Rajko Mur{i} (Qubqana, Slovenija) IGRI NA IDENTIFIKACIJA I SAMOPREZENTACIJA: LOKALNA RADIO DIFUZIJA VO SKOPJE, MAKEDONIJA 1 Iako Makedonija e metafora za vnatre{na raznovidnost, pluralnosta e preokupacija koja ne iznenaduva (Cowan and Brown 2000: 15) Apstrakt: Nikoj ne go znae to~niot broj na radio stanici vo Skopje. Vo soglasnost so oficijalnite podatoci, koi za `al ne se sosema sigurni, vo Skopje postojat 19 privatni lokalni radio stanici koi emituvaat programa. Evropski izvori prezentiraat razli~na slika: spored niv vo Skopje bi trebalo da se dostapni 28 lokalni i nacionalni privatni i javni stanici. Sepak, dokolku bi ja proverile FM skalata na lokacija nekade vo Skopje bi dobile signal od najmalku 35 stanici (na oficijalnite listi postojat 46 razli~ni stanici, no ne sekoja od niv emituva programa, istovremeno ima nedefiniran broj na piratski stanici). Vo Skopje mo`at da se slu{aat programi na makedonski, albanski, turski, romanski, vla{ki, srpski, angliski pa duri i na gr~ki i bugarski jazik. Klu~ni zborovi: Republika Makedonija, Skopje, legalni radio stanici, piratski radio stanici, monolingvalni radio programi, bilingvalni radio programi, modernisti~ka jugo-pop programa, doma{nata i me unarodnata mlada publika, pop i rok muzika, me unarodni umetni~ki/klasi~en i xez format, tradicionalen makedonski format. Vo devedesetite, mediumskata situacija vo Evropa, osobeno vo nejziniot postsocijalisti~ki del, rapidno se promeni. Demokratizacija be{e magi~niot zbor koj radikalno gi premodelira politi~kite i javnite domeni na kontinentot. Pome u razli~nite vidovi demokratizacija, najintrigantna be{e demokratizacijata na mediumskite politiki, no istovremeno taa be{e i najzapostavena. Taa ne be{e ograni~ena samo na porane{nite socijalisti~ki zemji. Bastionite na nacionalnite radiodifuzni monopoli (na primer vo Velika Britanija, Avstrija, [vedska) vo docnite osumdeseti zapo~naa da gi demokratiziraat mediumite, osobeno radioto. Demokratizacijata na masovnite mediumi vo porane{nite socijalisti~ki zemji se razlikuva{e od zemja vo zemja. Nasekade golemite javni radio i televiziski mre`i, finansirani i kontrolirani od dr`avata, ja zagubija nivnata monopolska pozicija. Privatnata inicijativa dobi na sila - pridru`ena so nejzinite nenamerni posledici. [aren eter nad Skopje 1 1 Prou~uvaweto na radio difuzijata vo Skopje be{e ovozmo`eno so poddr{ka na Ministerstvoto za obrazovanie, nauka i sport na Republika Slovenija i Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na Republika Makedonija koi go finansiraa zaedni~kiot istra`uva~ki proekt "Tradicionalnata kultura vo Slovenija i Makedonija", predlo`en od strana na Oddelenieto za etnologija i kulturna antropologija, Univerzitet vo Qubqana, i Zavodot po etnologija, pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. Osobeno sum im blagodaren na kolegite od Zavodot za etnologija vo Skopje, Aneta Svetieva, Qup~o Risteski i Qup~o Nedelkov.
"Ne postoi istorija bez prostor i nema prostor bez istorija" (Jezernik 1998: 249) Makedonija e relativno mala zemja so 2 milioni `iteli. Naselenieto vo glavniot grad Skopje broi me u 600,000 i 700,000 lica, odnosno edna tretina od naselenieto vo zemjata (Bo{kov, 2000:5). Kako del od Vizantija, regionot na Makedonija be{e okupiran od Turcite pome u 1371 i 1912. Po neuspe{noto Ilindensko vostanie od 1903, taa be{e oslobodena od Turcite vo tekot na Balkanskite vojni, pome u 1912 i 1914. Delovi od regionot so istoriskoto ime Makedonija bea anektirani kon Grcija, a drugi delovi kon Srbija i Bugarija. Vsu{nost vooru`enite konflikti (takanare~enite Balkanski vojni koi vsu{nost bea imperijalisti~ki vojni) pome u ve}e nezavisnite Srbija, Bugarija i Grcija, Albanija koja be{e vo proces na osloboduvawe i Turcija koja be{e vo proces na opa awe, vo golema merka bea vodeni zaradi dobivawe kontrola vrz Makedonija. Teritoriite na dene{nata Republika Makedonija bea anektirani od strana na Srbija i podocna stanaa del od post-voenoto (po Prvata svetska vojna) Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite (prvata Jugoslavija). Socijalisti~kata (narodna) Republika Makedonija be{e federalna edinka vo socijalisti~kata federacija do nejzinoto raspa awe vo 1991-1992. Naskoro potoa Makedonija stana nezavisna dr`ava a nejzinite privatni mediumi - osobeno elektronski - do`iveaa neviden bum. Vo ranite devedeseti, Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija (kako {to "oficijalno" se narekuva od strana na me unarodnata javnost zaradi gr~kite prigovori koi se odnesuvaat na terminot Makedonija) - osobeno nejziniot glaven grad Skopje - stana svetski fenomen vo odnos na ogromniot broj novootvoreni privatni radio stanici. Procenkata veli deka, pokraj 29-te javni lokalni radio stanici, vo Makedonija bea vospostaveni i dobija dozvola za rabota okolu 190 privatni radio stanici (Evropski FM prira~nik, 1999-2000, Novkovska-Trajkovska 2000, SRD 2001). Toa e golem broj zemaj}i ja predvid goleminata na zemjata. Osven toa, mnogu drugi stanici emituvaa programa bez dozvola. Situacijata e sli~na i vo nekoi drugi Isto~no-evropski zemji. Taka na primer vo zemjata-sosed na Makedonija, Bugarija, ima nad 120 radio stanici koi rabotat od 1996 (vidi Kurkela 1997: 186-187). Vo Makedonija raste~kiot broj privatni radio stanici sozdade krajno raznovidni i intrigantni radiodifuzni formati, me u koi, na primer, nekolku privatni radio i TV stanici ~ii sopstvenici se pripadnici na Romskoto malcinstvo. Malite privatni stanici zapo~naa da emituvaat programa dolgo vreme pred da bide podgotveno makedonskata legislitiva vo ovaa sfera. Nivniot polulegalen status be{e toleriran se dodeka ovie stanici rabotea legalno kako ~isto privatni pretprijatija. No po formiraweto na Sovetot za radiodifuzija vo 1996 i po celosnata implementacija na radiodifuznata legislativa vo 1999, brojot na frekfencii koi stoeja na raspolagawe stana mnogu mal. Zatoa mnogu pomali radio stanici sega ja delat istata frekfencija, sledej}i go praviloto na takanare~eniot "tajm-{ering", koi emituvaat programa 12 ~asa dnevno. Soglasno
zakonite, privatnite radio stanici mo`at da apliciraat za sredstva sobrani od zadol`itelnata radio pretplata. Nikoj ne go znae to~niot broj na radio stanici vo Skopje. Postojat barem nekolku stanici koi se u{te nemaat dobieno dozvoli, no koi sepak rabotat. Mnogu stanici se soo~uvaat so neizvesen komercijalen opstanok. Vo soglasnost so oficijalnite podatoci, koi za `al ne se sosema sigurni, vo Skopje postojat 19 privatni lokalni radio stanici koi emituvaat programa. Osven toa, postojat dve privatni stanici koi emituvaat na nacionalno nivo plus nacionalnoto (javno) radio (Makedonskoto radio, smesteno vo ogromnata zgrada na Makedonskata radio-televizija, MRT, vo centarot na Skopje) so negovite ~etiri programi (SRD 2001, vsu{nost toa emituva {est programi, no nekoi od niv ja delat istata frekvencija). Drugi (evropski) izvori prezentiraat razli~na slika: spored niv vo Skopje bi trebalo da se dostapni 28 lokalni i nacionalni privatni i javni stanici. Sepak, dokolku bi ja proverile FM skalata na lokacija nekade vo Skopje 2, bi bile vo sostojba da dobiete signal od najmalku 35 stanici (na oficijalnite listi postoeja 46 razli~ni stanici, no ne sekoja od niv emituva programa, istovremeno ima nedefiniran broj na piratski stanici). Sekako deka postojat piratski (i polu-legalni) stanici, no postojat isto taka stanici koi voop{to ne se vklu~eni vo makedonskata evidencija, kako na primer amerikanskite voeni i me unarodni stanici i programi koi mo`at da se proizveduvaat ili prenesuvaat vo Makedonija (Evropski FM prira~nik, 1999-2000). Vo Skopje mo`at da se slu{aat programi na makedonski, albanski, turski, romanski, vla{ki, srpski, angliski pa duri i na gr~ki i bugarski jazik. Ottamu, eterot nad Skopje e prenatrupan so radio emituvawa. Samo ekonomskite pri~ini go spre~uvaat kompletniot mediumski haos vo Skopje, Za mene, kako biv{ honoraren radio di-xej i urednik, od zemja koja do 1991 be{e del od istata federacija, vakvata situacija be{e intrigantna. Razvojot na mediumite vo Skopje se odviva{e na prili~no razli~en na~in otkolku razvojot na mediumite vo Qubqana vo tekot i po socijalizmot. 3 Barem vo ovoj pogled Skopje se doka`uva kako moderen multikulturen grad. Najposle toj e navistina moderen, povtorno izgraden po katastrofalniot zemjotres vo 1963. Sepak, ekonomskata, politi~kata i bezbednosnata situacija vo Makedonija za `al e daleku od sovr{ena. Samo nekolku meseci otkako go zavr{iv prviot del od moeto istra`uvawe vo Skopje zapo~na tragi~na epizoda na "etni~ko" nasilstvo. 4 2 2 Site spomenati stanici emituvaat programa na FM frekfencii i voobi~aeno go prenesuvaat nivniot signal lokalno, {to zna~i deka tie ne mo`at da se slu{nat na sekoja lokacija vo _gradot koj ima 700.000 `iteli. 3 3 Vo vrska so skore{nata mediumska situacija vo Slovenija vidi Hrvatin i Milosavqev 2001, vo vrska so razvojot na radioto vo Slovenija, osobeno vo vrska so studentskoto radio Mar{ vo Maribor vidi Mur{i} 2001 4 4 Toa e pri~inata zo{to mojata prezentacija ne e se u{te kompletirana. Najprvin izbrav da gi posetam makedonskite stanici (odnosno nacionalnite i komercijalnite stanici na makedonski jazik) a potoa da gi posetam "etni~kite" (odnosno Romskite i Albanskite). Dodeka go pi{uvam ova, vo septemvri, operaciite na NATO se pri kraj, a jas veruvam deka naskoro }e mo`am da ja zavr{am mojata rabota. Sepak izgleda deka nikoga{ nema da bidam vo mo`nost da ja ka`am celata prikazna. Na mojata lista na stanici koi ne uspeav da gi posetam ima takvi koi ve}e ne postojat, kako na primer Radio Ara~inovo vo seloto Ara~inovo vo Skopje koe nekoe vreme be{e selo na duhovi.
Mojata inicijalna pretpostavka be{e deka o~iglednite razliki pome u formatite i karakteristikite na samo-prezentacija pome u razli~nite radio stanici od Skopje bi mo`ele, na odreden na~in, da indiciraat, ili duri i da markiraat razli~ni vidovi publika. Vo eden urban kontekst, o~igledno e mnogu pote{ko tie da se nabquduvaat i analiziraat so drugi metodi na op{testvenata nauka. Osven toa, publikite zasnovani vrz muzi~kiot vkus, koi preferiraat odreden tip na radio, voobi~aeno ne se vklopuvaat vo drugi urbani op{testveni grupi. Kako po pravilo, urbanite zamisleni zaednici se preklopuvaat. Prou~uvaweto na radio formatite e vozmo`en na~in za uprostuvawe na postoe~kite "kulturni slo`enosti" (vo vrska so ovoj termin vidi Hanerc 1992). I pokraj razli~nite vesti koi doa aat od voenite zoni vo zapadniot del na zemjata (a prethodno od sosednite regioni), sekojdnevniot `ivot vo Makedonija, isto kako i urbaniot `ivot vo Skopje e (i se u{te e) "normalen". Toa zna~i deka Skopje ne se razlikuva mnogu od drugi urbani konglomerati koi imaat razli~ni (post) moderni zapadni `ivotni stilovi. Toa najefektivno go poka`uvaat predominantno pop i rok orientiranite tipovi radio stanici vo Skopje. Mnogute lica (vsu{nost glasovi) na mestoto nare~eno Skopje, artikulirano vo razli~ni formi na samoprezentacija na brojnite radio stanici vo gradot se prebrojni za da bidat ignorirani. Tuka mislam ne samo na kvantitetot na emituvanite programi, tuku i na nivnata raznovidnost i otvorenost za popularnite muzi~ki produkcii od sosednite zemji i ostatokot od svetot - toa se najtipi~nite karakteristiki na skopskiot eter. Kratkiot pregled na radio emituvawata i vizuelnite i auralnite samoprezentacii na izbranite radio stanici }e go pretstavat Skopje kako eden od najinteresnite multikulturni metropoli na svetot. No istovremeno toj e i jasno podelen. Neodamne{noto nasilstvo be{e najefikasniot na~in za zaostruvawe na podelbite pome u makedonskoto i albanskoto naselenie vo gradot. Dokolku samo demonite na zloto na bilo koja od stranite vo konfliktot ne bi bile tolku silni...etni~kata pripadnost ne e neodminlivo problemati~na samata po sebe, no koga }e stane glaven - ili edinstven - na~in na vospostavuvawe politi~ki mre`i, toa se pretvora vo ko{mar. Iako etnicitetite se "konstruirani, fluidni i variabilni, mnogu pove}e otkolku esencijalni, fiksirani i odnapred dadeni" tie, kako i bilo koj drug vid identiteti i razliki, se iskusuvaat kako "realni" (Cowan and Brown 2000:3). Toa zna~i deka gra anite na Skopje }e mora da se soo~at so razlikite, da gi artikuliraat vo ramki na eden specifi~en vid kultura i da `iveat so niv i ponatamu, da ne gi potisnuvaat. Elektronskite mediumi mo`at da pomognat, no tie isto taka mo`at da ja vlo{at situacijata. Lu eto koi rabotat vo mediumite se zanimavaat so ekstremno odgovorna rabota. Bez ogled na rizicite, slobodata na govorot e verojatno edinstvenata garancija - bez ogled kolku taa mo`e da bide slaba ili manipulativna - za oddr`uvawe na op{to prepoznatlivi javni markeri na razliki. Poznavaj}i gi i prepoznavaj}i gi nivnite razliki vo javnosta, bukvalno na sekoj ~ekor nadvor nivnite volno ili nevolno izgradeni getoa, toa mo`e da gi podobri opciite za miren so`ivot na razli~nite grupi. Problemot ne e samo vo odlukata da im se dade glas na razli~nite grupi koi `iveat zaedno na odredeno mesto, problemot e da se ~ue i da se razbere glasot na drugiot. Mediumite mo`at da storat mnogu vo ovaa
smisla, no ne so naivni bilingvalni (ili multilingvalni) eksperimenti i zdodevni programi. Zdodevnosta e smrt za mediumite. Nivnata postojana borba za komercijalen opstanok mo`e da stane dopolnitelen problem. Vo multiligvalnite i multietni~ki oblasti idejata za celni grupi mo`e lesno da stane generator na ponatamo{ni podelbi. Na po~etokot na komercijalnoto emituvawe vo Skopje, celnite grupi se poklopuvaa. Kako {to raste{e brojot na stanicite, tie stanuvaa se potesni i potesni. Iako tie se u{te se preklopuvaat, te{ko e da se proceni dali procesot na definirawe na publikata vo odreden moment po~nal da gi otslikuva postoe~kite etni~ki, socijalni i drugi razliki pome u naselenieto vo gradot. Gledano od visoko - od eterot - se u{te izgleda deka ima dovolno mesto za preminuvawe na granicite. Vo momentov se u{te ne znam kakvo vlijanie imaa voenite operacii blisku do gradot na radio programite. Toa sigurno povlijaelno vrz radiodifuzijata na brojni privatni radio stanici, no da se nadevame deka uspe{nite radio kanali se u{te ja reflektiraat pluranosta. Mojata cel ne e da ja analiziram kompleksnata politi~ka situacija vo Republika Makedonija i nejziniot glaven grad, tuku da potenciram deka radio programite vo Skopje se dokaz za izvonredno bogatata urbana javna kultura vo ovaa balkanska metropola. Specifi~no za situacijata vo Skopje se sostoi vo nadvore{noto preponavawe na Makedonija i Makedoncite (ova se odnesuva kako na gra anite na RM, taka i na etni~kite Makedonci, odnosno na nacionalnosta) i poznavaweto na mestoto i lu eto. Istoriski, Makedonija e geografsko ime za eden mnogu po{irok region od onoj na Republika Makedonija, imeno za severnite oblasti na Grcija i nekoi jugo-zapadni delovi od Bugarija. Lu eto vo celiot region se u{te imaa prili~no silna regionalna identifikacija. So ogled na faktot deka Turcite Osmanlii gi priznale pravoslavnite hristijani kako religiozno definirana edinstvena grupa (Milet) vnatre politi~kata i administrativnata podelba na imperijata, religioznata pripadnost po pravilo, vo ramki na procesot koj zapo~nal vo 19-tiot vek, se transformirala vo etni~ka pripadnost (odnosno da se bide pripadnik na gr~kata pravoslavna crkva zna~elo da se bide kategoriziran vo popisite kako Grk, iako odnosnoto lice mo`ebi ne zboruvalo gr~ki jazik). Posebnata nacionalna identifikacija na Makedoncite zapo~nala da se razviva vo docniot 19-ti vek i istata be{e doka`ana vo vostanijata na po~etokot na 20-tiot. Sepak, vo tekot na Balkanskite vojni (1912-1914), teritorijata na Makedonija be{e anektirana kon Srbija, Grcija i Bugarija. Makedoncite bea priznaeni kako poseben ju`no-slovenski narod duri po Vtorata svetska vojna. Republika Makedonija toga{ be{e konstituirana kako federalna edinka na porane{na Jugoslavija i stana nezavisna dr`ava vo 1922 (za ovie makedonski jazli vidi Konstantinov 1988; Jezernik 1998; Bo{kov 2000; Cowan 2000; Vereni 2000). Sepak, toa e daleku od sre}en kraj na prikaznata. Starite lokalni imperijalizmi vo regionot opstanaa (ne samo albanskiot koj provocira{e vooru`eni konflikti vo Makedonija). Grcija silno se sprotivstavi na upotrebata na imeto Makedonija za zemjata (koga se raboti za me unarodno priznavawe, ottamu Makedonija be{e prisilena da se preimenuva vo Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija) i upotrebata na Aleksandrovoto sonce na nacionalnoto zname. Bugarija ja prizna dr`avata no ne i posebniot makedonski jazik i nacionalnost; vo Srbija opstanaa nekoi stari idei vo vrska so Makedoncite kako
"ju`ni Srbi"; Albancite i Kosovskite albanci ja poddr`uvaat albanizacijata na zapadnite delovi od Makednija. Toa e pri~inata zo{to Makedonija i Makedoncite se, taka da re~eme, obvineti za faktot deka se fateni vo stapica, vo eden poseben vid virtuelna ili hiper-realnost, kako i samiot Balkan (vidi Bo{kov 1999), na "nerealna lokacija" (Vereni 2000:50). Grcija, Bugarija i Srbija (a podocna i Albanija) se obiduvaa da upravuvaat so zemjata izjavuvaj}i deka `itelite na Makedonija se Grci, Bugari ili Srbi. Sepak, gra anite na dene{na Republika Makedonija nikoga{ ne bile vistinski asimilirani, nitu po miren pat nitu so sila (Jezernik 1998: 194). Balkanskiot poluostrov mo`e da se opi{e kako multikulturalen region, osobeno dokolku ja imame na um urbanata istorija na oblasta i neobi~nata me{avina na jazici i kulturi. Sepak vnatre{nosta e glavno monolingvalna. Paradoksalno e {to urbnite centri bea pove}e multilingvalni vo minatoto otkolku denes. Toa ne e samo posledica na op{toto obrazovanie, bazirano vrz eden dominanten jazik koj se u~i vo u~ili{tata, tuku e isto taka rezultat na neodamne{nata migracija na monolingvalnata populacija od ruralnite oblasti vo gradovite. Vo Makedonija mal broj Makedonci zboruvaat neslovenski jazici, vklu~uvaj}i go i albanskiot. Od druga strana, mnogu makedonski Albanci, obrazovani samo na albanski jazik, ne go zboruvaat dobro makedonskiot. Samo govoritelite od drugite malcinski grupi kako Romite, Turcite ili Vlasite se navistina bilingvalni (ili duri multilingvalni). Ottamu, o~igledno e deka jazikot na koj radio stanicite emituvaat programa e mnogu va`en. Na primer, albanskite govoriteli od Makedonija brojat okolu 23% (66,5% otpa a na makedonskite govoriteli od Makedonija) (Brown 2000: 127) i nie bi o~ekuvale deka bi trebalo da postojat barem nekolku bilingvalni stanici vo Skopje. Takvi navistina postojat no naskoro sfa}ame deka takviot tip radio se dol`i na pobaruvawata na me unarodnite sponzori (Soros ili fondovite na Evropskata unija). Za `al, premnogu e ve{ta~ki za da bide funkcionalno. Ona {to im treba na lu eto se atraktivni programi - i provereni informacii - po mo`nost od "drugata" strana (Albanci koi bi pravele programa na makedonski i Makedonci koi bi pravele programa na albanski). Bez ogled na na{ite dobri `elbi, nie morame da razbereme deka makedonskiot jazik e maj~in na samo 1.300.000 gra ani od Makedonija, a istiot ne e priznaen vo sosedstvoto. Toa e mal jazik i mo`e lesno da stane zagrozen vo zemja so nebalansirani demografski perspektivi. Ottamu, komunikacijata pome u jazi~nite grupi e mnogu te{ka i o~igledno e deka radio programite vo golema merka zavisat od jazikot. Da se nadevame deka neodamna zapo~natiot proekt za mladinska bilingvalna radio programa - bazirana vrz takov vid prezentacija koja e univerzalno atraktivna i prifatliva so me unarodna rok i pop muzika - }e donese nekoi rezultati iako efektite sigurno nema da bidat vidlivi kratkoro~no. Na krajot da gi vidime ubavite strani na Skopje. ]e opi{am razli~ni kulturni kompleksi koi vo gradot Skopje postojat istovremeno, preku diskusijata okolu razli~nite vidovi radio i vizuelni i auralni promotivni materijali od nekolku izbrani radio stanici. Vo ovoj tekst bi bil zainteresiran samo za vidovite muzika, programite, dizajnot i materijalot (vklu~uvaj}i ja samo-
prezentacijata vo audio formati kako aviozoa, xinglovi, audio potpisi, promotivi xinglovi, povikuva~ki signali, zvu~ni efekti i drugi karakteristi~ni signali), no ne i za vestite i drugite delovi od programata na radio stanicite vo Skopje. Mediumskite kompleksnosti i pluralnosta na sekojdnevniot sovremen `ivot: raznovidni identiteti i borbi za hegemonija "Makedonija e nova dr`ava koja verojatno postoi i e naselena so lica koi istovremeno se priznaeni i odrekuvani od strana na nivnite sosedi" (Bo{kov, 1995:5) Nitu eden grad vo svetot ne e monokulturalen vo dene{no vreme. Vsu{nost, idejata za monokulturalni oblasti e prili~no sve`a, razviena zaedno so dobro poznatiot ideal za takanare~enite nacionalni kulturi, bazirana vrz univerzalnata afirmacija na pismenosta (odnosno visokata kultura) od docniot 18-ti i raniot 19 vek (za ovaa tema vidi Gelner 1983). Pronao aweto na pe~ateweto (i negovoto vlijanie vrz takanare~enite zamisleni zaednici, vidi Anderson 1983), modernite elektronski (masovni) mediumi i, istovremeno, beskrajnite mo`nosti za reproducirawe na umetni~kite dela kako predmeti za sekojdnevna upotreba (vo vrska so politi~kite vlijanija na ovaa pojava vidi Benxamin, 1998), dovedoa do vnatre{na pluralizacija na neodamna pojavenite "monokulturi" vo smisla na "nacionalni kulturi". Tie takanare~eni subkulturi i me ukulturi bea samo eden od simptomite na novo razvieniot kulturen pluralizam. Etni~kite raznovidnosti se u{te eden aspekt na istiot fenomen, koj ima golema vrska so ne{to {to bi mo`ele da go opi{eme kako "pluralizatorski efekt na mediumite", osobeno na elektronskite. No diverzifikacijata na lu eto ima podlaboki istoriski koreni. Na primer, "makedonskiot multiplicitet" e tolku voobi~aen kako da e del od nekakva pogovorka (Cowan and Brown 2000:22). [to se odnesuva do radio emituvawata, mediumskiot pejsa` (mediascape, vo vrska so terminot vidi Apadurai 1990) na Skopje mo`e da bide kategoriziran vo nekolku kategorii, zasnovano na slednite glavni tipovi radio: nacionalna radio mre`a, koj vklu~uva 29 lokalni javni stanici; doma{en i jugo-pop tip programa; doma{na i me unarodno orientirana pop i rok programa (vklu~uvaj}i ja i alternativnata progrma); me unarodna pop programa; me unarodna umetni~ka i xez programa i etni~ka programa. Nakratko }e gi opi{am poodelnite sekcii na skopskiot mediumski pejsa` i }e prezentiram nekoi primeri: radio programi na nekolku izbrani radio stanici, kratok opis na nivnite avizoa, zvu~ni potpisi, xinglovi (vklu~uvaj}i gi xinglovite na stanicata, kratkite zvu~ni poraki i zvu~ni efekti), kako i elementite na nivnata vizuelna samopromocija (onamu kade toa e primenlivo). Kondenziranite simboli~ki poraki na ovie samopromotivni tekstovi mo`ebi }e gi odbele`at ili duri i karakteriziraat ne samo razli~nite sekcii na skopskiot mediumski pejsa` tuku istovremeno }e ja indiciraat kompleksnata, preklopuva~ka i fluidna formacija i transformacija na razli~nite publiki koi gi otslikuvaat edinstvenite lokalni (post)moderni disjunktivni ideo-pejsa`i i etno-pejsa`i na gradot. 1. Modernisti~ka jugo-pop programa
Radio Fortuna Ova e verojatno komercijalno najuspe{nata radio programa vo Skopje. Se bazira vrz evergrini i stari pesni od zlatnoto vreme na jugoslovenskata pop muzika od {eesetite, sedumdesetite i osumdesetite (koja be{e predominantno ograni~ena na vnatre{niot jugoslovenski pazar, eden od naj`ivite pazari na pop muzika vo Evropa), kako i pu{tawe sovremena pop muzika od Makedonija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina i dene{na Jugoslavija. Najpopularni me u niv se hrvatskite pop pesni, osobeno onie koi se napraveni i producirani vo oblasta na mediteranot (godi{niot festival vo jadranskiot grad Split e se u{te najdobriot izvor za ovaa produkcija). Ovie pesni imaat dlaboko emocionalno vlijanie vrz publikata, ne samo zaradi nostalgi~nite sentimenti (da, postoi i nostalgija, osobeno nostalgija na povozrasnite za zlatnite vremiwa od nivnata mladost), no i ednostavno zaradi toa {to tie pejat za qubovta i za drugi ~uvstva na mnogu direkten i efektiven na~in, koristej}i doka`ani melodiski i harmoniski formuli. Od docnite pedeseti, jugoslovenskata produkcija na pop muzika (povlijaena od amerikanskite evergrini, italijanskata kancona i germanskiot {lager) be{e ogromna. Godi{no vo sekoja republika be{e organiziran barem eden golem pop festival so nagradi za najdobar peja~, pesna, avtor itn (za praktikata na davawe nagradi od strana na publikata na peja~ite od nivnite republiki vidi Lukovi} 1989). Nekoi peja~i, osobeno `eni, bea mnogu popularni na celata teritorija na porane{na Jugoslavija, dodeka mnogumina bea pouspe{ni vo nivnite doma{ni regioni i republiki. Onie koi peeja na hrvatski, bosanski ili srpski bea o~igledno vo podobra startna pozicija. Po pravilo, slovenskite i makedonskite peja~i bea popularni samo vo nivnite sopstveni republiki. Za mene, so ogled na toa {to sum od Slovenija, kade hrvatskite, bosanskite i srpskite pesni denes se pu{taat samo vo retki priliki, be{e navistina golemo iskustvo povtorno da se preslu{aat site tie odamna zaboraveni peja~i i nivnite zlatni hitovi koi bea pu{tani vo Skopje. Nivnata popularnost i atraktivnost be{e re~isi nena~nata - barem koga stanuva zbor za golem segment radio publika vo Skopje. Toa be{e kako vremenska ma{ina koja me vrati nazad za barem 20 ili 30 godini! Ne sosema zatoa {to bea pu{tani i mnogu novi pop pesni, vo prepoznatliva forma. Re~isi polovina od pesnite se pejat na makedonski, drugite naj~esto na hrvatski, bosanski ili srpski. Festivalite vo Makedonija, Hrvatska i Srbija se u{te se oddr`uvaat i DX-ite od Skopje, koi rabotat vo radio stanicite go sledat "jugo-pop"-ot, i se u{te se vo tek so vestite od festivalite i najnovite albumi. Sopstvenikot na Radio Fortuna mi objasni deka toj mo`e vedna{ da go prepoznae noviot hit. Ovie stanici se me u najbrojnite vo Skopje, no isto taka o~igledno dovolno komercijalni za da bidat uspe{ni, da opstanat i da se razvivaat. Radio Fortuna e edna od najzabele`itelnite stanici vo gradot. ^esto mo`e da se ~ue vo restoranite i drugite javni mesta. Sepak, toa e relativno mala stanica. Vsu{nost, nejziniot sopstvenik, obrazovan medicinar - ima potpolna kontrola, vklu~uvaj}i ja i muzikata. Radio Fortuna e vo osnova ~ovek-stanica.
Bez ogled na toa, negovoto javno vlijanie e zabele`itelno. Na lu eto vo Skopje ovaa radio stanica ednostavno im se dopa a. Ona {to me iznenadi e slednovo: folkot ili etno-popot e apsolutno neprifatliv za Radio Fortuna (kako i za drugi stanici od ovoj tip). Direktorot na stanicata objasni: dokolku vo pesnata ima dva takta "narodno", toj nema da ja pu{ti na negovoto radio! Visokiot profesionalizam i jasnata ideja vo vrska so programata e sodr`ana vo zvu~nite zapisi na ovaa stanica. Xinglovite i zvu~nite potpisi na stanicata za Radio Fortuna se pravat ekskluzivno (se razbira za odreden nadomest) od strana na poznatite doma{ni pop peja~i. Tipi~niot tekst na ovie pesni (koi se pejat na Makedonski) se: "Koga si sam, prijatelot e tuka, Fortuna.." ili "Sekoj den koga mi e zdodevno, go slu{am radioto na 96,8, celo Skopje slu{a dobra muzika i u`iva, Fortuna...". Vizuelniot promotiven materijal ne e bogat: stanicata se promovira preku nejzinata programa. Vredi da se spomene deka displejot na Radio Fortuna e napi{an na kirilica (Makedoncite pi{uvaat na kirilsko pismo). Ist e slu~ajot so drugi stanici od ovoj "jugo-pop" tip. Vidot na stanicata Radio Fortuna go otslikuva moderniot (urban) na~in, na `ivot, istovremeno zajaknuvaj}i ja regionalnata posebnost. Toa e istovremeno i lokalno i kosmopolitsko i promovira pop muzika sli~na na onaa koja mo`e da se ~ue na godi{nite evroviziski festivali. Sepak, radio stanicite kako Radio Fortuna retko pu{taat "me unarodni", odnosno zapadni noti. Sepak ima isklu~oci, kako evergrini, qubovni evergrini, italijanski kanconi, nekoi francuski {ansoni. Sepak ovie pesni se pu{taat retko. Postojat i drugi radio stanici koi se od ovoj tip, na primer Radio MX, Skaj radio, Radio Ravel i Radio Buba Mara, koi se isto taka mnogu atraktivni i uspe{ni. Publikata na ovie dve stanici e malku pomlada, pa tie istovremeno pu{taat i komercijalen rok od prostorite na porane{na Jugoslavija (osven, povtorno, od Slovenija). Samo nekolku od ovie stanici pu{taat zapaden pop i rok, pa sepak samo od vreme na vreme. Procentot na doma{na muzika i muzika od drugite delovi na porane{na Jugoslavija e 50-50. Tie se visoko profesionalni. Mo`ete da ja posetite vnimatelno dizajnirana stranica na Radio Buba Mara, kade ima internet prenos vo `ivo (www.radiobubamara.com.mk). 2. Tip radio orientirano kon doma{nata i me unarodnata mlada publika, so pop i rok muzika Radio Vat i Kanal 103 Vo Skopje ne postoi komercijalna radio stanica vo strogata smisla na zborot. Edinstvenata programa koja e o~igledno rok orientirana e alternativnata programa na nacionalnoto Makedonsko radio od Skopje, Kanal 103. Toa e prili~no interesno radio, so ogled na toa {to e bazirano vrz pridonesi od nadvore{ni sorabotnici, koordinirani od strana na samo edno lice od nacionalnoto radio. Idejat ana programata e da im dadat prostor na site onie koi bi sakale da pu{taat interesna muzika za mladata publika i za lu eto koi gi posetuvaat koncertite na alternativen rok, eksperimentalnata muzika i xez. Ottamu, na radioto mo`at da se slu{a ~as ili dva moderna elektronska i tehno mzika
(`ivata rejv scena vo Skopje e dobro poznata vo stranstvo), a potoa alternativen rok ili komentirani izvadoci od rok istorijata. Generalniot karakter na Kanal 103 e najblizok na studentskite ili alternativnite radio stanici vo svetot, so poseben akcent vrz sovremenata nekomercijalna muzika od celiot svet. Se pu{ta i makedonska muzika, no samo vo ramkite na me unarodniot kontest. Audio (samo)promocijata na radioto ne e bogata. Sepak, slu{atelot ja prepoznava programata bidej}i nikoj drug vo Skopje ne ja pu{ta muzikata na Frenk Zapa za potoa da premine na post-rok ili od Kraftverk na moderno tehno. Vsu{nost postojat i nekoi drugi radio stanici vo Skopje koi pu{taat sovremena pop i rok muzika, prezentiraj}i ja najnovata doma{na i me unarodna produkcija (na primer pogore spomenatoto Radio MX, Kanal 4, posveten na doma{nata pop, rok i hip-hop produkcija, kako i tehno i hip-hop orientiranoto Radio Top FM i nekoi drugi stanici, kako Kanal +, Grom Radio i od vreme na vreme Radio Ravel; isto taka vredi da se spomene deka emisijata Na{i grafiti posvetena na mladata publika se emituva na vtoriot kanal na nacionalnoto radio). [to se odnesuva do rok-ot, "doma{nata produkcija"ne ja podrazbira samo makedonskata rok produkcija, tuku i rok muzikata od drugi delovi na porane{na Jugoslavija. Osobeno se popularni rok grupite od Srbija. Vo kategorijata na nekomercijalen pop i rok, vakviot tip stanici se nao aat vo Skopje i se sponzorirani od strana na me unarodni organizacii. Nivnata glavna cel, iako prili~no naivna, e da se obidat da gi ubedat ve}e ubedenite - da ja "educiraat" mladinata i da gi napravat pomalku imuni na etni~kiot ekskluzivitet. Moeto li~no mislewe e deka na pomladite lu e ne im e potrebno vakvo obrazovanie. Nim im treba infrastruktura i mo`nosti da `iveat i javno da gi izrazuvaat nivnite razliki (subkulturni, no ne i ekskluzivno subkulturni). So drugi zborovi, nim im trebaat klubovi i drugi mesta (na primer mesta za oddr`uvawe probi) i razli~ni vidovi finansiska pomo{ za razvoj na silna solkalna rok i pop muzi~ka scena so niska cena za bileti i pijaloci. Radio Vat e stanica koja e o~igledno sponzorirana od strana na me unarodni fondacii. Negovata o~igledna namera e da gi privle~e pomladite Albanci preku emituvawe sovremena popularna muzika, povtorno od me unarodna i doma{na produkcija. Slu{aj}i go ova radio (koe izobiluva so "zapadno" dizajnirani xinglovi i aviozoa koi se emituvaat pome u i vo sredinata na pesnite), mo`ete da ~uete i malku albanski rap i rok. Voobi~aeno, muzikata koja s epu{ta na Radio Vat go sledi mejnstrim-ot. Toa e mnogu moderna, atraktivna muzi~ka programa, no izgleda deka publikata ne e tolku {iroka kolku {to o~ekuvaat sponzorite. Taa e atraktivna za pomlada urbana albanska populacija, no ne i za makedonskata mladina, ednostavno zatoa {to tie ne razbiraat albanski. A {to e so bilingvalnite programi? Neodamna, vo 2001, me unarodnata zaednica (kolku {to mi e poznato, Evropskata unija), lansira{e radio programa dizajnirana za mladite od Skopje na makedonski i na albanski jazik. Taa e orientirana kon pomladata publika, so osobena naglaska na rok i alternativnite dvi`ewa vo pop muzikata. Voditelite ja najavuvaat programata na dvata jazika, simultano.
3. Me unaroden pop format Radio Antena 5 Ova radio, koe se emituva na nacionalno nivo, e formirano vo 1993 i e komercijalno najuspe{nata radio stanica vo Skopje (i verojatno vo Makedonija). Iako ne e golemo - koga se vo pra{awe standardite na javnite radio stanici i nivnoto ureduvawe - sepak e visoko profesionalno. Negovata radio programa koja se bazira na sovremeni hitovi e atraktivna za mladite, osobeno za tinejxerite, i e prili~no popularna (nejzinata slu{anost navodno iznesuva okolu 20%, duri i do 30%). Ovoj tip radio se bazira vrz pu{tawe na najnovite me unarodni pop hitovi, re~isi ekskluzivno na angliski. Spored misleweto na menaxerot na stanicata, makedonskiot pop e apsolutno nesporedliv so zapadnite produkciski standardi, pa ottamu tie prakti~no i ne go pu{taat. Site promotivni materijali, kako i dinami~nata upotreba na najavuva~ki signali i drugi specijalno dizajnirani kratki avizoa vo tekot na programata, se dokaz deka Radio Antenna 5 (imeto se pi{uva samo na latinica) e visoko profesionalna stanica dizajnirana soglasno zapadniot primer. Samo govorniot del od programata, xinglovite i zvu~nite potpisi se napraveni i se pu{taat na makedonski jazik, no duri i pome u niv ima nekoi aviozoa, zvu~ni najavi i poraki koi se emituvaat na angliski (na primer: "Od srceto na Skopje, glavniot grad na Makedonija, Vie ja slu{ate muzi~kata stanica broj 1, Antena 5", ili "Muzi~ka hit stanica broj 1, 95.5". 4. Me unarodni umetni~ki/klasi~en i xez format: Radio Klasik FM i Radio Xez FM Pome u najinteresnite privatni (odnosno komercijalni) radio stanici vo Skopje se onie uspe{ni stanici koi prezentiraat klasi~na muzika i xez. Radio Klasik FM pu{ta klasi~na (ili umetni~ka) muzika, a isto taka, od vreme na vreme, {irok spektar na drugi sli~ni vidovi muzika, kako na primer ambientalna, Wu Ejx i drevna muzika, kako i lesen xez i instrumentalen pop. Ovoj tip radio se bazira vrz emituawe klasi~ni dela vo nivnata celosna verzija, no isto taka se produciraat i govorni emisii, kako na primer istorii na odredeni stilovi ili prezentacija na kompozitori itn. Radio Klasik FM be{e formirano 1993 i opstana. O~igledno toa e poradi negovata publika. Mnogumina ja slu{aat ovaa programa na nivnoto rabotno mesto vo kancelariite, vo avtomobilite i doma. Ova e edno od poprijatnite lica na skopskiot mediumski pejsa`. Najposle, edna od zvu~nite najavi veli: "Edinstvenoto vo na{ata zemja i prvo na Balkanot, Radio Klasik FM". So Betovenovata Mese~eva sonata kako pozadina najavata veli: "Radio koe gi ispolnuva va{ite duhovni potrebi, radio za presti`i garantiran raboten uspeh, radio koe ve vodi vo Evropa, Radio Klasik FM". Radio Xez FM e u{te pointeresno. Toa e vospostaveno vo 1997 od Qup~o Haxi- Stefanov i ~lenovite na negovoto semejstvo koi prestojuvale nekolku godini vo Wujork. Tie uspeale da soberat ogromna xez diskoteka a i samite imaat napraveno mnogu snimki, kako vo Wujork, taka i vo Skopje. Alen Haxi-Stefanov e
poznat producent i zvu~en in`ener koj pravi snimki vo `ivo vo Wujork i na drugi mesta. Radio stanicata e locirana vo podrum na privatna ku}a vo predgradie na Skopje. Tri ~lenovi na semejstvoto se zadol`eni za programata a edna spikerka govori vo `ivo. I toa e se. Relativnoto malo studio e se u{te dovono golemo za oddr`uvawe studiski nastani vo `ivo. Navistina, Radio Xez FM e ne{to izvonredno. Iako negoviot komercijalen efekt ne e golem stanicata o~igledno }e opstoi. [to se odnesuva do negoviot profesionalizam, nekoi lu e od Skopje so koi razgovarav go rangiraa Radio Xez FM na vtoro mesto pome u radio stanicite vo Skopje. Od 1998 toa emituva programa 12 ~asa vo tekot na denot (vsu{nost preku no} zatoa {to emituva programa pome u 11 nave~er i 11 nautro), no na po~etokot be{e edna od retkite radio stanici vo Evropa koja emituva xez 24 ~asa. Nekolku ekskluzivno napraveni xinglovi od strana na poznati xez muzi~ari kako Xon Zorn, Xon Luri, Ian Luri, Stiven Bern{tajn, Toni [er ili Bili Hixins, imaat za cel da Ve uverat deka slu{aweto Xez FM vo Skopje e privilegija: "Vie slu{ate Xez FM - ova e Xon Zorn - i podobro za Vas da prodol`ite da slu{ate", veli eden xingl. Drug veli: "Ova e Xon Luri i vie slu{ate Xez FM vo Skopje. A jas odam na spiewe". I na kraj no ne pomalku va`no: xez festivalot vo Skopje od neodamna stana eden od najatraktivnite xez festivali vo Evropa. Radio Xez FM go potvrduva faktot deka Makedoncite vo SAD nau~ile kako da napravat radio. Radio emituvaweto vo Skopje gi sledi amerikanskite standardi. Duri e nesporedlivo so Grcija ili Italija i pokraj nivnata liberalizirana radio-difuzna politika. Skopje e edinstveno mesto - ne samo poradi negoviot etni~ki diverzitet koj generira{e i eden drug tip radio vo gradot. 5. Etni~ki format: Tradicionalisti~ki makedonski format: Radio Ros Iako onoj koj doa a od stranstvo bi o~ekuval da sretne mnogu radio stanici koi se koncentriraat na "makedon{tinata", osobeno na promocijata na tradicionalnata i moderniziranata tradicionalna muzika, toj ili taa se obi~no iznenadeni koga }e se soo~at so postoewe na samo edna programa koja e posvetena isklu~ivo na makedonskata tradicionalna i etno-pop muzika. Toa e Radio Ros, edna od prvite privatni stanici vo Makedonija, formirana vo 1992. Makedonskata tradicionalna muzika vklu~uva mnogu postoe~ki muzi~ki tradicii od regionot. Kako i drugite narodi na Balkanot - no i po{iroko - Makedoncite ~esto ja smetaat "nivnata" muzika za kompletno razli~na i unikatna. Pome u pokarakteristi~nite elementi na makedonskata tradicionalna muzika se 7/8 takt na oroto (kru`en tanc, vo Srbija i Hrvatska se narekuva kolo, vo Bugarija oro a vo Grcija horo) i - iako toa ne e po{iroko poznato - peeweto akapela vo dva glasa i na mali intervali. Od po~etokot na docnite pedeseti i {eeseti godini, tradicionalnata muzika be{e modernizirana, odnosno adaptirana na popularnata muzika. Razli~nite
etno-pop produkcii od porane{nata Jugoslavija se poznati pod srpskohrvatskiot op{t termin "novokomponovana narodna muzika". Vo makedonskiot jazik ovaa muzika ponekoga{se narekuva "novosozdadena avtorska pesna vo naroden duh". Od sedumdesetite ova be{e kontroverzno pra{awe i ~esto pati predmet na napad na muzi~kite kriti~ari i urednici vo makedonskite nacionalni radio stanici (vidi Kolovski 1999). Od neodmana ovaa muzika e pod vlijanie na ki~ dens `anrot "turbo folk" koj se pojavi vo docnite osumdeseti i ranite devedeseti vo Srbija. Vo po~etokot romskite muzi~ari igraa mnogu va`na uloga vo razvojot na makedonskiot etno-pop zaradi nivniot pristap koj ne sodr`e{e predrasudi kon sovremenite trendovi. Ponekoga{ klasifikacijata na ovie pesni be{e te{ka, na primer koga e vo pra{awe izvonrednata makedonsko-romska peja~ka Esma Rexepova koja ja zapo~na nejzinata kariera vo {eesetite, i kako pop i kako makedonska etno-pop peja~ka. Vredi da se spomene zna~ajnoto koli~estvo na kasetna produkcija na "avtenti~niot" etno-pop koj se pee na makedonski. Toj voobi~aeno se izveduva od etni~ki Makedonci i od romskite muzi~ari koi se voobi~aeno vklu~eni vo ovie grupi kako instrumentalisti. Tradicionalnata makedonska ruralna muzika e samo del koj e inkorporiran vo dene{niot makedonski etno-pop. Drugi va`ni vlijanija se turskata urbana muzi~ka tradicija, muzikata koja se sviri vo barovite i meanite, romskite vlijanija i zapadnata popularna pesna. Zaedno so specifi~niot "makedonski" takt, "orientalnite" vlijanija se prepoznatliva karakteristika na "folk" pesnite konstrastirani so onie koi se "pop". Na odreden na~in formatot na Radioto Ros mo`e da se opi{e kako makedonskonacionalisti~ki, no mora da vnimavame koga upotrebuvame vakvi kvalifikacii. Sigurno ima dobri pri~ini zaradi koi Makedonskite bi sakale da potenciraat na nivnata unikatnost i razli~nost. Na krajot na krai{tata, sosednite zemji gi stavaat pod znak pra{awe nivnata nacionalna pripadnost, dr`avnosta ili kulturnata pripadnost. Muzikata e edinstveniot identifikaciski marker vo prili~no nepredvidliviot politi~ki ideolo{ki pejsa` na regionot. I pokraj nekoi o~igledno nacionalisti~ki tonovi na etno-pop produkcijata, izgleda razumno da se tvrdi deka radio stanicata Radio Ros go popolnuva praznoto mesto vo skopskiot eter: "Nikoj ne emituva samo makedonska muzika", objasni sopstvenikot vo edno intervju koe go napraviv so nego vo noemvri 2000. Radio Ros gi kombinira informativnite i muzi~kite programi. Pome u emisiite koi se evidentno patriotski e emisijata "Tuka e Makedonija". Radio Ros ima samo dvajca ili trojca vraboteni. Ogromen del od negovata fonografska arhiva se bazira na kasetni snimki. Kasetnite snimki podocna bea presnimeni na kompjuterski hard disk i sega se emituvaat na toj na~in. Muzi~kite `anrovi koi se spomenuvaat vo prezentaciskiot materijal se sovremenata makedonska folk muzika, starogradskata pesna, avtenti~nata folk muzika, makedonskite patriotski pesni, makedonskoto oro, ~algiite itn. Radio Ros ja popularizira tradicionalnata i sovremenata "tradicionalna" muzika preku organizirawe pogolemi koncerti vo gradot. Sepak, vo sporedba so
drugi radio stanici vo gradot toa ima prili~no mala i ekskluzivna publika, verojatno pomala otkolku Radio Klasik FM ili Radio Xez FM. Iako bea praveni nekoi anketi, nivnite rezltati ne se provereni (a i ne se javno dostapni). Negovite xinglovi i karakteristi~ni zvu~ni najavi se eksplicitno promakedonski: "Makedonski muzi~ki biser - Radio Ros". Negovoto avizo e dolga melodija koja se pee od sstrana na site poznati etno-pop peja~i vo Makedonija, normalno vo tipi~en 7/8 takt. Radio Ros e pome u retkite stanici vo Skopje koi stogo ja upotrebuvaat makedonskata kirilica na nivniot pe~aten i promotiven materijal. Pome u drugite sli~ni stanici se Radio Noma (Radio Nova Makedonija), koja emituva doma{en pop i etno-pop. Programa na malcinstvata: Vla{kata programa vo ramkite na Nacionalniot kanal "Radio na nacionalnostite" Te{ko e da se tvrdi deka albanskite radio programi vo Skopje se vklopuvaat vo etni~kiot format. Albanskata populacija vo Skopje broi edna tretina ili - spored nekoi procenki koi gi vklu~uvaat predgradijata i okolnite naselbi - re~isi polovina od celata gradska populacija. Sepak, samo nekolku radio stanici vo Skopje ja emituvaat nivnata programa na albanski jazik. Tie voobi~aeno imaat poslabi emituva~i. Nivniot broj e te{ko da se proceni, so ogled na toa {to site nemaat aplicirano za dozvola i nivniot signal pokriva samo mal del od gradot. No tie ne se brojni. Se vklopuvaat vo goreopi{anite formati - so isklu~ok na albanskata program ana nacionalnoto radio koe spa a vo etni~kiot format, zaedno so turskite, romskite i vla{kite programi. Radio Skopje emituva specijalna multilingvalna programa na glavnite ne-makedonski jazici koi se zboruvaat vo Makedonija. Dnevno se emituva {est ~asovna programa na albanski, ~etiri ~asa se na turski, polovina ~as na vla{ki i polovina ~as na romski jazik. Vistinskite "etni~ki" programi se onie koi se napraveni za pomalite etni~ki malcinstva kako Cincarite (Vlasite), Turcite i Romite. Poslednive se poseben slu~aj, i jas na kratko }e go opi{am nivniot udel vo skopskiot mediumski pejsa`. Da ja razgledame vla{kata programa na nacionalnoto radio. Starite balkanski narodi bile glavno nomadski sto~ari i trgovci. Po indoevropskata invaziaj tie do`iveale delumna akulturacija, osobeno vo lingvisti~ka smisla. Nekoi za~uvani naviki i drugi karakteristiki na nivnata tradicionalna kultura se u{te ja doka`uvaat nivnata posebnost. Denes, samo nekolku iljadi lica vo Makedonija smetaat deka imaat vla{ko poteklo. Tie imaat na raspolagawe nekoi u~ili{ta kade mo`at da go u~at nivniot jazik (osobeno dokolku e varijanta na rumunskiot), i imaat nekolku kulturni orgnaizacii. Programata na vla{ki se emituva sekoj den vo 19.00 i prezentira muzika i informacii za zaednicata. Nejzinoto avizo e prili~no staromodno so tradicionalna muzika vo pozadinata. Romski radio stanici: Brojot na romskoto naselenie vo Makedonija e prili~no golem. Tie se na{iroko poznati kako eksperti za muzika i po toa {to se mnogu prilagodlivi. Vo Skopje, vo [utka, se locirani nekolku romski privatni radio i TV stanici.
Najmalku tri radio stanici emituvaat programa od ovaa naselba (Radio Venera, Radio Ibro i Radio Xipsi), no - osven poslednava - nivniot signal ne gi minuva granicite na naselbata. Kako i mnogu drugi privatni radio stanici vo Skopje, ovie stanici se locirani vo privatni domovi. [to se odnesuva do nivnata programa, tie se nesomneno atraktivni za eden stranec koj se obiduva da pronajde potvrda na negovite/nejzinite stereotipi za Balkanot: zvuci na "vistinska" balkanska muzika izvedena od dobro poznatite duva~ki orkestri, komercijalni elektrificirani grupi i sli~ni atrakcii. Tokmu vo romskata muzi~ka produkcija doa a do najdobar izraz multikulturalnosta na skopskiot region (kako i na Balkanot, {to i da zna~i toa). Romskite stanici se mnogu zna~ajni za sekojdnevnite anga`mani na romskite muzi~ari. Tie se osnova za lokalnata muzi~ka produkcija i za unikatnata makedonskoromska "kasetna kultura". Zaklu~ok: Zagado~ni lica na normalnosta "So toa {to ostanavme neopitni za svetot, ostanavme neopitni vo odnos na samite nas" (Wallis and Baran 1990: 253) Na krajot na noevri 2000 makedonskiot mediumski pejsa`, osobeno privatnite radio stanici vo Skopje, ne poka`uvaa nacionalisti~ki tendencii. Naprotiv, radio programata predominantno se pridr`uva{e kon zapadnite standardi, duri i gi nadminuva{e. Vo devedesetite duri i makedonskoto nacionalno radio, koe e poddr`ano od Vladata za emituvawe na programi od nacionalna va`nost i zaradi promovirawe na makedonskiot identitet, jazik i muzika, se soo~uva{e so zgolemeno emituvawe na angliska muzika. Sepak, se u{te ima golemo koli~estvo na takanare~ena folk muzika (odnosno na novokomponirana popularna muzika so elementi na tradicionalna), koja se emituva na nacionalnite programi. Golem del od 33-te procenti folk muzika be{e emituvana vo ramkite na programite na malcinstvata. So 56% be{e zastapena popularnata muzika koja go so~inuva glavniot del od programite, a klasi~nata/umetni~ka muzika so 11% (Kolovski 1999). Makedonija i nejziniot glaven grad Skopje e navistina multikulturno mesto. Radio programata doka`uva deka ovoj multikulturalizam ne mo`e da bide sfatena samo vo etno-kulturna smisla. Naprotiv: site moderni etni~ki grupi se ve}e interno kulturno podeleni preku razli~ni "formi na ekspresivno odnesuvawe" (sintagma pozajmena o Bolman 1988: 95). Od ovie vnatre{ni podelbi, najsuptilni se onie koi se zasnovaat vrz vkusot, no od druga strana, tie se i najjaki (za vkusot, negovata kultivacija i socijalni implikacii vidi Bourdieu 1984). Muzi~kiot vkus i preferenci sekoga{ bile zna~ajni socijalni markeri. Razli~nite vidovi muzika privlekuvaat razli~na publika. Tie lesno mo`at da bidat prisutni vo bilo koja socijalna grupa. Koga socijalnite grupi mobiliziraat korpus na momentalno su{tinski kulturno-diferencira~ki markeri, izgleda deka site drugi diferencira~ki (ili interni mobilizira~ki) markeri ve}e nemaat zna~ewe. No toa mo`e da se slu~i samo privremeno, glavno vo vreme na nesre}i. Pluralnosta na eterot nad Skopje e dobar znak za negovata idnina.
Raznoobraznite radio programi mo`at mnogu da pomognat vo smiruvawe na `e{kite glavi (ili naprotiv da gi v`e{tat u{te pove}e, so ogled na toa {to radioto i televizijata se neposredni, emocionalni mediumi; [Wallis and Baran 1990: 246]), no toa ne e nekakov ~udotvoren lek. Makedonija e moderna zemja. Slobodata na govorot i javnata komunikacija e nejzinoto najskore{no dostignuvawe. Izgleda deka pluralnosta na identifikaciskite opcii e so~uvana. Kako na individualno, taka i na kolektivno nivo - i pokraj zakanite od vojna. Nesomnenata pluralnost na radio publikata e bogatstvoto na Skopje i negov socijalen kapital za idninata. Bibliografija: Anderson, Benedict 1983 Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Appadurai, Arjun Nationalism. London and New York: Verso. 1990 Disjuncture and Difference in the Global Cultural Economy. Public Culture 2(2): 1-24. Benjamin, Walter 1998 (1935-1939) Umetnina v asu, ko jo je mogoe tehnino reproducirati. [The Work of Art in the Times of Its Mechanical Reproduction.] In: Izbrani spisi. [Selected Works.] Ljubljana: Studia humanitatis, pp. 145-176. Bohlman, Philip V. 1988 The Study of Folk Music in the Modern World. Bloomington in Indianapolis: Indiana University Press. Boškovi, Aleksandar 1999 Virtual Balkans: Imagined Boundaries, Hyperreality and Playing Rooms. Brasília: Departemento de Antropologia, Universidade de Brasilia, Série Antropologia 262. 2000 The Other Side of the Window: Gender and Difference in Prespa, Brown, Keith S. Republic of Macedonia. Brasília: Departemento de Antropologia, Universidade de Brasilia, Série Antropologia 269.
2000 In the realm of the Double-headed Eagle: Parapolitics in Macedonia 1994-9. In: Cowan 2000, pp. 122-139. Bourdieu, Pierre 1984 (1979)Distinction: A Social Critique of the Judgement of Taste. London: Routledge. Cowan, Jane K. (ed.) 2000 Macedonia: The Politics of Identity and Difference. London and Sterling, Virginia: Pluto Press. Cowan, Jane K., and Keith S. Brown 2000 Introduction: Macedonian Inflections. In: Cowan 2000, pp. 1-27. Eu 2001 Internet source: http://www.macedonia.eu.org/media/radio.htm European FM Handbook 1999-2000 Macedonia. Internet source: http://members.vip.fi/~markweck/efmhbalkans/macedoni.htm Gellner, Ernest 1983 Nations and Nationalism. Oxford: Basil Blackwell. Hannerz, Ulf 1992 Cultural Complexity: Studies in the Social Organization of Meaning. New York: Columbia University Press. Hrvatin, Sandra B., and Marko Milosavljevi 2001 Media Policy in Slovenia in the 1990s: Regulation, Privatization, Concentration and Commercialization of the Media. Ljubljana: Peace Institute (Mediawatch Edition). Jezernik, Boidar 1998 Deela, kjer je vse narobe: Prispevki k etnologiji Balkana. [The Topsy-turvy Land: Contributions to the Ethnology of the Balkans.] Ljubljana: Znanstveno in publicistino središe. Kolovski, Marko 1999 Makedonskata muzika na programata na Radio Skopje. [Macedonian Music on the Programme of Radio Skopje.] Godišnjak Zampa. (Unpublished presentation.) Konstantinov, Miloš 1988 Ethnology of the Macedonians. Etnološki pregled/ethnological Review 23-24: 75-88. Kurkela, Vesa 1997 Music Media in the Eastern Balkans: Privatised, Deregulated, and Neo-Traditional. Cultural Policy 3(2): 177-205.