VPLIV ČLOVEŠKEGA FAKTORJA NA OŽIVITEV LJUBLJANSKEGA MESTNEGA JEDRA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija dela VPLIV ČLOVEŠKEGA FAKTORJA NA OŽIVITEV LJUBLJANSKEGA MESTNEGA JEDRA Mentor: izr. prof. dr. Zvonko Balantič Kandidat: Tina Ladiha Kranj, maj 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Balantiču ter g. Potokarju za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Predvsem pa se zahvaljujem staršem ter prijateljem za podporo in pomoč.

POVZETEK Diplomsko delo obravnava problem zamiranja ljubljanskega mestnega jedra. Glavni cilj je razviti ideje za oživitev mestnega jedra ter k oblikovanju idej vključiti tudi obiskovalce mestnega jedra preko anketnih vprašalnikov. Ljubljansko mestno jedro se trenutno nahaja v obdobju suburbanizacije prebivalstvo teži iz mest v predmestja (Re Urban Mobil, 2006). Na obrobju mesta nastajajo veliki trgovski centri, kjer se razvija novodobno preživljanje prostega časa. Mestno jedro postaja prenasičeno z avtomobili, glavne dejavnosti, ki v mestno jedro privabljajo ljudi, trgovska, gostinska in kulturna, postajajo neatraktivne, tematsko ne raznolike ter cenene. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na primere oživitev mestnih jeder po Evropi ter opisali obstoječe stanje ljubljanskega mestnega jedra. V aplikativnem delu pa smo analizirali anketne vprašalnike ter razvili ideje za oživitev ljubljanskega mestnega jedra. KLJUČNE BESEDE - ljubljansko mestno jedro - staro mestno jedro - oživitev - revitalizacija - turizem ABSTRACT Our graduation thesis discusses a problem of vitalization of Ljubljana city center. The main goal is to form and evolve ideas for revitalization of Ljubljana city center, and to include the visitors of the city center, using questionnaires, in the process. At the present moment the center of Ljubljana city is in suburbanization period urban residents are migrating to suburban areas (Re Urban Mobile, 2006). In suburbia of Ljubljana city big shopping centers are rapidly forming, and a modern way of spending spare time is developing there. The city center, however, is crowded with traffic, and things such as shopping, gastronomy and cultural events, which allure most visitors, are becoming undesirable, cheap and uninteresting theme wise. In the theoretical part of our thesis we have focused on the examples of revival of some city centers around the world, and described the existent situation of Ljubljana city center. In the applicative part of our thesis we have analysed the questionnaires and evolved some ideas for revitalization of Ljubljana city center. KEYWORDS - Ljubljana city center - old city center - revitalization - tourism

KAZALO 1 Uvod... 5 1.1 Predstavitev problema... 5 1.2 Predstavitev ljubljanskega mestnega jedra... 7 1.2.1 Zgodovina Ljubljane... 8 1.2.2 Naravne danosti ljubljanskega mestnega jedra... 9 1.2.3 Družbeno-kulturne danosti ljubljanskega mestnega jedra... 9 1.3 Zgodovina družabnega dogajanja v ljubljanskem mestnem jedru... 10 2 Oživitev mestnih jeder.... 16 2.1 Ekonomski in socialni vidiki oživitve mestnih jeder... 16 2.2 Urbanistični vidiki oživitve mestnih jedr... 18 2.2.1 Urbanistični vidiki oživitve mestnih jedr na zgledu Evropskih mest... 20 3 Obstoječe stanje v ljubljanskem mestnem jedru... 24 3.1 Turizem v ljubljanskem mestnem jedru... 24 3.1.1 Turistične informacije in programi... 25 3.1.2 Prednosti turistične ponudbe ljubljanskega mestnega jedra... 26 3.1.3 Slabosti turistične ponudbe ljubljanskega mestnega jedra... 28 3.1.4 Podatki o razvoju turizma v Ljubljani... 29 3.1.5 Nastanitvene zmogljivosti... 29 3.2 Re Urban Mobil... 35 3.3 Glavni problemi zamiranja ljubljanskega mestnega jedra... 39 3.3.1 Prometna infrastruktura... 39 3.3.2 Trgovina... 40 3.3.3 Festivali in druge prireditve... 43 3.3.4 Družabno življenje (restavracije, lokali, kinoteke, galerije )... 45 3.3.5 Stanovanjska problematika... 46 3.3.6 Zelene površine, javni WC, dojilnice in previjalnice... 47 3.3.7 Tržnica, Bolšji sejem, Art sejem... 48 3.3.8 Hiša eksperimentov ter novi Kolizej... 49 3.4 Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra... 50 4 Prenova ljubljanskega mestnega jedra... 52 4.1 Metode dela... 52 4.2 Raziskovalni problem... 52 4.3 Osnovna raziskovalna metoda... 53 4.4 Spremenljivke... 53 4.5 Populacija... 54 4.6 Zbiranje podatkov... 55 4.7 Način obdelave... 55 4.8 Interpretacija rezultatov... 56 4.8.1 Demografske značilnosti vzorca... 57 4.8.2 Namen obiska ljubljanskega mestnega jedra... 58 4.8.3 Pristop do ljubljanskega mestnega jedra... 59 4.8.4 Kultura ljubljanskega mestnega jedra... 61 4.8.5 Zadoščenje ljubljanskega mestnega jedra... 61 4.8.6 Turisti v ljubljanskem mestnem jedru... 65 4.9 Povzetek poglavitnih ugotovitev.. 68 4.10 Predlogi ukrepov na posameznih področjih... 69 4.10.1 Javni prostor... 69

4.10.2 Stavbna dediščina in drugi grajeni prostor... 70 4.10.3 Promet... 70 4.10.4 Trgovina, obrt in gostinstvo... 71 4.10.5 Kultura... 71 4.10.6 Družabno življenje... 72 4.10.7 Zrak / hrup... 73 4.10.8 Prebivalstvo... 73 5 Ocena izboljšav... 74 6 Zaključki... 75 Literatura in viri... 77 Kazalo slik.. 112 Kazalo tabel. 112 Kratice in akronimi 114

1 UVOD Danes se v veliko Evropskih mestih ukvarjajo z izumiranjem mestnih jeder in ožje okolice, saj jo so le ta najpomembnejši razlog za obstoj Evrope kot posebne zgodovinske entitete. V mestnih jedrih je vidna povezava med preteklostjo in sedanjostjo, kjer se srečujejo in križajo vsi zgodovinski procesi. V mestu so se bolj kot kjerkoli drugje pokazale velike spremembe, ki jih je izzvala industrijska revolucija družbena prelomnica. Graditi so se začeli novi industrijski objekti in cestne povezave, ki so omogočale obstoj te gonilne sile kapitalizma. V mesto so se začeli priseljevati novi in vse številčnejši pripadniki delavskega sloja, ki ga je premamila obljuba po boljšem zaslužku ter lepšem življenju. Združevali so se v sloganu:»mestno življenje osvobaja«. Toda kapitalizem je kmalu pokazal zobe tovarniškim delavcem, nasmihal pa se je lastnikom industrij, ter jim je prinašal visoke dobičke. Sčasoma je mesto postajalo prenasičeno ter okolje uničeno. V reke so se izlivale odpadne vode iz tovarn. Mesta so postajala osamljena ter uničena, ljudje so se stiskali v premajhnih stanovanjih ter dušili v onesnaženju. Posledica tega je bila suburbanizacija oblikovanje spalnih naselij v predmestjih. Ljudje so si želi ponovnega stika z naravo, kjer bodo varno živeli s svojimi družinami. Tako so se okoli mest začela razvijati nova naselja. Iz mest v predmestja so se preselile tudi dejavnosti za oskrbo prebivalcev ter izobraževalne, zdravstvene, rekreacijske in kulturne panoge. Kriza izpraznjenega mestnega jedra se je še poglabljala, saj mesto ni imelo več adutov, s katerimi bi privabljalo ljudi. Potrebno je poiskati tiste značilnosti po katerih bo mesto prepoznavno in se razlikovalo od drugih globalnih mest, kar mu bo prineslo tudi strateške prednosti. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA V zadnjih nekaj letih se povečuje želja po oživitvi ter prepoznavnosti mest. Mesta so primerna za razvoj poslovne, kulturne ter prostočasne funkcije. Poleg naravnih in družbenoekonomskih danosti, s katerimi se želi privlačiti domačega obiskovalca, pa se razvijajo tudi privlačne turistične ponudbe. Mesta, katera imajo že sama po sebi številne znamenitosti, zlasti večja mesta, so po svetu dobro prepoznavna, manjša in srednje velika mesta pa počasi odkrivajo svoj potencial prepoznavnega, zanimivega, drugačnega ter tako edinstvenega mesta. Eno takih mest v razvoju je tudi Ljubljana, glavno mesto Slovenije, ki je v obdobju od osamosvojitve Slovenije do danes postalo poslovno, politično, kulturno in gospodarsko središče. V mestu je prišlo do velikih sprememb; revitalizira se staro mestno jedro, potekajo obnove številnih kulturnih in poslovnih objektov, gradijo se nakupovalni centri, narašča število gostinskih lokalov, vse več je prireditev, posebnih atrakcij kot sta vlakec, ki vozi iz Prešernovega trga na ljubljanski grad ter ladjica, ki pluje po Ljubljanici ter nova pridobitev vzpenjača na vznožju ljubljanskega gradu. Vse to kaže, da se v Ljubljanskem mestnem jedru razvoj premika v smeri njegove oživitve in prepoznavnosti. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 5 od 115

Mestno jedro vsako leto obišče vse večje število obiskovalcev, tako domačih kot tudi tujih. Med stalne obiskovalce mestnega jedra spadajo tisti, ki vsakodnevno prihajajo zaradi službe ter šole oziroma v njem prebivajo. Občasni obiskovalci pa prihajajo v mesto zaradi kongresov, kulture, zabave, sprostitve, nakupov oziroma zaradi uradnih opravkov. Ljubljana postaja vse bolj tudi prizorišče pomembnih prireditev mednarodnega značaja. Vsekakor pa je za oživitev ter prepoznavnost mestnega jedra potrebno še veliko narediti. Problem je predvsem v pomanjkanju kreativnosti, zanimivosti in privlačnosti mestnega jedra ter v pomanjkanju sodobne tradicionalne ponudbe. Potrebna je tudi učinkovitejša promocija mesta ter njegova turistična ponudba. V diplomski nalogi se bomo posvetili predvsem dejavnikom, ki vplivajo na oživitev mestnega jedra. Izhajali bomo iz teze, da je za mestno jedro, ki si želi oživitve ter uveljavitve na konkurenčnem turističnem trgu, pomembna edinstvenost, prepoznavnost ter privlačnost za njene prebivalce ter obiskovalce. Za uspešno oživitev mesta pa potrebujemo ustrezno primarno in sekundarno ponudbo, ki se medsebojno povezujeta ter tako tvorita celoto. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 6 od 115

1.2 PREDSTAVITEV LJUBLJANSKEGA MESTNEGA JEDRA (GLAVNE LASTNOSTI IN PRIVLAČNOSTI LJUBLJANSKEGA MESTNEGA JEDRA) Glavno mesto Slovenije je mesto Ljubljana znotraj katerega leži ožje mestno središče ter stari del mesta, skupaj tvorita ljubljansko mestno jedro. Slika 1: Zemljevid ljubljanskega mestnega jedra Vir: www.euroave.com/..., 3.9.2006 Na zemljevidu je s črno očrtano ožje mestno središče, ki ga oklepajo: Tivolska cesta, Trg Osvobodile fronte, Resljeva cesta, Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Predor pod Gradom, Karlovška cesta, Zoisova cesta, Aškerčeva cesta, Trg mladinskih delovnih brigad. Stari del mesta, očrtan z modro, pa tvorijo: Mestni trg, Stari trg ter Gornji trg (Pollak, 2007). Ljubljansko mestno jedro lahko razširimo še na Tivoli ter Krakovo. Park Tivoli je nastal za potrebe meščanov, saj v mestu ni večjih zelenih površin namenjenih Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 7 od 115

počitku, sprehajanju, športu ipd. Krakovo pa je še posebej včasih predstavljalo pomemben del mesta, kamor so ljudje zahajali v bare in lokale. Stari del mesta in Grajski grič sta razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (www.uradni-list.si/..., 10.2.2007). 1.2.1 ZGODOVINA LJUBLJANE Legenda pravi, da je Ljubljano odkril grški princ Jazon skupaj z Argonavti, ki so bežali z ukradenim zlatim runom od Črnega morja do reke Donave, nato Save in na koncu Ljubljanice. Tam je Jazon premagal grozljivo pošast, ljubljanskega zmaja, ki je postal simbol mesta Ljubljane. Arheologi med drugim pravijo, da sežejo korenine mesta tri tisoč let nazaj, v čas Ilirov in Keltov. Oboji imajo prav, saj legenda govori o tem, da je Ljubljana na razvodju jadranskih in črnomorskih rek in se zato odpira v oba prostora. Prvi prebivalci Ljubljane so bili Iliri, pozneje pa so se naselili Kelti. Zgodovina dalje govori o Rimljanih in mestu Emoni, ki so jo tu postavili okrog začetka, dokler je niso porušili Huni. Nato so v 6. stoletju prišli Slovani, ki so začeli graditi srednjeveško mesto pod gradom. Prvič je Ljubljana kot takšna omenjena leta 1144 kot Laibach, dve leti kasneje pa se pojavi slovenski zapis imena Luwigana. V 12. stoletju je bilo mesto obzidano, imelo je mestno hišo, pred njo pa je stal vodnjak. Mesto je imelo en sam most (Mesarski most - današnji čevljarski most). Ta del mesta je imel že cerkev svetega Jakoba. V 13. stoletju Ljubljana postane prestolnica Kranjske. Naselje so sestavljali trije deli: Stari trg (tu je bil trgovsko-obrtni center), Mestni trg (vseboval je cerkveno in posvetno oblast) in Novi trg (tu so živeli plemiči). Na gradu so kovali denar, mesto pa je dobilo svoje mestne pravice. Od leta 1335 do prve svetovne vojne je mesto s slovansko dušo prišlo pod habsburško oblast in s tem dobilo germanske upravne poteze, z izjemo Napoleonovih Ilirskih provinc, ko je v mestu prevladoval protigermanski duh. Duhovne temelje je kraju postavil protestantizem. To je bilo obdobje Primoža Trubarja, ki je leta 1550 napisal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik in Jurija Dalmatina, ki je leta 1578 izdal slovenski prevod Biblije. Estetiko ulic ob Ljubljanici je začrtala mediteranska radoživost, še posebno v baroku, ko so prišli v mesto številni italski mojstri, romanski kulturi pa so se poklonili ustanovitelji Academie Operosorum, prvega intelektualnega kluba in predhodnice poznejše Akademije znanosti in umetnosti. Kmalu, leta 1701, jim je sledila še Academia Philharmonicorum, predhodnica današnje Filharmonije. Kongresni trg, na robu katerega stoji, z imenom spominja na največji politični dogodek v zgodovini mesta: kongres Svete alianse leta 1821. Ljubljana je iz leta v leto pridobivala na pomenu in moči. Sredi devetnajstega stoletja je kot pomembna železniška postaja na novo zgrajeni železnici med Dunajem in Trstom omogočila politično organizacijo Slovencev za dejavne nastope v politiki. Po prvi svetovni vojni je postala glavno mesto dežele v okviru poznejše Kraljevine Jugoslavije. Konec druge svetovne vojne je Sloveniji prinesel status Republike v zvezni Jugoslaviji, 25. junija 1991 je razglasila samostojnost in Ljubljana je postala prestolnica nove države Slovenije. Od 1. maja 2004 pa je Ljubljana tudi glavno mesto članice Evropske unije (www.sl.wikipedia.org/wiki/ljubljana, 13.10.2006). Ljubljansko mestno jedro je danes politično in kulturno osrčje Slovenije, poleg tega pa trgovinski, poslovni, kongresni, znanstveni in transportni center. Je prizorišče številnih sejmov ter pomemben center izobraževanja. Čeprav spada mesto med Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 8 od 115

srednje-velika evropska mesta, ponuja vse, s čemer se ponašajo tudi ostale prestolnice. V nadaljevanju se bomo sprehodili skozi mesto in poudarili njegove najpomembnejše naravne in družbeno-kulturne danosti, zaradi katerih ima ljubljansko mestno jedro veliko možnosti za ponovno oživitev ter prepoznavnost (www.sl.wikipedia.org/wiki/ljubljana, 13.10.2006). 1.2.2 NARAVNE DANOSTI MESTNEGA JEDRA Ljubljana ima ugodno zemljepisno lego, saj predstavlja križišče med vzhodom in zahodom Evrope ter Sredozemljem. Skozi mestno jedro teče kraška reka Ljubljanica, ki daje mestu poseben čar. Ob obrežju reke so številni lokali in restavracije z vrtovi s pogledom na Ljubljanico, kjer že ob prvih spomladanski dneh obiskovalci uživajo na soncu. Ob obrežju potekajo tudi pešpoti primerne za sprehode ter številne klopice primerne za počitek oziroma postanek, kjer obiskovalec lahko začuti utrip mesta ter njegove ljudi. Poseben čar dajejo Ljubljanici številne vrbe, ki svoje veje stegujejo vse do vode. V toplih dneh si lahko mestno jedro ogledamo tudi iz drugačne perspektive. Lahko se podamo z najetim kanujem po Ljubljanici ali pa se pridružimo eni od ladjic, kjer dobre družbe nikoli ne manjka. Največji park, poleg številnih manjših, v mestnem jedru je Park Zvezda, ki ima poleg zelenih površin tudi druge prednosti, saj se na tem mestu dogajajo številne razstave in sejmi, pozimi pa je postavljeno mini drsališče (www.ljubljana.si, 13.10.2006). 1.2.3 DRUŽBENO-KULTURNE DANOSTI MESTNEGA JEDRA Po mnenju mnogih obiskovalcev in domačinov ljubljanskega mestnega jedra je najlepši del stari del mesta, ki je razdeljeno na Mestni, Stari in Gornji trg. Ob vhodu na Mestni trg stoji Mestna hiša ali Rotovž, ki je bila zgrajena leta 1484, leta 1718 pa so jo prezidali po načrtih arhitekta Gregorja Mačka. Hrani številne spomine na ljubljansko preteklost, med drugim Herkulov in Narcisov vodnjak, krasi pa jo tudi gotska dvorana. Danes je tu sedež Mestne občine Ljubljana. Privlačnost starega mestnega jedra je v ozkih tlakovanih ulicah, ki so na obeh straneh obdane s številnimi trgovinami, lokali, muzeji idr. Prav tako pa mu da poseben čar tudi bližina reke Ljubljanice, čez katero vodi več mostov, omenili bomo tri najpomembnejše. Čevljarski ali Šuštarski most, ki se je prvotno imenoval Mesarski, današnji pa je bil zgrajen leta 1931 in je delo Jožeta Plečnika. V samem središču mesta stoji Tromostovje. Včasih je na tem mestu stal leseni Špitalski most, ki ga je leta 1842 nadomestil most iz rezanega kamna. Uradno se je takrat imenoval Frančev most. Proti toku Ljubljanice nosi most latinski napis: "Nadvojvodu Francu Karlu 1842. Mesto." Pred drugo svetovno vojno sta bila po Plečnikovem načrtu postavljena še mostova za pešce. Od takrat se mostovi imenujejo Tromostovje. Tretji pomembnejši most pa se imenuje Zmajski most. Na vsaki strani mosta straži par velikih iz brona ulitih zmajev. Prej je tu stal lesen Mesarski most, ki je bil dograjen leta 1820. Zaradi povečanega prometa, se je pojavila potreba po novem mostu, ki bi zadoščal novim mestnim potrebam. Na njegovo mesto so leta 1901 postavili po načrtih dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, secesijsko okrašen Jubilejni most, ki se je kasneje preimenoval v Zmajski most. Letnice 1848 in 1888 na mostu ponazarjajo štiridesetletno vladanje cesarja Avstro-Ogrske, Franca Jožefa (od tu prvotno ime Jubilejni most). Zmajski most je bil prvi železobetonski most na področju Slovenije. Največja atraktivnost Novega trga, situiranega na levem obrežju Ljubljanice, je Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 9 od 115

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1938 in ima svoj sedež v baročni palači. Danes ima šest znanstvenih in umetnostnih razredov. Na dvorišču palače so arheologi odkrili najstarejšo halštatsko nekropolo v Sloveniji s 323 žarnimi grobovi (www.ljubljana.si, 13.10.2006). Največji slovenski pesnik France Prešeren je dobil svoj spomenik leta 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabjanija in kiparja Ivana Zajca. Lokacijo, kjer spomenik stoji, so poimenovali Prešernov trg, za katerega sta značilni secesijski fasadi»ure«in»centromerkurja«ter po italijanskih vzorih oblikovana fasada Frančiščanske cerkve. Trg je osrednje mestno zbirališče mladih in popotnikov. Na drugi strani Ljubljanice leži ljubljanska tržnica, delo Jožeta Plečnika, katere monumentalna kolonada se razprostira od Tromostovja do Zmajskega mostu. Ko je postavil pokrito tržnico na rob rečnega korita, je ločil Ljubljanico od mesta, kot je nekoč ločevalo tod potekajoče obzidje. Od tržnice vodi pot na Ljubljanski grad, ki je prav tako ena izmed najpomembnejših atraktivnosti mesta Ljubljana. Začetek gradnje sega v 12. stoletje, v dobo koroških vojvod Spanheimov. Leta 1335 je grad postal posest Habsburžanov. Sedanji grad je dobil svojo podobo s prezidavami od druge pol. 15 st. do 17. stoletja. Na gradu je razgledni stolp, ki omogoča razgled na celotno mesto z okolico. Od tod je mogoče videti najvišjo stavbo v Ljubljani, Nebotičnik, ki ga je leta 1933 zasnoval arhitekt Vladimir Šubic, kot simbol razvijajočega se mesta in njegovega gospodarskega razcveta. Če se osredotočimo na novejši del mesta, lahko tu omenimo Trg Republike, ki je največji ljubljanski trg. Poleg spomenika Upora proti okupatorju stoji na sredini trga zgradba Parlamenta. Nasproti Parlamenta je Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. Ima 22 dvoran različnih velikosti, največja pa lahko sprejme do 2000 oseb. Poleg dvoran ima tudi razstavni prostor. Tu potekajo različne prireditve s področja kulture, umetnosti, gledališča in filma, kot tudi kongresi, sestanki, novinarske konference, prezentacije, plesne prireditve in banketi. Prizorišče kulturnih prireditev, zlasti Ljubljanskega festivala, so Križanke. Ljubljana ima 12 muzejev nacionalne in mestne ravni (npr. Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Ljubljanski mestni muzej, Železniški muzej, Slovenski tehnični muzej idr.), veliko galerij (npr. Narodna galerija, Moderna galerija, Tivolska galerija-mednarodni center grafične umetnosti, Mala galerija idr.), Opero in balet, 7 gledališč (npr. SNG Drama, Lutkovno gledališče Ljubljana, mestno gledališče, Mladinsko gledališče, Cafe teater idr.), knjižnice med katerimi je najpomembnejša Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), ki je bila zgrajena med leti 1935 in 1940 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Zgradba NUK hrani številne srednjeveške rokopise, inkunabule in renesančne tiske. Kot že omenjeno, je Ljubljana tudi univerzitetno mesto, osrednja stavba je neorenesančna Univerza v Ljubljani, kjer se danes šola več kot 40.000 študentov (www.sl.wikipedia.org/..., 13.10.2006). 1.3 ZGODVINA DRUŽABNEGA DOGAJANJA V LJUBLJANSKEM MESTNEM JEDRU (PROMENADA) Promenada je bila navada, ki se je v času po francoski revoluciji vedno bolj selila izven zasebnih vrtov na ulice in tudi že v prve javne parke in drevorede. Urbanistične preureditve mest predvsem v 19. stoletju so upoštevale tudi to navado in tako so številna mesta pridobila prostore, namenjene sprehajanju - eno izmed takih mest je bila tudi Ljubljana. Sprehajanje je že od samega začetka za Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 10 od 115

obiskovalce nedeljske ali pa vsakodnevne promenade imelo predvsem družabni značaj. Promenada je po drugi svetovni vojni ostala le še v pripovedovanju, v obujenih spominih in na številnih promenadnih fotografijah (Jerman, 2003). Promenado tako razumemo kot obliko druženja, ki je potekala na določenem prostoru, v določenem času, z določenimi pravili, kot obliko navezovanja stikov, kot priložnost za spoznavanje in razkazovanje novitet kot delovni prostor posameznih poklicev in tudi kot prostor, predvsem pa kot shajališče ljudi različnih socialnih in kulturnih okolij. Predstavljala je obliko komunikacije (Jerman, 2003). S časoma se je zunanja manifestacija obiskovanja mestnih vrtov začela opuščati, saj so meščani družabne momente, kot Damjan Ovsec (1979) imenuje promenado, prestavili na trge in ulice:»leta 1880 je promenada potekala po Glavnem trgu (današnji Mestni trg), skozi Špitalsko ulico (današnja Stritarjeva), mimo gledališča (danes Slovenska filharmonija), skozi Židovsko ulico in čez most Hradeckega (današnji Čevljarski most) ter zopet nazaj na Glavni trg«. Na začetku 20. stoletja se je pot razširila; promenada se je odvijala po zgoraj omenjeni poti skozi staro mestno jedro, le da je na prehodu skozi današnje Tromostovje zavila na Prešernovo ulico (danes Čopovo), do glavne pošte, nato nadaljevala po Šelemburgovi ulici (Slovenski) do Kazine, skozi park Zvezda in Kongresni trg ter nato skozi Židovsko ulico nazaj proti Starem trgu. Slika 2: Promenada na Cankarjevi ulici Vir: Promenada v Ljubljani, Jerman, 2003 Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 11 od 115

Promenada, se je tesno prilagajala delovnemu urniku, tedenskemu ritmu in prazničnim ter drugim slavnostnim dogodkom. Za čas pred prvo svetovno vojno in tudi po njej je bila najbolj znana in obiskana vsakodnevna popoldanska promenada. Damjan Ovsec (1979) omenja, da je na prelomu stoletja promenada potekala tudi dopoldne od desetih do pol enih. Promenada je potekala po opravljenih šolskih obveznostih dijakov in študentov, in sicer od štirih popoldne do sedme ure, kar je ustrezalo tudi zaposlenim, ki so imeli delavnik vse do šeste ure zvečer ter so lahko tako izkoristili pozni popoldanski čas za sprehod. Zaposleni so vsakodnevno promenado izkoristili bolj za rekreacijo ter sprehajanje psov. Na promenado so prihajali tisti dijaki in študentje, ki so bili iz Ljubljane ali pa so v Ljubljani živeli. Bežigrad je na primer spadal že v predmestje in se študentje in dijaki iz teh krajev po končanem pouku ali predavanjih v mesto niso več vračali. Gimnazijci so si na promenadi izmenjavali šolske naloge, se srečevali in izmenjavali informacije, dogovarjali za ogled kina ali opernih predstav, kam se bodo odpravili na izlet s kolesi itd. Mladi so imeli tudi priložnost, da se med seboj spoznavajo, med drugim pa je bila tudi priložnost za srečevanje zaljubljencev. Slika 3: Skupina ljudi na promenadi Vir: Promenada v Ljubljani, Jerman, 2003 Tekom tedna je bila glavnina populacije na promenadi iz dijaških in študentskih vrst. Ljubljana kot pomembno izobraževalno središče je pritegnila veliko mladine. Vsakodnevna promenada je bila najbolj živahna od septembra do junija, ko so se v Ljubljani zaradi šolskih in študijskih dejavnosti zadrževali dijaki in študentje. Ob nedeljah pa je bilo na promenadi drugače. Ta je potekala do kosila, ki je bilo ponavadi postavljeno na mizo okoli enih popoldne. Večina ljudi se je promenade udeležila takoj po nedeljski dopoldanski maši. Ob tem ne smemo pozabiti, da so bile nedeljske maše na vseh gimnazijah obvezne in so učitelji verouka v šolski dnevnik vpisovali izostanke od nedeljske maše. Na promenado so najpogosteje prihajale Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 12 od 115

družine in prijateljske združbe. Na fotografijah se pogosto pojavlja motiv mati in hči ter moške dvojice. Pogosta družba je bila tudi skupina bratov in sester, prijateljev ter ostalih sorodnikov. Nedeljska promenada je bila nekaj posebnega tudi zato, ker so se ljudje oblekli v svoje najlepše obleke in se tako kazali med obhodom promenade. Navadno se je obisk promenade končal v eni izmed kavarn. Otroci, ki so dopolnili petnajst let, so se že lahko udeležili promenade brez spremstva staršev. Slika 4: Obiskovalke promenade Vir: Promenada v Ljubljani, Jerman, 2003 Promenada je potekala skozi vse letne čase, tako pozimi kot tudi poleti. Okrnilo jo je lahko le močno deževje, mraz ali pa gosta megla. Promenada je bila dogodek tudi za ljudi iz predmestja, ki so pripešačili, prikolesarili ali se pripeljali s tramvajem ali vlakom. Zbrali so se v eni izmed gostiln, kaj popili in se odpravili na promenado. Za to priložnost so se skrbno in čim lepše oblekli, tako da po obleki večinoma ni bilo moč ločiti, kdo prihaja iz mesta in kdo ne. Družbe so se gibale le v svojem krogu, oziroma so se pomešale, če so se posamezniki iz skupin poznali. Glavno vodilo na promenadi je torej bilo navezovanje stikov. Med promenado pa so obstajala tudi določena pravila. Ljudje so se ponavadi gibali po desni strani poti, vendar to ni bila poglavita obveza. Po sprehajališču se ni smelo voziti ali jahati. Ni se spodobilo žvižgati, peti, jesti ali kaditi. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 13 od 115

Nedelja je bila za večino zaposlenih dela prost dan, vendar ne za vse. Po promenadi je večina ljudi odšla v ljubljanske kavarne. Med najbolj zaželenimi so bile kavarna Petriček, Emona ali pa restavracija Daj-dam. Tam so se obiskovalci pogovarjali, pili, jedli sladice, brali časopise ipd. Priljubljen je bil tudi sladoledar, ki se je s triciklom vozil po parku Zvezda in tam ponujal sladoled. Na ljubljanskih ulicah je bilo opaziti še en poklic, ki je utonil v pozabo. Nasproti Hauptmannove hiše pred Tromostovjem, torej na najbolj obiskovanem delu promenade, je imel svojo stojnico izrezovalec silhuet, imenovanih tenje. Izrezovalec silhuet je imel pri sebi bele lepenke in črni papir ter škarje. Njegovo priljubljeno mesto je označeval pisan dežnik, pod katerim je sedel in čakal na stranke. Z iznajdbo fotoaparatov ter razvojem novega poklica - fotograf, kateri so bili s svojim fotografijami takrat atraktivnejši za ljudi, pa je na žalost počasi za izrezovalca silhuet zmanjkalo zanimanja, dokler na koncu ta poklic ni izumrl. Predvsem je pomembno izpostaviti cvetlične dneve ter promenadne koncerte ob nedeljah okoli enajste ure. Prirejala so jih različna športna društva, narodnoobrambna društva in Rdeči križ. Mlade gospe in dekleta so po cestah ponujale cvetlice, katere so zataknile za gumbnico v zameno za podarjen prispevek. Slika 5: Promenadni koncert v glasbenem paviljonu parka Zvezda Vir: Promenada v Ljubljani, Jerman, 2003 Od pomladi do jeseni so v glasbenem paviljonu igrale različne godbe. Ljudje so zelo radi prihajali na koncerte zaradi prijetne glasbe, sedeli po klopcah ali pa stoje na cesti poslušali koncert. Sprva je bil park Zvezda vključeni del promenadne poti, ko pa se je povečal promet na Šelemburgovi ulici pa manj, tako da so ljudje prihajali v park Zvezda samo še na promenadne koncerte. Po napadu na Beograd v začetku aprila 1941 in po hitri kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije je bilo ozemlje Dravske banovine zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje: nemškega, italijanskega in madžarskega. Družabno življenje v Ljubljani Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 14 od 115

je potihnilo. Ljubljančani so se takrat raje zadrževali doma in so le redko odšli na promenado. Promenado so v večini zasedali vojaki. Po cestah, in tudi na promenadi, je bila obveza pozdravljati fašizmu, z dvignjeno desno roko. Neodobravanje pravil je bilo kaznovano. Promenada je med drugo svetovno vojno počasi zamrla. Maja 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so morali ljudje hitro, po začetni evforiji in veselju, slediti ukazom nove oblasti z interesom čim hitrejše obnove domovine (obnova prevoznih poti in celotnega gospodarstva). Za hitro izpolnitev želja je oblast potrebovala poceni delovno silo. Ljudje so se odločali za prostovoljno delo, nekateri pa so bili vanj tudi prisiljeni. Tako so ljudje po vojni delali od ponedeljka do sobote, v nedeljo pa so se morali udeleževati udarniških akcij. Mladi so bili včlanjeni v mladinske organizacije, katere so organizirale delovne akcije, kjer so obnavljali in gradili industrijske, prometne ter komunalne objekte. Seveda so se mladi pridno udeleževali mladinskih delovnih akcij, saj jim je to pomagalo pri vpisu na študij, iskanju ležišč v študentskih domovih in zaposlitvi. Vse te delovne akcije so potekale ob nedeljah, kar je ljudem preprečilo, da bi takrat obiskali promenado. Tudi na splošno so se ljudje raje zadrževali doma, saj ni bilo več zaupanja med njimi. Pazili so s kom in o čem se pogovarjajo ter niso več upali javno debatirati. Struktura obiskovalcev na promenadi se je spremenila. Večina ljudi je bila zasedena s prostovoljnim ali prisilnim delom, tako da je prevladala starejša populacija sprehajalcev, ki so s seboj vodili mlajše otroke. Počasi je promenada utonila v pozabo.. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 15 od 115

2 OŽIVLJANJE MESTNIH JEDER Oživljanje, revitalizacija oziroma reurbanizacija so izrazi s katerimi označujemo reševanje problema zamiranja mestnih jeder. Najbolj odmevni so projekti oživljanja mestnega jedra Birminham v Veliki Britaniji, Bilbao v španski Baskiji in južnofrancoskega mestnega jedra Montpellier. Hočevar (2000) omenja tudi primer ZDA in sicer mestnega jedra Bltimore. Problem zamiranja mestnih jeder zaradi selitve mestnih funkcij in aktivnosti (predvsem prostočasnih) na obrobje mest, ostaja že nekaj časa svetovni globalni problem. Vzrok za prenovo so v večini primerov socialni in kulturno zgodovinski problemi mestnih jeder, a se na koncu uveljavijo predvsem ekonomski interesi (Verlič, 1984). Preko gospoda Pollaka smo se seznanili z mednarodnim projektom Re Urban Mobil, v katerega je bila vključena tudi Ljubljana. Oživitev mestnega jedra so definirali sledeče (Re Urban Mobil, 2006, str. 5):»Reurbanizacija je proces optimizacije gospodarskih, pravnih, socialnih, gradbenih in okoljevarstvenih razmer s ciljem ustvariti ustrezen življenjski prostor v samem mestnem jedru (skupaj z ohranitvijo njegove identitete in kulturne dediščine), ki bo privlačen za posameznika in gospodinjstva, kot lokacija pa za investitorje«. Kot razlog za zamiranje mestnih jeder lahko navedemo več dejavnikov: pojav in vedno večja uporaba avtomobilov (problem parkiranja) (Uršič, 2003, str. 24-26), staranje prebivalstva (Re Urban Mobil, 2006), globalizacija in selitev industrije na periferijo ter s tem nastanek degradiranih urbanih območij (Koželj, 1998, str. 13). Po Pickardu (2001, str. 1) pa lahko dodamo še zanemarjanje oziroma zapostavljanje mest, namerno uničevanje mest, gradnjo novih objektov, ki niso v skladu s staro arhitekturo in čezmeren mestni promet (z vidika onesnaževanja). Pri projektu Re Urban Mobil so prišli v zvezi z ljubljanskim mestnim jedrom do naslednjega zaključka (Re Urban Mobil, 2006, str. 31):»Mesto ima gosto mrežo institucij in orodij, vendar se mora odpovedati togim prostorskim načrtom in sprejeti»mehkejše«ter bolj strateško usmerjene pristope za reurbanizacijo. Tedaj bi bil kombinirani okvir soudeležbe morda primernejši.«mehkejše pristope razumemo kot postopne pristope, kombiniran okvir pa kot združevanje prizadevanj prebivalcev in oblasti (Re Urban Mobil, 2006, sir. 30). 2.1 EKONOMSKI IN SOCIALNI VIDIKI OŽIVITVE MESTNIH JEDER Glavni razlog, da so se države po svetu že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začele zavedati problema v mestnih jedrih, je bila neizbežna zgostitev prometa in posledično prometni kaos. Mestna jedra so bila že pred stoletji zasnovana kot cona za pešce. Zato se je tudi urbana struktura mestnega jedra in postavitev trgovin, lokalov prilagodila toku pešcev. S časoma, ko je avtomobil postal glavno transportno sredstvo, so mestna jedra začela spreminjati svojo urbano strukturo, da bi povečala ekonomske ter finančne koristi. Nove cestne povezave so bile speljane tako, da je v mestno jedro prišlo čim več obiskovalcev, posledično pa je to povzročilo razpad Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 16 od 115

številnih koristih elementov družabnega življenja. Zaradi novih cest oziroma njihove razširitve ter gradnje garažnih hiš in parkirišč, se rušijo številni družbeno pomembni urbani elementi. Odročna območja v mestnem jedru so tako postala dosegljiva v kratkem času. Posledično se je povečalo število obiskovalcev z avtomobili, ti pa v mestnem jedru povzročajo vse večjo gnečo. Sedanji premik kupcev v nakupovalne centre na mestnem obrobju je bil takoj opredeljen kot nenavaden in zaskrbljujoč pojav, ki naj bi opozarjal na krizo v katero je mesto zašlo. Če se je želel kapital v mestu povečevati in obenem mesto prilagoditi sodobnim družbenim razmeram, je bila izgradnja prometnega omrežja za individualna prevozna sredstva logičen odgovor na te izzive. Izgradnja avtomobilske prometne mreže v mestih je pomenila spremembe v dostopnosti posameznih prostorov. Prišlo je do selitve nekaterih trgovskih prostorov iz mesta, ki je postalo pretesno, neprimerno in nedostopno za širše množice uporabnikov avtomobilov. Množična menjava, potrošnja dobrin in storitev se je preselila na časovno in prostorsko primernejše ter cenejše lokacije na mestni periferiji in povlekla za seboj tudi vrsto prostočasnih dejavnosti, ki so bile do pred kratkim značilnosti in simbol središča mesta (npr. Kini, nočni klubi, restavracije ipd.) (Uršič, 2003, str. 25-26). Drugi razlog je spremenjen način življenja, zaradi katerega sta se spremenila tudi način in lokacija povpraševanja po dobrinah. Danes ljudje trošijo večinoma v trgovskih centrih zunaj mestnih središč, v porastu pa je tudi trošenje»iz naslonjača«, ali tako imenovana e-trgovina. Zaradi tega danes ljudje po socialne, komercialne in tehnološke dobrine ne hodijo več v mestna središča, ki so nekdaj veljala za nakupovalni raj (tržnice, veleblagovnice ipd.). Rezultat tega je izumiranje mestnih jeder in boj mestnih oblasti, da bi zadržale življenje v mestnem jedru in mu vrnile tradicionalno vlogo (Exmouth in East Devon, 2005). Tretji razlog je staranje prebivalstva, kar je tudi specifično za ljubljansko mestno jedro, ki je nesposobno vzdrževanja svojih nepremičnin. Iz raziskave Re Urban Mobil-a, katero je zanj izvedla Fakulteta za družbene vede (FDV), je razvidno, da je povprečna starost prebivalstva v ljubljanskem mestnem jedru 45'3 let, v starem mestnem jedru pa 49'6 let. Zaradi privatizacije se je povečal odstotek lastniških stanovanj, prebivalstvo v njih pa se v povprečju vse bolj stara. V velikih stanovanjih (stara meščanska stanovanja) na 80 do 150 m 2 živita dva ali celo en sam starostnik. Posledično so stanovanja stara, slabo vzdrževana in neizkoriščena, medtem pa se mlade družine stiskajo v premajhnih stanovanjih. Po Uršiču (2003, str. 52) gre pri socialnem vidiku predvsem za to, da so ljudje v mestih skozi kulturno ponudbo zadovoljevali vsakdanje potrebe po sprostitvi, zabavi, druženju in socialnih stikih. S preusmeritvijo toka obiskovalcev kulturnih prireditev pa je iz mesta izginila tudi ulična množica (med njimi tudi flanerji), ki je eden izmed pomembnih elementov urbanosti. Flaner je voajer-gledalec, ki uživa v opazovanju uličnega življenja, je hkrati del scenografije in ''kronist'' ulice, ki bodisi s svojim pogledom, pisano besedo ali slikarskim platnom popisuje vsakdanje življenje v mestu. Že sama navzočnost, je tudi njegova funkcija, ki prispeva k unikatnemu doživljanju mesta (Uršič, 2003, str. 34). Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 17 od 115

2.2 URBANISTIČNI VIDIK OŽIVITVE MESTNIH JEDER Urbanizem je dejavnost, ki se ukvarja s smotrnim vzdrževanjem obstoječih naselij in mest ali pa z modernim načrtovanjem bodočih naselij in mest. V današnjem času se najbolj aktivno vključuje v načrtovanje novih satelitskih mest okoli velemestnih jeder. Pri svojem delovanju se mora ozirati na naravne danosti prostora, ekološke zahteve, socialno okolje, vrsto arhitekture, ki jo bo uporabila, in prometno infrastrukturo. Slovenski urbanizem se je po letu 1992 znašel v hudih težavah, ker se mora v enajstih slovenskih mestih predvsem ukvarjati z zaščito starih mestnih jeder, na drugi strani pa se izgublja v divji izgradnji raznih blagovno-trgovskih centrov s tipsko arhitekturo. Ta se pretežno izraža s kockasto-hangerskimi, montažnimi objekti in neurejeno prometno infrastrukturo, pri gradnji pa popolnoma zanemari primarno krajevno hidrografijo (www.sl.wikipedia.org/wiki/urbanizem, 28.2.2007). Uveljavila sta se dva osnovna koncepta razumevanja urbanizacije: na eni strani urbanizacija kot rast prebivalstva in prostorska širitev mest in urbanih naselij, na drugi strani urbanizacija kot socialna, ekonomska, funkcijska in fizionomska preobrazba ruralnih območij v smislu zmanjševanja razlik med mestom in podeželjem (Vreska, 2002, str. 19). Po mnenju nekaterih teoretikov ima proces urbanizacije štiri značilne stopnje: 1. urbanizacija prebivalstvo teži iz podeželja v zgoščena mesta, 2. suburbanizacija prebivalstvo teži iz mest v predmestje, 3. desurbanizacija prebivalstvo teži iz urbanih področij nasploh, 4. reurbanizacija prebivalstvo se vrača v osrednja območja mest ali pa se tvorijo nova urbana središča; Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 18 od 115

Slika 6: Gibanje prebivalstva v mestih, obmestjih in mestnih regijah v različnih stadijih urbanega razvoja Vir: Ravbar, 1992 Slika prikazuje različne stadije mestnega (urbanega) razvoja, urbanih regij in predmestja oziroma obmestja na podlagi gibanja prebivalcev in obiskovalcev. Mestna regija, ki jo sestavljata mesto in predmestje ima obliko paraboloidne krivulje. To pomeni da prebivalstvo v obdobju urbanizacije in suburbanizacije intenzivno narašča, in sicer do neke točke v suburbanizacijskem procesu. Po tej točki se začne proces desurbanizacije, ki se nadaljuje v reurbanizacijo. V obeh zadnjih obdobjih lahko ugotovimo upadanje števila prebivalcev v mestni regiji. Prebivalstvo v mestu narašča zgolj v obdobju urbanizacije, medtem ko v suburbanizacijskem procesu začne upadati, dokler v obdobju desurbanizacije ne doseže skrajne točke, ki je prelomnica. Število prebivalcev nato spet narašča, še posebej v obdobju reurbanizacije. Krivulja obmestja prikazuje skoraj zrcalno sliko krivulje mesta. V obdobju urbanizacije krivulja upade, kar pomeni, da se ljudje priseljujejo v mesto, vendar se še v obdobju urbanizacije prične spet dvigovati. S krivuljo mesta se sekata v polju suburbanizacije, kar pomeni, da se trend zamenja od sečišča naprej se več ljudi izseljuje iz mesta kot priseljuje vanj. V obdobju dezurbanizacije se krivulja spet obrne navzdol ljudje se iz obmestij pričnejo izseljevati in naseljevati mesto. V sečišču krivulje, ki prikazuje gibanje prebivalcev v mestu in obmestju (ta točka je v polju reurbanizacije), se število prebivalcev v mestu in obmestju izenači. Od te točke naprej število ljudi v mestu narašča, število ljudi v obmestju pa upada. Mesto začne ponovno pridobivati na pomenu. Revitalizacija mestnih jeder iz zgoščenih suburbanizacijskih območji, v nekoč neprivlačno mesto, spet privablja ljudi, tako prebivalce kot tudi potrošnike in turiste. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 19 od 115

V zadnjem času se je v svetu uveljavil nov izraz za poimenovanje in pojasnjevanje sodobnih urbanizacijskih procesov ''urban sprawl'' (razpršeni urbani razvoj oziroma razpršena urbanizacija). Gre za pojav razpršene in redke poselitve, vezane na avtomobilski promet, zunaj strjenih urbanih ali ruralnih naselij, na podeželju in ob glavnih prometnicah (Rebernik, 2004). Da se ljubljansko mestno jedro nahaja v obdobju izseljevanja ljudi iz mesta, je razvidno tudi iz raziskave Re Urban Mobil-a, katero je zanj izvedla Fakulteta za družbene vede. Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečna starost prebivalstva v ljubljanskem mestnem jedru 45'3 let, v starem mestnem jedru pa 49'6 let. Iz tega je razvidno, da se v mestno jedro ne priseljujejo nove mlade družine, ampak so mestne hiše v večini v rokah starejših prebivalcev, kateri za njihovo zunanjost in urejenost ne morajo zadovoljivo skrbeti. Pri sprehodu čez mestno jedro zato naletimo na zanemarjene fasade, propadle in neurejene hiše. Po Mušiču naj bi Slovenija že prešla v obdobje desurbanizacije (Mušič, 1980, str. 26). 2.2.1 URBANISTIČNI VIDKI REVITALIZACIJE NA ZGLEDU EVROPSKIH MEST a) razširjanje delovnega časa nakupovalnih in storitvenih prostorov Ne gre za standardno podaljševanje obratovalnega časa trgovin ali barov, ampak za večkratno dnevno preobrazbo funkcije in namembnosti poslovne dejavnosti. Če to ponazorimo s praktičnim primerom, pomeni, na primer da v trgovino z oblačili postavimo restavracijo, bar ali klub in s tem v določenih časovnih obdobjih tržimo gostinske storitve (zajtrk, kosilo, večerjo), v vmesnem obdobju pa prodajamo oblačila in druge modne artikle. Zgled takih multifunkcionalnih trgovin sta npr. Armani (Pariz, New York) ali pa nove Pradine trgovine, ki v zadnjem času rastejo po vseh večjih svetovnih metropolah. Glavna značilnost teh ''antitrgovin'' je prav sposobnost kameleonske preobrazbe, ko se obiskovalec niti ne zaveda, da je v prodajalni. Elitne trgovine so v mestnih jedrih pogost pojav, katerega lahko opazimo tudi v ljubljanskem mestnem jedru. Leta 2005 se je odprla multifunkcionalna trgovina (Vale Novak, trgovina s konceptom, knjigarna s kavarno in prodajo modnih dodatkov). Podobno funkcijo imajo tudi nekateri klubi v ljubljanskem mestnem jedru, kot npr. klub Global in Bachus center. Čez dan se v teh prostorih nahaja restavracija, zvečer pa se prostori prelevijo v diskoteko oziroma nočni klub. b) drastični prostorski posegi, ki obenem ohranjajo strukturo in ustavljajo proces elitne gentrifikacije V Zürichu so problem rešili tako, da so nakupovalna središča, parkirišča, banke, skladišča in laboratorije zgradili pod mestnim jedrom. Mestno jedro se ne širi navzven ali navzgor, ampak ''navznoter'' pod mestnim jedrom. Tako so ohranili privlačnost mestnega jedra in flanerstvo (pohajkovanje po njem) ter povečali potrošnjo, ki se nahaja v podzemlju. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 20 od 115

V Nürnbergu so po drugi svetovni vojni obnovili staro mestno jedro v slogu prejšnjih zgodovinskih obdobji. Nove stavbe so obnovili s starimi, historičnimi fasadami, katere se dopolnjujejo s stavbami iz umetno starega kamna, kot zanimivost pa so napravili sistem podzemne in nadzemne železnice. S tem so olajšali bivanje in delovanje v mestu, obiskovalcem pa ogled mestnih znamenitosti. V obeh primerih so povečali število restavracij, trgovin, javnih prireditev ipd. Obnovili so tudi stanovanja v mestnem jedru ter jih enakomerno porazdelili ekonomsko mešani strukturi prebivalcev. Poleg bogatašem so stanovanja na voljo tudi umetnikom in študentom. c) povečanje števila obiskovalcev s signalnimi (flagship) pristopi Mestno jedro dobi na privlačnosti s pomočjo izgradnje ogromnih spektakularnih stavb. Primer take zgradbe je Guggenheimov muzej moderne umetnosti v španskem Bilbao, ki so ga odprli leta 1997. Bilbao je obmorsko mesto, vendar njegove plaže niso namenjene turizmu temveč industriji; je namreč največja španska luka. Primer Bilbao je zanimiv tudi zato, ker poleg muzeja nima množično obiskovanih naravnih, družbenih ali zgodovinskih danosti in v preteklosti ni privabljal večjega števila turistov. Rezultati raziskave so pokazali, da je glavni vzrok za obisk Guggenheimovega muzeja, v ekstravagantnosti stavbe same (zamisel arhitekta Gehryja). Leto dni po postavitvi muzeja je mesto s 370.000 prebivalci obiskalo 1.300.000 ljudi več kot leto poprej. Sedanji povprečni mesečni obisk muzeja je 98.035 ljudi. Zaradi velikega obiska se posledično gradijo novi luksuzni hoteli, letališče, mednarodne banke in ustrezna mestna infrastruktura. Muzej se zaradi svoje posebne arhitekture, kot tudi razstav, ki so na voljo obiskovalcem v notranjosti, uvršča med svetovne znamenitosti (www.majakonecnik.com/..., 6.3.2007, www.guggenheim-bilbao.es/..., 6.3.2007). Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 21 od 115

Slika 7: Guggenheimov muzej v Bilbao Vir: www.itea.arcelor.com/..., 6.3.2007 Slika 8: Pročelje Guggenheimovega muzeja v Bilbao Vir: www.individual.utoronto.ca/..., 6.3.2007 Muzej leži na 32.500 m 2 v mestnem jedru Bilbao. Stavba je nenavadna kombinacija povezanih oblik pravokotne kamnite kocke apnenčaste barve, valovitih in upognjenih oblik, oblečene v titan (v njegovi obleki naj bi bila zgradba varna sto let). Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 22 od 115

Zgradba muzeja je v obliki ribe. V notranjosti so stene in stropi v obliki steklenih zaves, ki dajejo prostoru svetlobo in transparentnost (www.guggenheim-bilbao.es/..., 6.3.2007). Do podobne rešitve izumiranja mestnega jedra so prišli tudi v Gradcu. Mestno jedro je bilo pusto in prazno, ljudje pa so se zadrževali v nakupovalnih središčih na obrobju mesta. Nova galerija sredi mestnega jedra, t.i. ''lebdeča ladja'', je privabila ljudi nazaj v mestno jedro, postala pa je tudi identiteta mesta. S tem se je tudi v Gradcu razvil tako imenovani arhitekturni turizem (Kolizej novo kulturno srce Ljubljane, 2004, str. 8). Slika 9: Galerija Kunsthaus v Gradcu Vir: www1.tucottbus.de/btu/..., 7.3.2007 Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 23 od 115

3 OBSTOJEČE STANJE V LJUBLJANSKEM MESTNEM JEDRU 3.1 TURIZEM V LJUBLJANSKEM MESTNEM JEDRU Po osamosvojitvi, leta 1991, je Slovenija začela pospeševati razvoj turizma kot obetajoče gospodarske panoge, kot posledica zmanjševanja trgov za druge gospodarske panoge in povečevanje brezposelnosti. Slovenija je začela spoznavati možnosti v danostih kulturne dediščine, prometnih povezav, prireditev ipd. Turistično povpraševanje po Ljubljani se v zadnjih letih povečuje. Ljubljana je zanimiva za poslovni, kulturni in zabavni turizem. V mestnem jedru se povečuje število gostinskih lokalov, vse več je najrazličnejših zabavnih prireditev, potekajo obnovitve številnih kulturnih in poslovnih objektov, revitalizira se staro mestno jedro, posebni atrakciji mesta pa sta turistični vlakec (Prešernov trg Ljubljanski grad) ter ladjica na Ljubljanici. Nova pridobitev je tudi vzpenjača na Ljubljanski grad. Ljubljana ima ugodno zemljepisno lego, saj predstavlja križišče med vzhodno in zahodno Evropo ter Sredozemljem. Dobiva dobre prometne povezave v vse smeri, značilna je tudi dobra cestna povezava z mednarodnim letališčem Brnik. Na obrobju mestnega jedra se nahaja tudi železniška in avtobusna postaja, ki predstavlja pomembno železniško križišče Srednje Evrope. Turiste lahko razdelimo na štiri skupine glede na namen njihovega obiska: Poslovni obiskovalci Ljubljano obiščejo zaradi poslovnih vzrokov kot so nakup ali prodaja izdelkov, kot gostje ali razstavljavci na sejmih. Ponavadi prenočijo v hotelih višje kategorije. Prihajajo z letali ali s svojimi avtomobili. Čez dan opravljajo svoje posle v mestu, zvečer pa imajo ponavadi poslovne večerje v hotelu ali v mestnih restavracijah kasneje pa potrebujejo tudi primerno zabavo. Zahtevajo dobre informacijske storitve. Povprečna starost: srednja leta; pretežno so iz: Italije, Avstrije in Vzhodne Evrope. Tranzitni obiskovalci Obiskovalci za kratek čas, ki se na svoji poti ustavijo, da si ogledajo mesto in kaj pojedo. Zahtevajo dobre turistične informacije. Ogledajo si ljubljansko mestno jedro, uporabljajo gostinske storitve in opravijo manjše nakupe. Povprečna starost: mladi in ljudje srednjih let; pretežno so iz: Italije, Avstrije, Madžarske ter ostalih držav. Obiskovalci mesta Turisti, ki pridejo v Ljubljano, da si ogledajo mestno jedro in njegove znamenitosti ter spoznajo njeno družabno življenje. Obiskujejo restavracije in lokale ter opravijo tudi nakupe v mestu. Ostanejo čez vikend ali podaljšan vikend. Zahtevajo dobre turistične informacije ter razvedrilo. Povprečna starost: srednja in starejša starostna skupina (z novim hostlom Celica se je povečal tudi obisk mlajše starostne skupine); pretežno so iz Italije in Avstrije. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 24 od 115

Obiskovalci, ki iščejo razvedrilo Gostje pridejo v Ljubljano za vikend ali zaradi posebnega kulturnega dogodka (koncert, prireditev, ). Zahtevajo dobre atraktivne programe in ponudbo ter tudi dobre turistične informacije. Obiskujejo restavracije, nočne lokale, koncerte, muzeje ipd. Povprečna starost: mladi; pretežno so iz Italije, Avstrije in Velike Britanije. 3.1.1 ZAVOD ZA TURIZEM Zavod za turizem Ljubljana (ZTL) je lokalna turistična agencija, ki deluje kot javni gospodarski zavod. Deluje kot učinkovita, fleksibilna organizacija javne gospodarske službe. Drugega aprila 2001 ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana (MOL). Pri svojem delu ZTL sodeluje s Slovensko turistično organizacijo, s kabinetom župana, z oddelki in službami MOL, z Mestnim svetom, s turističnimi društvi na območju Ljubljane, s člani Zavoda in drugimi organizacijami in inštitucijami ter nosilci turistične ponudbe na območju Ljubljane. Cilj ZTL je razviti visoko strukturirano turistično ponudbo z ugodnim vplivom na kakovost življenja Ljubljančanov in privlačno ponudbo za turiste. Želi doseči stabilni prihodek ponudnikov turističnih storitev in drugih s turizmom povezanih dejavnosti ter v razvoj in promocijo turistične ponudbe vključiti dejavnosti, ki so posredno in neposredno povezane s turizmom. Glavna naloga ZTL je pospeševanje turizma v Ljubljani. Za pospeševanje turizma je predvsem pomembno, da ga sprejmejo domačini in da le ti lahko nadaljujejo svoje življenje na normalen in kvaliteten način. Pomembno je, da z dejavnostmi za pospeševanje turizma ne onesnažujemo okolja ter vključimo posredne in neposredne dejavnosti povezane s turizmom. Skrb za lepši izgled mesta, izgradnja turistične signalizacije, aktivno vključevanje domačega prebivalstva v aktivnosti povezane s turizmom, pospeševanje izgradnje turistične infrastrukture (sprehajalne poti, rekreacijska območja, pristani za plovila ob Ljubljanici), pospeševanje sodelovanja med javnimi in zasebnimi sektorji, ureditev dostopnosti do turističnih in drugih znamenitosti (tudi z možnimi alternativnimi prevozi), vzpostavitev in vzdrževanje sodobnega informacijskega sistema in sodelovanje informacijskih služb pri načrtovanju različnih aktivnosti in dogodkov na različnih področjih. Kvalitativni cilji ZTL: - povečati prepoznavnost Ljubljane kot zanimive, privlačne in varne turistične destinacije z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, - razviti tako turistično ponudbo, ki bo privabljala turiste vseh segmentov in tudi domače prebivalce čez celo leto, - razviti identiteto Ljubljane in jo pozicionirati kot destinacijsko znamko, - da bi mesto dobilo nov imidž»mesto doživetij«, namesto»ljubljana-poslovno mesto«, - oživiti staro mestno jedro s primernejšim prometnim režimom, - povečati in izboljšati turistično ponudbo v starem delu mesta, - ponovno oživiti obrežja Ljubljanice s sprehajalnimi potmi in točkami za počitek in sprostitev, - izkoristiti Ljubljanico v turistične namene, - poskrbeti, da bodo ponudniki turističnih in s turizmom povezanih storitev in Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 25 od 115

proizvodov na območju Ljubljane med seboj bolj tesno povezani in si med seboj bolj pomagali, - povečati pomen kakovosti naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki postajajo pomemben del turistične ponudbe ter povečati njihovo razpoznavnost, - prilagoditi ponudbo nastanitvenih zmogljivosti obstoječemu in pričakovanemu turističnemu povpraševanju, - povečati vlogo znanja in kakovosti v turizmu in s turizmom povezanih dejavnosti. Kvantitativni cilji ZTL: - podaljšati povprečno dobo bivanja turistov v Ljubljani, - povečati število turistov, ki v Ljubljani prenočujejo, - povečati število nočitev, - povečati povprečno dnevno potrošnjo turistov, - povečati turistično potrošnjo, - povečati prepoznavnost in dostopnost turistične ponudbe Ljubljana, - povečati obseg prodaje turističnih programov in razširiti ponudbo ogledov Ljubljane, - pridobiti dodatna ležišča nizkega cenovnega razreda, - v okviru Nacionalnega kongresnega urada vzpostaviti pogoje za pridobitev čim večjega števila kongresnih prireditev, (Zavod za turizem Ljubljana, 2007) Nalogo o učinkovitem informiranju meščanov in turistov o dogajanju v mestnem jedru in njegovi ponudbi, so učinkovito realizirali trije Turistični informacijski centri. 3.1.2 TURISTIČNE INFORMACIJE TER PROGRAMI Turistični informacijski center (TIC) V jedru Ljubljane se nahajajo trije turistični informacijski centri in sicer na Krekovem trgu, na Adamič-Lundrovem nabrežju ter pri železniški postaji. Njihova funkcija je pospeševanje prodaje turistične ponudbe Ljubljana. Informacijski centri ponujajo naslednje: - informacije o nastanitvenih možnosti - ljubljansko turistično ponudbo (npr.: naročilo vodenega ogleda mesta 17 različnih jezikov), informacije o prireditvah, dogodkih in ponudbi - vstopnice za kulturne, zabavne, športne in druge prireditve - spominke iz Ljubljane - internetni kotiček (www.ljubljana.si/si/turizem/ponudba/default.html, 15.12.2007) Organizirani ogledi ljubljanskega mestnega jedra Turist ima pri odločitvi o načinu ogleda mesta pestro izbiro. Udeleži se lahko rednih ali naročenih ogledov mesta. Popelje se lahko z ladjico po Ljubljanici, odpelje s turističnim vlakcem ali novo vzpenjačo na Ljubljanski grad, si izposodi kolo ali pa se na odkrivanje ljubljanskega mestnega jedra poda kar peš. Redni ogledi Ljubljane so namenjeni predvsem posameznikom in manjšim skupinam, v njihovem okviru pa si lahko vsak dan ogledajo najpomembnejše znamenitosti v mestu. Vodeni ogledi Ljubljane po naročilu, ki so na voljo vse leto, so priložnost za spoznavanje različnih Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 26 od 115

obrazov Ljubljane. Trenutno je na voljo strokovno vodenje v 17 jezikih (Zavod za turizem Ljubljana, www.ljubljana.si/si/..., 15.12.2007). Turistična kartica Turistična kartica oziroma "Ljubljana Card" je kartica popustov, ki velja tri dni, vanjo je vključenih več kot 100 ponudnikov. Omogoča naslednje ugodnosti: - prost vstop ali znižano vstopnino v ljubljanske kulturne ustanove, - 3-dnevno neomejeno brezplačno vožnjo na vseh progah Ljubljanskega potniškega prometa, - ugodnosti za določene turistične storitve v Ljubljani, - popuste pri prenočevanju, v gostinskih lokalih, barih, - cenejši prevoz s taksiji in rent-a-car-ji, ter - cenejše nakupovanje v Ljubljani. Slika 10: Turistična kartica Vir: www.ljubljana.si/..., 15.12.2007 Kam Brošura, ki jo izdaja vsak mesec Zavod za turizem Ljubljana. Njen namen je seznaniti ljudi s kulturnimi, zabavnimi, športnimi in drugimi prireditvami, ki bodo potekale v Ljubljani. Opremljena je tudi z osnovnimi informacijami za turiste. Izhaja v slovenskem ter angleškem jeziku. Slika 11: Brošura Kam Vir: Zavod za turizem Ljubljana Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 27 od 115

3.1.3 PREDNOSTI TURISTIČNE PONUDBE LJUBLJANSKEGA MESTNEGA JEDRA Lega Ljubljana ima dobro geostrateško pozicijo na križišču med vzhodom, zahodom in sredozemskimi deželami, z relativno dobrimi prometnimi povezavami in kratkimi razdaljami do drugih pomembnih evropskih mest. Pozicija Ljubljane je v okviru novih političnih in ekonomskih pogojev tudi primerjalna prednost v odnosu do Balkana in novih držav. Dostopnost Ljubljana je blizu vseh emitivnih trgov (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška), dostopnost je preprosta (cestni, železniški, letalski promet) in večjih težav z varnostjo ni. Ljubljana, kot prestolnica Slovenije, je središče vseh pomembnih gospodarskih, političnih in kulturnih dogajanj. Vendar pa je še vedno majhno mesto, ki ga je mogoče prehoditi v kratkem času (kar ima tudi svoje prednosti). Je center stacionarnega turizma in izhodišče za izlete v notranjost Slovenije Bivanje v Ljubljani je velika prednost, saj je mogoče od tu potovati po celi Sloveniji. Razdalje med mesti so majhne. Kulturna ponudba ljubljanskega mestnega jedra Posebno intenzivna je v poletnem obdobju (Poletje v stari Ljubljani), v tem obdobju preneha s svojim delovanjem vrsta profesionalnih kulturnih inštitucij. Prednost je v drugačni programski usmeritvi (raznovrstna kulturna ponudba), neinstitucionaliziranosti (manjša administracija in cenejša izvedba) ter povezanosti kulture in širše revitalizacije starega mestnega jedra. Druge pomembne prireditve so še: Slovenski glasbeni dnevi, Exodus, Festival sodobnih odrskih umetnosti, Mednarodni poletni festival, Mednarodni grafični bienale, Mladi levi, Noč v stari Ljubljani, Mini lutke, INFOS, LIFE mednarodni filmski festival, Sejem vino idr. Mesto je prepoznavno tudi po Plečnikovi arhitekturi, v regionalnem in evropskem okviru. Na Ljubljanskem gradu potekajo razstave in prireditve (Srednjeveški viteški dan, Mini poletje za otroke idr.). Nočno življenje Živahno je predvsem v mesecih od junija do septembra in decembra, ko se na ulicah dogaja veliko prireditev. Mestno jedro ima številne lokale, bare, diskoteke in restavracije. Ugodne poslovne in kongresne možnosti V ljubljanskem mestnem jedru je možno organizirati raznovrstna srečanja v vrhunsko opremljenih kongresnih prostorih z ustrezno infrastrukturo. Med najbolj znanimi je Cankarjev dom. Kongresni center s profesionalnimi kongresnimi organizatorji. Leta 2002 se mu je pridružil Grand hotel Union s kongresno dvorano ter ostalimi konferenčnimi prostori. Poleg omenjenih pa se kongresi in seminarji vršijo še v dvoranah nekaterih hotelov (Lev, Slon), v določenih gospodarskih ustanovah, poslovnih stavbah, fakultetah ter znanstveno izobraževalnih centrih. Manjša srečanja je možno organizirati tudi na Ljubljanskem gradu. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 28 od 115

Univerzitetno središče V Ljubljani se nahajajo 3 akademije, 22 fakultet ter ena visoka šola. 3.1.4 SLABOSTI TURISTIČNE PONUDBE LJUBLJASNKEGA MESTNEGA JEDRA nadpovprečno visoke cene hotelov, nesorazmerje med ceno in kvaliteto storitev, nezadostna opremljenost hotelov v primerjavi z evropskimi standardi, pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti nižje kategorije, slaba prometna urejenost mesta, pomanjkanje parkirnih prostorov, slabo označevanje (npr.: ni usmerjevalne table za Ljubljanski grad), kulturna ponudba ne ustreza potrebam gostov, premalo tematsko različnih lokalov, barov ter diskotek premalo restavracij s tipično slovensko kuhinjo ter slovenskimi vini manjkajo posebni dogodki in turistično zanimive ponudbe, ki bi glede na ciljno skupino združevale in ponujale privlačne elemente mestne ponudbe. 3.1.5 PODATKI O RAZVOJU TURIZMA V LJUBLJANI Po osamosvojitvi Slovenije se je število tujih gostov v Ljubljani zaradi kriznih žarišč in prekinjenih tranzitnih tokov proti Jadranskem morju ter zaradi izpada kongresnih dogajanj zmanjšalo za cca 35%. Pred vojno je bilo v Ljubljani 500.000 nočitev letno, po vojni pa se je to število zmanjšalo na 300.000 345.000 nočitev letno (Statistični urad RS). Število tujih gostov v Ljubljani po državah od leta 2001 do 2006 Iz tabele 1 je razvidno, da se število turistov v Ljubljani z leti povečuje. Od leta 2001 do leta 2006, se je število vseh turistov povečalo za enkrat. Iz grafa 1 je razvidno, da od leta 2001 do 2006 največ turistov v Ljubljano prihaja iz sosednje Italije. V lanskem letu so predstavljali 14'3% vseh tujih gostov. Na drugo mesto je lansko leto prvič prišla Velika Britanija z 9'7%. Opazno je, da število britanskih turistov od leta 2004, strmo narašča. Z 8'5% se na tretje mesto uvrščajo turisti iz Nemčije. Na četrtem mestu pa so turisti iz ZDA, lansko leto jih je v Ljubljano prišlo 20.027. V razponu med 3 % (10.000 turistov) in 5'9 % (20.000 turistov) pa so se uvrstile naslednje države, Avstrija, Francija, Hrvaška, Španija in Japonska. Obiskovalcev iz drugih držav je posamezno manj kot 3 %, skupno pa predstavljajo 21'5 % vseh obiskovalcev Ljubljane. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 29 od 115

Število tujih gostov v Ljubljani po državah država / leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Avstrija 13744 13272 13724 14672 17264 18431 Baltiške države 790 970 1296 1492 ni podatka ni podatka Belgija 2107 3113 3245 4485 5064 7287 Belorusija 88 181 176 109 ni podatka ni podatka Bolgarija 1625 1952 1792 2275 2468 3643 Bosna in Hercegovina 6661 6174 5406 4818 5076 5155 Češka republika 2692 2368 2931 3209 3933 5593 Danska 2861 2173 2507 3128 2939 3305 Finska 1099 1508 1836 2487 3295 4117 Francija 6464 7791 8795 14263 16287 18226 Grčija 805 945 1233 1617 1730 1925 Hrvaška 12773 11481 11016 10971 12650 13473 Irska 1953 2649 2680 4043 3691 3218 Islandija 315 336 218 344 1513 3067 Italija 25001 26732 25433 30215 37798 48388 Srbija in Črna gora 4747 6646 7838 8739 10715 11403 Luksemburg 293 189 231 255 354 394 Madžarska 4614 3882 4144 4555 5003 5650 Makedonija 2799 2595 2373 2327 3014 2609 Nemčija 19274 18993 19912 24795 30717 28731 Nizozemska 4245 4782 5579 7277 7842 8093 Norveška 1550 1829 1861 1878 2919 2124 Poljska 2362 2356 2460 2751 3133 3714 Portugalska 786 1294 1561 2415 3547 4937 Romunija 2002 1752 1479 1817 2038 2566 Ruska federacija 3478 3079 2825 2499 3374 3200 Slovaška 1392 1258 1820 1417 2011 2280 Španija 3006 4341 5153 7982 10330 12752 Švedska 2702 2626 2542 3425 3493 4864 Švica 3699 3664 4315 4659 5831 5661 Turčija 423 623 663 777 1610 2364 Ukrajina 487 631 787 665 658 1302 Velika Britanija 9404 12878 13903 27123 32700 32646 Druge evropske države 1370 1521 2419 2848 2235 2034 Izrael 2174 7646 5911 4674 6476 7749 Japonska 3112 3000 2836 4084 5659 9957 Kanada 1738 1972 1915 2597 3137 3802 ZDA 11680 12362 10570 13712 17439 20027 Avstralija 2561 3407 3235 5535 6736 8016 Nova Zelandija 580 785 763 1280 971 798 Ostale neevropske države 3720 4946 5667 8383 ni podatka ni podatka tujci skupaj 173176 190675 195050 246597 301028 338360 Tabela 1: Število tujih gostov v Ljubljani po državah od leta 2001 do 2006 vir: Statistični urad RS Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 30 od 115

60 50 40 30 20 10 0 Italija Velika Britanija 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Nemčija ZDA Avstrija Francija Hrvaška Španija Japonska države iz katerih prihajajo število turistov (v tisočih) Graf 1: Število tujih gostov v Ljubljani po državah od leta 2001 do 2006 Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 31 od 115

Število prenočitev turistov po državah v Ljubljani od leta 2001 do leta 2006 Iz tabele 2 je razvidno, da število prenočitev turistov z leti narašča, od leta 2001 do 2006 se je to število povečalo za 88%. Število prenočitev turistov po državah v Ljubljani država / leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Avstrija 24772 22349 22820 25153 26644 27845 Baltiške države 2316 2248 3264 3501 ni podatka ni podatka Belgija 4090 5967 7323 8714 9561 12909 Belorusija 318 433 530 352 ni podatka ni podatka Bolgarija 3063 3450 3386 3951 4040 5621 Bosna in Hercegovina 13789 12223 9846 8651 9027 9410 Češka republika 6006 4713 5962 6425 6963 11641 Danska 5477 4495 5386 7087 5873 6787 Finska 2464 3043 4436 5465 6564 9189 Francija 12718 14267 16958 26156 28319 31327 Grčija 1939 2070 2993 4552 3469 4026 Hrvaška 24299 21795 18930 19144 21669 23005 Irska 4513 5846 6459 7731 7024 6559 Islandija 530 749 524 915 3352 7402 Italija 40863 40861 40631 47021 56754 65999 Srbija in Črna gora 11061 17525 17371 18701 20694 21808 Luksemburg 570 362 386 487 670 721 Madžarska 9252 6883 8547 8845 8406 9734 Makedonija 5981 5032 5198 5031 6687 5674 Nemčija 36314 34639 39549 45020 53294 51930 Nizozemska 10030 10186 12795 15381 14354 15266 Norveška 3292 3328 3899 4368 5792 4521 Poljska 5147 4874 6283 7375 8896 8377 Portugalska 1638 2249 3799 4932 6812 8096 Romunija 3632 3684 3795 4370 4359 5664 Ruska federacija 9184 8123 8886 6709 8227 7651 Slovaška 2771 2410 7297 3023 3964 4535 Španija 6610 8743 11477 14798 18630 22559 Švedska 5800 5682 5910 7391 7047 9049 Švica 6704 7172 9104 9870 10512 10605 Turčija 1028 1346 1635 1817 3004 4176 Ukrajina 1248 1632 2196 1948 1283 6120 Velika Britanija 18516 27116 31166 52581 64824 61422 Druge evropske države 3594 3555 5844 5613 4353 5192 Izrael 3682 10806 9833 7506 12827 15705 Japonska 5645 5153 4919 6853 8420 14041 Kanada 3727 4357 4332 5877 6200 8437 ZDA 27769 29281 24718 29452 31969 39479 Avstralija 4741 10537 9224 11922 12066 14768 Nova Zelandija 959 1501 1550 2113 1557 1409 Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 32 od 115

Ostale neevropske države 14457 14323 15364 17194 ni podatka ni podatka domači 40912 35582 32796 32035 33866 28199 tuji 350509 375008 404525 472995 545229 616819 Tabela 2 : Število prenočitev turistov po državah v Ljubljani od leta 2001 do leta 2006 vir: statistični urad RS Graf 2 na naslednji strani prikazuje, da je tudi pri številu nočitev delež Italijanov največji, to je 10'7%. Za njimi so Britanci z 10% nočitev. Njihovo število nočitev je od leta 2005 nekoliko upadlo, v tem letu so celo zasegli prvo mesto. Na tretjem mestu so Nemci z 8'4% nočitev, sledijo jim ZDA s 6'4% ter Francija s 5'1%. Število nočitev med 30.000 in 20.000 pa zasegajo turisti iz Avstrije, Hrvaške in Španije. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 33 od 115

70 60 50 40 30 20 10 0 Italija Velika Britanija 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Nemčija ZDA Avstrija Francija Hrvaška Španija Japonska države iz katerih prihajajo š te v ilo pre noč itev turistov (v tisoč ih) Graf 2: Število prenočitev turistov po državah v Ljubljani od leta 2001 do leta 2006 Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 34 od 115

Iz grafov je razvidno, da se povečuje število turistov kot tudi njihovih prenočitev, predvsem pri turistih, ki prihajajo iz Velike Britanije. Eden od razlogov za tak porast turistov iz Velike Britanije je ugodna ponudba letalskih storitev (Easyjet in Wizzair). Easyjet leti na liniji Brnik Stanstead (London) od 1. maja 2004, kjer ob ugodnih akcijah stane karta okoli 100. Wizzair, ki je letel od 1. maja 2006, na liniji Brnik Luton (London), pa je z obratovanjem prenehal 1. marca letos, ker je bila linija poslovno premalo učinkovita. Ugodne letalske storitve je Easyjet ponujal tudi na liniji Brnik Berlin, od leta 2005 pa do 31. oktobra 2006, ko so z leti prekinili zaradi premajhne poslovne učinkovitosti. Wizzair ima tudi ugodne letalske storitve na liniji Brnik Charleroi (Bruselj). Z linijo so pričeli 1. maja 2006 in je še v programu. Zaznati je tudi večje povpraševanje po liniji Brnik Charleroi (Bruselj) slovenske družbe Adria, katera bo maja letos povečala število letov iz tri na štiri lete na teden (Zorec, 2007). 3.1.6 NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI V ljubljanskem mestnem jedru se nahaja 8 hotelov (Lev, Union Garni, Union Executive, Union Business, Slon, Antiq, Ljubljana, Emonec), 2 penziona (Pri mraku in Pod lipo), 3 hostli (Fluxus, Alibi, Vila Veselova) in 2 ponudnika apartmajev (Tours in Easyflat2000). Od leta 2006 pa obstaja pa tudi privatna namestitev, B&B Petra Varl. V tabeli 3 so naštete vse nastanitvene možnosti v mestnem jedru. Za vsako nastanitev je prikazano število sob in ležišč ter zasedenost sob v odstotkih na leto in poleti. Poletno obdobje poteka od julija do avgusta. Hoteli skupno predstavljajo 859 sob ter 1448 ležišč, penzioni 43 sob ter 91 ležišč, 34 apartmajev vsebuje 135 ležišč, hostli imajo 25 sob in 156 ležišč ter privatna namestitev, kjer imajo samo eno sobo z dvema ležiščema. Iz slike 3 in slike 4 je razvidno, da so v letnem času najbolj zasedeni hoteli, razlog pa je v večjem številu poslovnih gostov. Poleti se to število zmanjša, poveča pa se pri zasedenosti cenejših namestitev. Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 35 od 115

ime namestitve tip število sob število ležišč zasedenost sob v % na leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 opombe 173 letna 56,05 47,53 44,04 51 57,58 48,07 LEV ***** H 288 poletna do cca 25% večja GRAND HOTEL 71 letna / / 66,9 63,1 59,1 61,3 UNION GARNI **** H 154 poletna upad za cca 10% GRAND HOTEL UNION 172 letna 56 55 53,8 53,2 53,7 59 EXECUTIVE **** H 313 poletna upad za cca 10% 127 letna GRAND HOTEL UNION BUSINESS **** H 188 poletna SLON BEST WESTERN 171 letna 54,25 59,4 59,37 64,91 53,82 54,24 PREMIER **** H 216 poletna upad za cca 30 do 40% ANTIQ HOTEL 10 letna / / / / / 75 **** H 34 poletna / / / / / 90 109 letna 59,06 57,67 54,46 57,51 42,17 51,81 CITY HOTEL LJUBLJANA *** H 185 poletna do cca 10% večja 26 letna / / / 71,5 89,15 89,54 HOTEL EMONEC ** H 70 poletna 73'2 95'15 95'20 36 letna 66,1 76,15 77,97 80,8 75,69 69,23 obratuje od leta 2003, bivši Astral hotel glej hotel Executive, ker imata skupno statistiko obratuje od junija 2006 obratuje od oktobra 2004 PRI MRAKU *** P 71 poletna do cca 10% večja podatkov 7 letna ne želijo POD LIPO ** P 20 poletna javno prikazovati FLUXUS obratuje 3 letna / / / / 62 64 PRENOČIŠČA od januarja ** HO 16 poletna / / / / 99 99 2005 14 letna podatkov ne želijo ALIBI HOSTELS ** HO 98 poletna javno prikazovati VILA 8 letna / / / / / 35 obratuje od maja VESELOVA ** HO 42 poletna / / / / / 85 2006 število apartmajev 30 apart letna 79,7 81,9 70,3 72,8 57,7 55,9 se skozi leta TOURS **/*** A 123 poletna do 40% večja v zadnjih dveh letih spreminja podatkov 4 apart letna ne želijo EASYFLAT2000 ** A 12 poletna javno prikazovati 1 letna / / / / / 55 obratuje od B&B PETRA VARL s.p. ** PR 2 poletna / / / / / 70 februarja 2006 Tabela 3: Namestitve ter njihova letna in poletna zasedenost, Vir: TIC Ljubljana Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 36 od 115

Slika 12: Namestitve in njihova letna zasedenost Tina Ladiha: Vpliv človeškega faktorja na oživitev ljubljanskega mestnega jedra stran 37 od 115