BSc Mikrobiologija Vstopni dan

Similar documents
BSc Mikrobiologija Vstopni dan

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

ELECTIVE SUBJECTS MSc BLOCK 1

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2008

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2007

Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici objavlja

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE NOVO MESTO. Visokošolski študijski program 3. stopnje EDUKACIJA IN MENEDŽMENT V ZDRAVSTVU

Turizem (UN) 1. Splošni podatki o študijskem programu 2. Temeljni cilji študijskega programa

SPLOŠNA MATURA IZ INFORMATIKE V LETU 2010 Poročilo DPK SM za informatiko

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2013

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Fakulteta za tehnologije in sisteme ČISTOPIS 1. študijski program 1. stopnje TEHNOLOGIJE IN SISTEMI

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

ZAPISNIK. 13. izredne seje Senata Visoke šole za zdravstvo z dne ob uri.

UL FKKT, spremembe v študijskem programu Kemijska tehnologija (VSŠ) 1. in 2. letnik

(magistrski študijski program)

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Obvezni predmeti: Bioinformatika - 10 ECTS, Seminar I. - 5 ECTS, individualno raziskovalno delo - IRD 15 ECTS = 30 ECTS. Šest temeljnih predmetov,

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost!

INFORMATOR INFORMA 2011/ 2012

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2013/2014

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE

Domače naloge Dijak je dolžan pisati domače naloge, saj tako utrjuje svoje znanje in razvija delovne navade. Učitelj bo naloge sproti preverjal.

INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO smeri prihodnosti. Študijski programi VS UN MAG DR

PRENOVLJENI ŠTUDIJSKI PROGRAM za VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GEODEZIJE

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

Poročilo o delu v š. l. 2014/15. Elementi letnega delovnega načrta 2015/16

Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

PUBLIKACIJA 2017/2018

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

informator_delo1.indd :16:24

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO

POSLOVNO POROČILO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008

SAMOEVALVACIJA ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN RAZVOJ IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA TURIZEM UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014

Travel Guide Ljubljana

University of Sheffield School of Law

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani Komisija za kakovost Poročilo 2001/2002. Poročilo o kakovosti za leto 2001

RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015

KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2008

IZVEDBENI PLAN NASTAVE OPIS KOLEGIJA

PRESENT SIMPLE TENSE

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BEŠTER BARBARA

Republike Slovenije MINISTRSTVA o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih. Št.

SOCIOLOGIJA. 2012, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

3Univerza v. Mariboru

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

ERASMUS MADRID UC3M. Tajda Jager 2016/2017

MJESTO ODRŽ. SURADNIK Upoznavanje s programom Drvene konstrukcije I. Kanatna konstrukcija Vježbe

IZDELAVA NAČRTA KLASIFIKACIJSKIH ZNAKOV ZA BIOTEHNIŠKO FAKULTETO

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV GLEDE UPORABE UČNE METODE RAZLAGE PRIPOVEDOVANJA

Podešavanje za eduroam ios

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

Univerza v Novi Gorici

UL FRI SAMOEVALVACIJA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

Halina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ

Etika v javni upravi

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Problem odlašanja z diplomiranjem na 2. bolonjski stopnji FDV po letu 2010: analiza problema in priporočila za njegovo reševanje

Februar 2010, številka 16

VSAKDANJI PREDMETI. Nelektorirano delovno gradivo.

Ostani v šoli! PriroËnik dobrih praks za prepreëevanje osipa. CPI, Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, avgust 2007

PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2015

1. UVOD. Shema 1: Tri ravni poklicnega delovanja strokovnih kadrov na področju športnega treniranja

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

AKCIJSKO RAZISKOVANJE V IZOBRAŽEVANJU

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Poročilo z delovnega posveta

PRIDOBLJENE KOMPETENCE ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE VIDIK MEDICINSKO TEHNIČNIH POSEGOV

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

Slovenistika na Univerzi v Skopju aktualno stanje in pričakovanja v prihodnosti

Festival poteka enotno na državni ravni, ne glede na strokovno usmerjenost sodelujoče srednje oziroma višje šole (v nadaljevanju šola). 5. člen (Pravi

TROMSØ NORVEŠKA DENISE DEBERNARDI

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

Ime in priimek: Naslov: Razred: Razrednik / razredničarka: Telefon staršev oz. skrbnikov:

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

Thomas Tallis Mass for 4 voices

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

KAZALO BIOLOGIJA V PRAKSI BIOLOGIJA V PRAKSI VEČNA POT, NAŠ DRUGI DOM! TUDI USTVARJALI ZNAMO BITI. Uvodnik.3

RANI BOOKING TURSKA LJETO 2017

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Po moč. Časopis študentk in študentov socialnega dela. Številka 2 Letnik II Marec 2016 Brezplačnik

Ljubljana, Hotel Mons 25. in 26. marca

Ljubljana, Hotel Mons 25. in 26. marca

Transcription:

Študij Mikrobiologija BSc Mikrobiologija Vstopni dan 1. 10. 2015 romana.marinsek@bf.uni-lj.si vodja kolegija marjanca.starcic.erjavec@bf.uni-lj.si študijske zadeve selma.muhar@bf.uni-lj.si tajništvo študija grubelnik.gasper@gmail.com predstavnik študentov v kolegiju http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/1- bolonjska-stopnja-univerzitetni-studiji/mikrobiologija/

Študij mikrobiologije

Prva stopnja Druga stopnja Tretja stopnja doktor znanosti magister diplomiran mikrobiolog (UN) Struktura študija

Študij mikrobiologije-predmetnik 1. LETNIK Uvod v mikrobiologijo Mikrobiološki praktikum Matematične metode Kemija Biologija večceličnih organizmov Biokemija Biologija celice Molekularna biologija

Študij mikrobiologije-predmetnik 2. LETNIK Mikrobna genetika Uvod v biofiziko Statistika Imunologija Mikrobna fiziologija Virologija Bioinformacijska orodja v mikrobiologiji Izbirni predmeti

Študij mikrobiologije-predmetnik 3. LETNIK Mikrobna raznolikost in identifikacija Mikrob in patogeneza Mikrobna ekologija Mikrobna biotehnologija Osnove medicinske mikrobiologije Analitske metode v mikrobiologiji Izbirni predmeti

Študij mikrobiologije-predmetnik IZBIRNI PREDMETI Biološka varnost in etika Živilska mikrobiologija Industrijska mikrobiologija Mikologija Porajajoči se patogeni mikroorganizmi Okoljski monitoring Individualni raziskovalni projekt

Študijski koledar za leto 2015/16

Študijski koledar za leto 2015/16 Zimski semester Delo v zimskem semestru se prične v četrtek, 1. oktobra 2015 in traja do vključno petka, 22. januarja 2016. Predavanj prosti dnevi so tudi od četrtka, 24. decembra 2015 do vključno petka, 1. januarja 2016. Zimsko izpitno obdobje traja od ponedeljka, 25. januarja do petka, 19. februarja 2016.

Študijski koledar za leto 2015/16 Poletni semester Delo v poletnem semestru se prične v ponedeljek, 22. februarja 2016 in traja do vključno petka, 10. junija 2016. Predavanj prosti dnevi v poletnem semestru so v ponedeljek, 28. marca ter 27. aprila do 2. maja 2016. Poletno izpitno obdobje traja od ponedeljka, 13. junija do petka, 8. julija 2016. Jesensko izpitno obdobje traja od ponedeljka, 16. avgusta do petka, 9. septembra 2016. Izpitni roki za posamezne predmete so objavljeni v študentskem informacijskem sistemu. Študent se prijavi k izpitu preko računalniškega sistema.

Študijski koledar za leto 2015/16 PRAZNIKI v R Sloveniji (dela prosti dnevi) : 1. januar, NOVO LETO 8. februar, PREŠERNOV DAN, slovenski kulturni praznik 27. april, DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 1. in 2. maj, PRAZNIK DELA 25. junij, DAN DRŽAVNOSTI 1. november, DAN SPOMINA NA MRTVE 26. december, DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI DELA PROSTI DNEVI v R Sloveniji so tudi: 28. marec, VELIKONOČNI PONEDELJEK 15. avgust, VELIKI ŠMAREN 31. oktober, DAN REFORMACIJE 25. december, BOŽIČ

Predmetnik po blokih

Metode pedagoškega dela P - Predavanja S - Seminarji SV - Seminarske vaje LV - Laboratorijske vaje TD - Terensko delo DD - Drugo delo

Metode pedagoškega dela Predavanja: metoda dela, pri kateri učitelj (predavatelj) frontalno predstavi vsebino poslušalcem Seminarji: predstavitve napisanega lastnega dela in aktivnosti študentov kolegom in mentorju, možnost analize predstavitev in vsebine - diskusije Seminarske vaje: vaje, ki temeljijo na opravljenem delu, ni nujno, da so pisne

Metode pedagoškega dela Laboratorijske vaje: v vajalnicah z laboratorijsko opremo, namenjene treningu veščin Terensko delo: delo, opazovanje, obisk,... na terenu Drugo delo: kakršnakoli oblika ali metoda pedagoškega dela, ki je vezana na specialno naravo predmeta

Kreditno vrednotenje predmetov (ECTS) KT Kreditna točka 1 KT = 25-30 ur dela / 5-15 kontaktnih ur

Urnik http://www.bf. unilj.si/oddelekzazivilstvo/zastudente/urnik i/1-bolonjskastopnja/

Lokacije študija BF Jamnikarjeva Večna pot Oddelek za biologijo Oddelek za živilstvo Dekanat

Lokacije študija BF Groblje, Rodica, Domžale SŽ Ljubljana Odhod 13:15 Rodica Prihod 13:40 Oddelek za zootehniko

Lokacije študija MF Vrazov trg MF- Inštitut za biokemijo in Inštitut za biologijo celice

SPROTNI ŠTUDIJ

Obveznosti študenta so razvidne iz UČNIH NAČRTOV in IZVEDBENIH NAČRTOV Predavatelj je obvezan na prvi uri seznaniti študente z vsemi podrobnostmi glede učnega načrta in izvedbenega načrta.

Učni načrt (primer MB001 Uvod v mikrobiologijo-prof. dr. Gorazd Avguštin) 1. letnik, 1. semester 3 kreditne točke Kontaktne ure: predavanja: 20 ur; seminarji: 10 ur; drugo delo: 5 ur Vsebina predmeta: Vsebina predmeta seznani študenta z mikrobiologijo kot znanstveno disciplino in naravoslovno stroko. Ob tem študent spozna osnovna načela znanstvenega razmišljanja in iskanja ter vrednotenja novih spoznanj. V zgodovinskem pregledu spozna razvoj disciplinarnega področja in uporabne vidike znanja. Študent se seznani z rastnimi zahtevami prokariontskih in evkariontskih mikrobnih skupin (bakterij in arhej ter gliv, praživali in alg) ter virusov v obsegu fizikalnih in kemijskih pogojev okolja kot so temperatura, ph, redoks stanje, vodna aktivnost, plinsko okolje, svetloba, hranila in rastni faktorji; vse to v evolucijski razsežnosti. Seznani se z osnovami morfologije in razmnoževanja mikroorganizmov, mikrobne ekologije, z mikrobno raznolikostjo različnih habitatov in z mikrobnimi interakcijami. Spozna vlogo mikroorganizmov v zdravju in boleznih višjih organizmov: rastlin, živali in človeka. Spozna možnosti izkoriščanja mikroorganizmov v biotehnološki uporabi v kmetijstvu, proizvodnji hrane in pijač, v proizvodnji zdravil ter v drugih oblikah zaščite zdravja ter v varovanju okolja. Obveznosti študenta: Sprotna učna priprava iz objavljenih spletnih vsebin, priprava in predstavitev seminarskih izdelkov PBL, obvezna prisotnost pri seminarskem delu, pisni in/ali ustni izpit (CAE izpit, ko bo izvedljiv). Temeljni študijski viri: Madigan T.M. & Martinko J.M. (2006) Brock Biology of Microorganisms (11th edition). Prentice Hall, ISBN 0-13 - 196893-9; str. 992. - obdelamo poglavja: 1, 2, 4, 5/I, 11, 20, 21/I, 21/II, 28/I, 30 Spletne učne vsebine (internet), Bibliografska zbirka preteklih seminarskih PBL izdelkov (intranet), Spletna anotirana bibliografija (internetni "bookmarksharing")

Izvedbeni načrt - GLAVA Predmet Nosilec Študijski program Uvod v mikrobiologijo Prof. dr. Gorazd Avguštin Mikrobiologija Število ur /ECTS 35 / 3 30 ur predavanj (P), 5 ur drugo delo Govorilne ure pri izvajalcih: Prof. dr. Avguštin Torek 9-11

Izvedbeni načrt TEME 0 1 2 3 4 5 Uvod v predmet, osnovna navodila. Predstavitev nosilca in sodelavcev. Napotila in navodila za predmet in izvedbo Pregled mikrobne pestrosti izhodišča za razmišljanje o problemih taksonomije, evolucije in mikrobne ekologije. Nekaj o uporabi interneta (v mikrobiologiji), o esejih in seminarjih in za konec še o blogih. Stroka in veda. Zgodovina mikrobiologije. Laboratorijska varnost. Načela znanstvenega dela. Bioetika. Po latinsko. Priprava na seminarske naloge. 2 2 2 2 2 2

Izvedbeni načrt OPIS PREDMETA Cilj vsebine predmeta je dodatna motivacija študenta za aktivno sodelovanje v študijskem programu, za katerega se je odločil, s tem da se ga seznani z osnovami mikrobiologije, mu ponudi vpogled v svet mikroorganizmov tudi s povzetki vsebin kasnejših temeljnih modulov; pri tem študent ob predstavitvi spoznanj iz zgodovine mikrobiologije in aktualnih raziskovalnih dosežkov pridobi vtis o razvoju stroke in discipline. Del predmetnih vsebin bo obravnavan v seminarjih, kjer študent pridobi veščine priprave vsebin in njihovega predstavljanja poslušalcem.

Izvedbeni načrt OBVEZNOSTI ŠTUDENTA Predavanja: Obvezna prisotnost na predavanjih [v primeru bolezni ali druge neodložljive zadržanosti (obvezna so ustrezna potrdila!) se študentu prizna prisotnost na predavanjih, če delež predavanj, ki se jih ni udeležil, ne presega 25%]. Obvezna prisotnost na predstavitvah seminarskih nalog in sodelovanje v diskusijah [v primeru bolezni ali druge neodložljive zadržanosti (obvezna so ustrezna potrdila!) se študentu prizna prisotnost na predstavitvah seminarskih nalog, če delež seminarjev, ki se jih ni udeležil, ne presega 25%]. Pred predstavitvijo seminarske naloge študent predloži seminarsko nalogo v predpisani obliki. Ocena seminarske naloge je sestavljena iz ocene same naloge (50%) in ocene predstavitve seminarske naloge (50%). Način ocenjevanja: V primeru pozitivno ocenjene seminarske naloge se študent lahko udeleži pisnega izpita. Končna ocena predmeta se izpiše, če je pri alineji prisotnost na predavanjih izpolnjena oznaka da in je vpisana ocena seminarske naloge. Pri končni oceni tvori ocena seminarske naloge 20%, ocena sodelovanja pri diskusijah o predstavljenih seminarskih nalogah 10% in ocena pisnega izpita 70% ocene.

Izpitni roki V izpitnem obdobju redni izpitni roki (ŠIS) Izven izpitnega obdobja izredni izpitni roki IZJEMOMA Izpitni roki so planirani za leto vnaprej - od septembra do septembra - mesec dni pred izpitnim rokom je nujno preveriti, če je rok še vedno na predplanirani dan in uro. Prijava na izpit je elektronska in odjava tudi- če se kandidat ne odjavi, pomeni, da je izpitni rok izkoristil (padel). K izpitu je možno pristopiti 3 krat, 4 pristop je izpit pred komisijo.

Preverjanje znanja znanje iz vaj in seminarskih vaj se preverja s kolokvijem znanje iz predavanj in seminarjev pa z izpiti kolokvij pogosto predpogoj za pristop k izpitu

Prijava na izpitne oz. kolokvijske roke ŠIS študentski informacijski sistem prijava samo za končni izpit in ne delne sprotno preverjanje vpisov ocen v ŠIS (ni več klasičnega indeksa)

Popravljanje ocen Je možno, a po predhodni prijavi preko ŠIS Samo 1 vsak izpit Upošteva se višja ocena

Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in je v predhodnem letniku zbral 60 kreditnih točk.

Pogoji za ponavljanje letnika Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže v letniku, ki ga želi ponavljati najmanj 30 kreditnih točk in ima opravljene vse laboratorijske vaje.

Posebni študentski statusi status umetnika oz. kulturnika status športnika status študenta s posebnimi potrebami v času študija lahko še enkrat en letnik ponavljajo

Izjemni vpisi 153. člen Statuta UL daljša bolezen izjemne družinske in socialne okoliščine priznan status študenta s posebnimi potrebami aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah aktivno sodelovanje v organih univerze težave pri izdelavi diplomske naloge mirovanje statusa študenta

Daljša odsotnost zaradi bolezni v 14 dneh po prenehanju bolezni potrebno oddati zdravniško opravičilo v tajništvo gospe mag. Selmi Uršuli Muhar dogovoriti z nosilci predmetov, kako manjkajoče ure nadomestiti

Etični kodeks UL Izhajajoč iz ustavno zagotovljene svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja, iz avtonomije univerze, njenega poslanstva in vrednot sprejema senat Univerze v Ljubljani naslednji Etični kodeks Univerze v Ljubljani Preambula Ta kodeks opredeljuje minimalne etične standarde študentov, učiteljev in ostalih zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, ki si kot javni zavod prizadeva za prijazne odnose v družbi, napredek in blaginjo celotne družbene skupnosti. Namen kodeksa je graditi in ohranjati visoke poklicne in etične standarde članov univerzitetne skupnosti ter s tem krepiti pripadnost Univerzi, preglednost in družbeno odgovornost njenega delovanja, svobodo raziskovanja, poučevanja in učenja ter družbeni ugled Univerze.

http://www.unilj.si/o_univerzi_v_ljubljani/eticni_kodeks/ 2. člen Temeljne vrednote univerze so: znanstvena in pedagoška odličnost ter poštenost, avtonomija, svoboda znanstvenega in raziskovalnega dela, spoštovanje človekovega dostojanstva, humanizem, socialna pravičnost, enakopravnost in resnica. Učitelji, raziskovalci in študentje si pri uresničevanju teh vrednot prizadevajo za dostojanstvo, odgovoren odnos do dela, kritičnost, strpnost in odprtost za nove ideje.

Bonton in podobno?

E-pošta

Predstavnik letnika študent/ka letnika za stike: učitelji - vsi študentje kdo bi to bil?

Informacije za študente http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studij-nafakulteti/

Pomoč študirajočim Metorji letnikov Tutorski sistem

Erasmus koordinator Doc. dr. Blaž Stres

SOS DEKAN PRODEKANJA ODDELKA ZA ŽIVILSTVO, KJER POTEKA ŠTUDIJ MB VODJA KOLEGIJA ŠTUDIJA KOMISIJA ZA DODIPLOMSKI ŠTUDIJ prof. dr. Davorin Gazvoda prof. dr. Nataša Poklar Ulrih prof. dr. Romana Marinšek Logar prof. dr. Marjanca Starčič Erjavec MENTOR 1. LETNIKA prof. dr. Gorazd Avguštin

V imenu študija mikrobiologije: Člani kolegija: doc. dr. Tomaž Accetto prof. dr. Gorazd Avguštin prof. dr. Srečko Koren prof. dr. Ines Mandić-Mulec prof. dr. Romana Marinšek Logar, vodja kolegija študija mikrobiologije prof. dr. Sonja Smole Možina prof. dr. Marjanca Starčič Erjavec, predsednica komisije za dodiplomski študij prof. dr. David Stopar doc. dr. Polona Zalar prof. dr. Darja Žgur Bertok