikrofolije, ki jo uporabljajo namesto furnirja. Klorove spojine, ki nastajajo pri kurjenju, dražijo dihala. V Alplesovem primeru so te količine neznatne, vendar se je inšpektor kljub temu dogovoril z vodilnimi v Alplesu, da ostanke polivinila in mikrofolije izločajo s kupa drugih ostankov, predvidenih za kurjenje. Po enem mesecu bo dogovor preveril. Tedaj bo Franjo Jurman pogledal tudi to, kam v Alplesu shranjujejo embalažo od veziv, lakov, barv, da morebitnih sedanjih vprašanj, kaj vse gre v dim, ne bo več. H. Jelovčan V soboto, 1. aprila, zbor lažnivcev na Hrušici Člani DPD Svoboda Ivan Krivec Hrušica bodo v soboto, 1. aprila, ob 20. uri v dvorani doma organizirali že drugi večer prvoaprilskih laži in šal. Obeta se pester in zanimiv program, ki bo razveselil obiskovalce. Od 20. ure dalje bodo lahko vsi lagali ali zbijali šale. Kdor bo povedal»naj«laž, bo proglašen za Lažnivca Hrušice 89. Posebna komisija pod vodstvom velikega šaljivca in seveda znanega Jeseničana Franca Koširja, bo zmagovalcu med drugim izročila večkilogramski lično izdelan svinčnik. Program bo obsegal, nastop še nekaterih drugih gostov, za pestro razpoloženje pa bo skrbel znani slovenski ansambel Obvezna smer. V soboto bo torej na Hrušici vse šaljivo in zabavno. Resna informacija je edinole ta, da prireditev zagotovo bo in da vse skupaj ni le prvoaprilska šala. J. Rabič renjski ekološki klub pa bo zbrane seznanil s tamkajšnjimi ekološkimi razmerami. Zatem bodo govorili o propadanju okolja in ogrožanju ljudi zaradi hudih polucij v Sloveniji, protiatomski aktivnosti ob obletnici tragedije v Černobilu, zbiranju podpisov za preprečitev ekološkega holokavsta med Karavankami in Julijci ter primorskih iniciativah za zdravo življenje. Sledila bo izvolitev 40 članov centralnega sekretariata, potem pa bodo o svojih problemih poročali predstavniki posameznih društev in skupin. Po pozdravih somišljenikov iz inozemstva in kulturnem sporedu bodo srečanje sklenili z dogovori za prihodnje delo. Vodstvo ekološkega zbora vabi, da se zasedanja centralnega sekretariata udeležijo poleg članov in aktivistov tudi simpatizer j i ekološkega gibanja. spraševali mimoidoče. Imate otroke, vas je mogoče strah za njihovo življenje? Kakšni oblaki se pravzaprav zgrinjajo nad deželo ljudi, ki nosijo rdeče potne liste? res ne moremo živeti resnično svobodnega življenja?" _ Žane Pajsar: "Kaj žalostno je, da eni proslavljajo sredi Beograda, nedaleč stran pa drugi umirajo. Prepričan sem, da na Kosovu tako dolgo ne bo miru, dokler njihov status ne bo rešen v skladu z njihovi zahtevami, ki se sem ter tja slišijo tudi na demonstracijah. Kako mora slovenska politika nekaj narediti, potem pa vleči svoje poteze nazaj, je to moralno?" Izidor Jalovec: "Pomlad, ki je prišla, vidim predvsem v črnih, temačnih barvah. Sem absolutno proti temu, kar se trenutno dogaja v Srbiji. V tem kontekstu me moti tudi dosledni kulturni molk. Mar je res potrebno, da se določena politika izvaja tudi na takšni ravni, kot je kultura? Razočaran sem nad razmerami v državi, kakšen bo jutrišnji dan?" Jožica Kozovinc: "Zavedati se moramo, da na S. Saje žalost pri nas ni niti najmanj v ospredju človek, pač pa vse kaj drugega. Upam, da resnično vse bolj prihaja čas, ko bodo ljudje povsem nedvoumno in javno povedali, kakšna so njihova stališča. Sama ne vidim zime, resnično menim, da bo prišla prava Vine Bešter Foto: Franc Perdan Še ena žrtev»križišča smrti«kranj, 27. marca - Okoli pol sedmih zvečer se je v križišču cest Kranj - Brnik in Britof - Delavski most s službenim vozilom milice smrtno ponesrečil Ivan Gubina, star 48 let, iz Kranja, sicer inšpektor za varnost prometa na UNZ Kranj. Peljal je iz Kranja proti Brniku, ko mu je z neprednostne ceste, ne da bi zmanjšal hitrost, zapeljal v križišče voznik osebnega avtomobila z niško registracijo Želj ko Nedič, star 25 let. Ta je silovito bočno trčil v bok Gubinovega avtomobila, ki ga je odbilo še v kovinski drog table ob cesti. V nesreči je bil Gubina tako hudo ranjen, da je umrl, medtem ko je povzročitelj odnesel celo kožo, njegova sopotnica Regina Nedic pa je bila laže ranjena. V tem križišču se je letos zgodilo že precej smrtnih nesreč, večinoma zaradi hitrosti in izsiljevanja prednosti v križišču. V petek, 31. marca 1989,ob 19.uri bo v kranjskem hotelu Creina druga letošnja GLASOVA PREJA Na temo Kako iz krize se bosta pogovarjala predsednik republiške konference SZDL Viktor Žakelj in kandidat za člana predsedstva SFR] Marko Bule Vabimo, da se nam pridružite in obogatite večer s svojimi mislimi ali vprašanji, ker je to zadnja priložnost za pogovor s kandidatom pred nedeljskimi volitvami. Pokličite nas na številko 21-860 ali 21-835 in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. Vabljeni! D. t