BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana.

BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana. Uredniški odbor: Teodora Ilić, 8. a; Srna Mihelač, 8. a; Luka Nikolić, 8. a; Anna Sitki, 7. a; Zarja Žagar, 8. a; Mentorica: Lara Rebrica Šolsko leto: 2017/2018 Številka: 4 UVODNIK

Dobrodošel v zvoku našega glasila! Zimskih počitnic je ravno konec, prav tako prvega polletja in šola je vsak dan težja. Vsi smo napeti in se učimo, skoraj pozabimo, kako pomembna je zabava. Ni lepšega, kot ko slišiš svojo najljubšo pesem. Zraven zapoješ ali zaplešeš v ritmu pesmi, srce ti kar poskoči. In zato smo za vas pripravili prav posebno glasilo o glasbi. Tu si lahko preberete vse, kar vas zanima o glasbi in še mnogo več. Vzemite si čas za stvari, ki vas zanimajo. Uživajte v ritmu tega glasila. Vaš uredniški odbor Fotografija Teodora Ilić, 8. a VPLIV GLASBE NA ČLOVEKA 2

Glasba spremlja človeka od njegovega začetka. Prisotna je v vseh kulturah in civilizacijah. Njen pozitiven učinek pa je manj znan. Znanstveniki so na eksperimentih dokazali naslednja dejstva: Ljudje so bolj srečni in zadovoljni, če aktivno poslušajo glasbo. Vpliva tudi na to, da so ljudje bolj pozorni, kar se priporoča v poslovnem okolju. Petje v zboru ustvarja občutek pripadnosti. Zelo radi namreč sinhroniziramo svoje početje z drugimi ljudmi skozi glasbo in ples, ki jo spremlja. Posledično takšni ljudje lažje ustvarjajo socialne stike. Majhni otroci, ki lažje lovijo ritem glasbe, se tudi več smejijo. Če kdo ob poslušanju glasbe dobi kurjo polt, je velika verjetnost, da bo igral kakšen instrument. Glasba znižuje krvni tlak, manjša stres in občutek tesnobe. To dokazano pomaga srčnim bolnikom. Celo žalostna glasba pripomore k boljšemu počutju, ker sproži nenavadno, ampak prijetno kombinacijo čustev. Po takšni izkušnji se ljudje počutijo emotivno osveženi. Če le po 15 sekundah poslušanja glasbe opazujemo obraze drugih ljudi, se nam zdijo bolj srečni, kot če glasbe ne bi poslušali. 3

Ljudje na različnih koncih sveta na enak način povezujejo glasbo in barve. Temnejše barve uporabljajo za žalostne melodije ter svetle in žive barve za vesele. Če imajo ljudje po možganski kapi težave z vidom, kar se dogaja v 60 % primerov, jim poslušanje najljubše glasbe pomaga pri delni obnovi možganov. Posledično to popravlja vid. Glasba je na koncu pomembna veja umetnosti in nas kot takšna izboljšuje in izpopolnjuje. Teodora Ilić, 8. a VPLIV GLASBE NA UČENJE Radi poslušamo glasbo. Spremlja nas doma, na poti, v trgovinah in celo v knjižnici. Ker imamo lahke slušalke in pametne telefone, je lahko predvajamo, ne da bi kogarkoli motili. Toda ali motimo svoje učenje? Mnenja so različna in vsekakor povezana z različnimi dejavniki. Pomembni dejavniki so vrsta učenja, tip glasbe in osebnost. Zdi se, da glasba pomaga, če gre za naloge z logičnim premišljevanjem. Testi so pokazali, da so učenci hitreje reševali matematične in logične naloge, če so poslušali glasbo v ozadju. Istočasno je bila glasba brez vpliva ali v nekaterih primerih celo poslabšala rezultate, če govorimo o spominskih nalogah. Zlasti, ko gre za potrebo po ohranjanju vrstnega reda pri naštevanju vsebine. 4

Zvrst glasbe je seveda osebna nagnjenost posameznika, ampak pri učenju je boljše v ozadju imeti bolj umirjeno glasbo z manj besed ali celo zgolj instrumentalno glasbo. Besede v pesmih pogosto odvračajo pozornost, še posebej, ko je učna naloga povezana s spominom. Preglasna glasba, ki pogosto spreminja ritem in vsebuje veliko besed, je zagotovo slaba izbira med učenjem. V kratkih pavzah sicer lahko dvigne energijo in da zagon. Čeprav se zdi čudno, so raziskave pokazale, da je to, kakšen vpliv ima glasba v času učenja, odvisno tudi od značilnosti posameznika. Osebe, ki so bolj zaprte, so vedno kazale boljše rezultate po učenju v tišini. Tudi v primerih, ko glasba sicer pozitivno vpliva, je razlika bila zelo majhna. Na drugi strani odprte in zgovorne osebe pa so imele večji pozitiven učinek, če so glasbo poslušale v ozadju. Srna Mihelač, 8. a Torej, odgovor na vprašanje, ali je boljše poslušati glasbo tekom učenja, je večplasten in je odvisen od posameznika. Najboljše je zadevo preveriti kar na lastnem primeru. Saj že sami veste, kaj vam bolj ugaja. Zagotovo pa glasba prinaša sproščanje in dobro voljo pred in po učenju. Številne raziskave so to tudi dokazale. Če je že tako, potem pod obvezno dodajte poslušanje najljubše glasbe pred in po učenju. Vmes pa po lastni presoji. Teodora Ilić, 8. a 5

GLASBA NAM KAJ POMENI? Nek gospod, ki bi rad ostal anonimen, je glede na stanje v naši družbi nekoč rekel:»pesmi bi morale biti sestavljene iz refrenov, dolgih kake pol minute. Mladina tako ali tako nima potrpljenja poslušati petminutnih tekstov, pa če so še tako zanimivi.«morda bi mnogi od vas zanikali to dejstvo, pa vendar. Ko si s prijatelji, poslušaš, kar pač oni vrtijo, in to je v večini, kar je tisti trenutek v svojem vzponu. Tako ali tako nam pop glasbena industrija ponuja hite vsak mesec in mi jim slepo sledimo. Ko se pesmi kaj kmalu naveličamo, nam že ponudijo drugo. Ali se kdaj ozrete na besedilo v pesmi? Ali je to le nekaj za zraven, ker pač more biti tam? Vas ti popolni nesmisli, kot so»pen pineapple apple pen«, ne zmotijo? Ali pa osladnost»cuz I'm missing more than just your body«, ki bi zvenela kot Plestenjakova pesem, če bi jo prevedli v slovenščino? Se ozreš na besedilo? Ali pa poslušaš glasbo le zato, ker je nekaj za zraven in ker jo pač že vsi poslušajo? Ker take stvari se dogajajo. In industrija služi. Seveda pa je to škoda za mlade glasbenike, ki bi morda radi bili drugačni, pa nihče nima posluha zanje. Čim bi se predali nekemu producentu, bi jih ta usmeril v industrijo; zaslužek in vsa ustvarjalnost in edinstvenost se izgubijo. Seveda pa ima vsak svoje mnenje in ne pravim, da je prav samo tako, kakor sem napisala. Morda pa ni res in je ustvarjalnosti še kaj med nami. In upam, da se bodo stvari spremenile na bolje, čeprav še kako rada pišem o težavah, ki se dogajajo z našo družbo. Zarja Žagar, 8. a 6

MATEMATIKA V GLASBI Skozi zgodovino so ljudje čutili povezanost med glasbo in številkami. Iskali so jo Mezopotamci, Egipčani in Grki. Celo v Indiji in na Kitajskem. Opazili so, da obstaja nekakšna povezava med številkami in zvoki. Celotne filozofije Pitagorejcev (Grčija) ali Konfucija (Kitajska) so temeljile na pomembnosti števil v naravi. V glasbeni šoli se že na začetku uči trajanje not. Moj prvi stik z ulomki je bil povezan z glasbo. Dve polovinki sta celinka. Dve četrtinki sta polovinka. Dve osminki sta četrtinka in tako naprej. Če na glasbo gledamo preko fizike, je matematika tudi očitna. Ker je zvok, ki ga slišimo, mehansko nihanje molekul zraka in se po prostoru širi v valovih, je mogoče izmeriti njegovo frekvenco (število nihanj v sekundi). Za meritev se šteje najčistejši zvok (glasbene vilice). Če pogledamo razporeditev oktav na frekvenčni listi, hitro ugotovimo, da je prva oktava na klavirju 110 220 Hz, naslednja 220 440 Hz, tretja 440 880 Hz oz. lahko rečemo, da je začetek in konec vsake oktave na dvojni frekvenci prejšnje. Testiranje ujemanja različnih frekvenc tudi kaže na to povezavo. Če je razmerje med dvema frekvencama mogoče predstaviti kot razmerje dveh celih števil, nam uho takšne zvoke zaznava kot prijetne oziroma harmonične. Zlasti razmerja naravnih števil. Toda razdelitev frekvenc med notami znotraj oktave je sprva kazala, da vsa ta lepota, ko gre za povezavo med matematiko in glasbo, ne drži. Če imamo v oktavi 12 tonov (bele in črne tipke na klavirju), se poraja vprašanje, kako te note razdeliti na frekvence. Namreč noti C in G se skupaj dobro slišita, čeprav sta 7 (od 12) tonov narazen. 7

Čeprav so sprva mislili, da se to lahko doseže z navadnimi ulomki, se zadeva komplicira v vsaki naslednji oktavi. Po nekaj oktavah je zvok moteč za uho. Problem so v 16. stoletju ločeno rešili na Kitajskem (eno leto prej) in v Evropi. Izkazalo se je, da se razmerja med toni lahko izrazijo preko potence za osnovo 2. Namreč frekvenca vsakega tona v oktavi je za 1/12 potence za osnovo 2 višja od prvega tona v oktavi. Tako je G frekvenčno zamaknjeno glede na C za 2 7/12 ali matematično 1,498307077. To sicer ni 1,5 je pa tako blizu, da razliko ogromna večina ljudi niti ne sliši. Mogoče bomo zaradi te majhne razlike v prihodnosti imeli drugačne oktave in število not? Teodora Ilić, 8. a 8 Fotografija: Teodora Ilić, 8. a

RAP Rap je eden od elementov hiphop kulture, je ritmično poudarjena glasba. Običajno vsebuje rime, ki se izvajajo ali ponavljajo na različne načine, ponavadi preko glasbenega spremstva. Rap se ponavadi predvaja v ritmu, ki ga navadno ponuja DJ, beatboxer. Rap se je v obliki, kot jo poznamo danes, dejansko razvil pred tisoči let v zahodni Afriki z grioti, ki so pripovedovali zgodbe v ritmičnem načinu in z bobnarsko zvočno podlago. Takšna oblika komunikacije je rap glasba v najosnovnejši obliki. V Ameriki pa so z rapom pričeli afriški sužnji, medtem ko so se zabavali. Trenutno najbolj znani raperji in raperke so Kendrick Lamar, Cardi-B, 21 Savage, Lil Uzi Vert, Lil Pump, Big Sean, Eminem in ostali. Luka Nikolić, 8. a Srna Mihelać, 8. a 9

INTERVJU Z O3 Po vsej verjetnosti, če ste učenci te šole ali pa njihovi starši, poznate našo rapersko skupino O3. Toda, ali pravzaprav veste, kako so se našli? Kakšna je njihova zgodba? Tukaj lahko izveste. Govorili sva s Petrom, z Davidom in Markom in dobila precej zanimive odgovore. Jou. Z: Mi sestavljamo novo številko in imamo nekaj vprašanj za vas. Torej, kako ste prišli do imena? P: Ja, mi smo lani delal neko raziskovalno nalogo, delal smo ozon. In pol smo pred nastopom se mi zdi mal zimproviziral ime. D: Ja, midva s Petrom sva se pogovarjala prek snepa, kako naj bo ime in takrat smo glih delal ozon. Februarja je blo, jaz sem bil v Makedoniji, Mark in Peter sta delala ozon in pol smo se tko spomnil O3 naše ime. Takrat enkrat februarja je nastal. T: Zakaj imate moder znak? Ali ni rdeča barva simbol za kisik? P: Ja, moder bolš zgleda. Z: Kako ste se našli? P: David je prišel iz Makedonije, jaz sem prišel iz Murske Sobote, Mark je pa zdaj prišel (Mark vstopi v knjižnico), tkoda tko smo se našli. Z: Kdo so vaši vzorniki? D: Naši vzorniki od slovenskih raperjev... na primer Klemen Klemen. (Zmoti nas knjižničar, ponudi nam mirnejši kotiček) D: Torej ja, odvisno, kako se počutimo. Če smo tko ful hiperaktivni, poslušamo Trkaja, ki je dobr raper. Če smo pa tko zaljubljeni, pa poslušamo spet druge, pač tko, po občutku. Z: Katera pesem vam je trenutno najljubša? P: Naša al od drugih? Z: Lahko oboje. D: Ja men je naša Kolo se zavrti, ker ma tko nek pomen. 10

P: Daft Punk una around the world. M: Gucci gang. P: Pa Travis Scott. M: Ma ja, ful je teh legendarnih. Z: Kaj vas navdihuje? P: Življenje nas navdihuje. D: V bistvu, navdihuje nas cilj. Ko smo si zastavili en ciij in ga mormo čisto speljat. Pač mormo najt pravo pot in prit do cilja. Z: Kje pa najraje nastopate? P: V bistvu pač do zdej smo imel kot O3 glih tri, štir nastope, tko da ne mormo lih reč. M: V bistvu tko pred velik folka. Tam na veseli šoli je blo 300 ljudi. P: Mi radi samo nastopamo. D: Ja, pač ni važn kje, lahko smo na odru, kjerkol. Sam, da nastopamo. Lahko mamo nastop v centru, lahko ga mamo na... M: Na moji strehi, kjer nas gledajo vsi moji sosedje. In misljo, da smo mal prizadeti. D: Sam da delamo, kar nas veseli. Z: Ali imate tremo in kako jo odpravite? M: Ne, nimamo treme, no, vsaj jaz je nimam. P: Če delaš neki, kar maš rad, potem treme ni. D: No, tko pred nastopom mam jaz vedno tremo, ampak pol pa pridem in pogledam množico, primem za mikrofon pa trema gre mim. Z: Ali si želite slave? D: V bistvu slava pride, če ti je usojen. M: Če se trudš, pol pač bo enkrat slava pršla. P: Pač posledično pride, ni pa naš cilj. Cilj je sam, da se mamo lepo. Z: Ali poslušate svojo glasbo in kako se počutite ob tem? 11

D: Pač najprej, ko delamo muzko, se melodija pa rime rolajo v glavi, pol pa čez neki časa, recimo čez tri mesece, pol pa ne mormo verjet, da smo mi to delal. Tko, dobr občutk je. Z: Kateri je veš najljubši šolski predmet? P: Slovenščina. D: Ja, slovenščina. M: Tko, več jih je. Slovenščina je dobr, ker tam loh tko ustvarjamo pa dobimo kakšne nasvete. Pol mamo glasbo... Z: Ali se vam zdi, da je bila mladost v osemdesetih in devetdesetih letih drugačna? M: Bla je. P: Ja. M: Zdaj odvisno kje. Tam nekje na Japonskem so še mel neke stvari... tko dost... P: Pač vsaka generacija, ki bo prišla, bo mislila, da je una generacija prej bila boljša. To bo skoz. D: Ko so bli v osemdesetih, devetdesetih tud niso vedel, kaj bo zdaj in tut ne vemo, kaj bo čez trideset let. Z: Kako je biti mlad glasbenik in kakšne ovire je treba premagovat. D: Pač dobr je, da najdeš samega sebe. Če ti je dobr, da delaš muzko, delaš muzko, če ti je dobr, da pišeš poezijo, pišeš poezijo. M: Največja ovira je, da se bojiš, da bodo hejterji hejtal, pa da boš mel več hejterjev, kakor tistih, ki bi te realno poslušal. D: Zihr, če te kdo hejta, si tut dobr. M: Pa mislš, da se ti bodo tko vsi smejal. D: Ampak te ne sme bit sram. M: Ja, z besedo na dan. Z: In pa še, ali imate kakšne nasvete? Glasbene nasvete? M: Ko se ti enkart odločiš, da boš delal glasbo, pol se morš zapret v eno stanovanje, ki po možnosti ne bo tvoje. Pač loh je od tvoje babice ali pa 12

tvojga dedka. No, in pač tam maš lepo mir in si samo s svojo ekipo oziroma sam in potem napišeš, naročiš kitajsko hrano in vmes se probaš ne smejat, k pokličeš in pol pač posnameš. Napišeš, narediš to glasbo v ozadju in potem posnameš, daš not svoja čustva. Posnameš video in pol pač to... P: Pošlješ svetu. D: Pa še en nasvet, da naj ne hitijo. Da ne hitijo z glasbo. Treba si je vzet čas za muzko. M: Naj prve komade napišejo raje zase pa svoje sorodnike. Pol, ko pa že dobijo mal znanja, pa veščin... D: Mi tko preveč hitimo. M: Ja, mi smo preveč hitel, k smo začel. P: Pa čas ni faktor v muzki. D: Pač ja, lahko delaš komad tri mesece, pa izpade dobr, loh pa porabš en popoldne. P: Pa še to. Morš vedt, kdo si, kaj je tvoj cilj in morš pridt do cilja. Nikoli ne smeš spremenit cilja. M: Pa morš sledit svojmu občutku. Z: Super. Hvala za odgovore. Zarja Žagar in Teodora Ilić, 8. a MLADI UMETNIKI Na naši šoli je veliko mladih glasbenih talentov in eden izmed njih je tudi Adrian Ignjatović iz 6. razreda, s katerim smo pripravili kratek intervju. T: Živijo! Ali bi ti lahko zastavila nekaj vprašanj za novo izdajo šolskega glasila na temo glasbe? A: Seveda. 13

T: Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo? Kaj te je navdušilo? Kaj vse počneš? A: Že od vrtca hodim v glasbeno pripravljalnico in tam sem tudi prvič zagledal harfo, ki me je navdušila. Hodim v glasbeno šolo in igram harfo in kitaro. Obožujem tudi petje. T: Kje uriš svoj glas in kje nastopaš? A: Obiskujem pevski zbor in kmalu se bomo udeležili državnega tekmovanja. V Cankarjevem domu sem nastopil v mladinski operi Hobit. T: Ali se ukvarjaš tudi s plesom? A: Ne več, vendar pred leti sem plesal standardni latinskoameriški ples. S plesno skupino smo nastopili tudi na Slovenija ima talent in prišli do polfinala. T: Kaj bi rad postal po poklicu? A: Operni pevec in harfist. T: Kaj bi priporočil neizkušenim pevcem? A: Nikoli ne oponašajte drugih in naj se sliši vaša barva glasu. T: Hvala. Teodora Ilić, 8. a GLASBA RAZLIČNIH DRŽAV Japonska glasba vključuje veliko število žanrov, od tradicionalnih, značilnih samo na Japonskem, do različnih zvrsti sodobne glasbe. Razlika je v tem, da tradicionalna japonska glasba temelji na intervalih človeškega dihanja in ne na matematičnem štetju. Tradicionalni instrumenti so shamisen, koto, fueh, taiko. 14

Francoska glasba je ena izmed najbolj zanimivih in vplivnih evropskih glasbenih kultur, ki izvira iz folklore plemen, ki so živeli v starih časih na območju današnje Francije. Francoska glasba je temeljila na cerkveni glasbi, ampak zdaj ne zaostaja za svetovno glasbeno kulturo, saj dodaja nove glasbene trende. Tradicionalni instrumenti so oboo, kvinton, korenom, muzet. Ruska glasba združuje rusko glasbeno folkloro, delo ruskih glasbenikov od 16. do 21. stoletja. Glasba izvira iz folklore slovanskih plemen, ki so živeli na ozemlju kijevske Rusije. Med glavnimi žanri ljudske glasbe lahko najdemo praznične, ritualne, plesne in lirične pesmi. Tradicionalni instrumenti so gusli, gudok, rožok, kuvikli. Angleška narodna glasba vključuje tradicionalno angleško glasbo in različne žanre, ki temeljijo na njej, in se pogosto prepletajo z duhovno, cerkveno glasbo. Pomemben del angleške ljudske glasbe so morske pesmi, jiga in plesna glasba. Razvila se je v tesni povezavi z glasbo Škotske, Irske in Walesa. Latinskoameriška glasba je splošno ime za glasbene stile in zvrsti latinskoameriških držav. Sestavljajo jo tri kulture: španska (ali portugalska), afriška in indijska glasbena kultura. Latinske pesmi se praviloma izvajajo v španščini ali portugalščini. Tradicionalni instrumenti so marakas, kong, pandeyrou, agogo. Anna Sitki, 7. a 15

PREVOD PESMI KATJUŠA Katjuša je priljubljena sovjetska pesem. Avtor glasbe je Matvei Blanter, avtor besed je Mikhail Isakovsky. Pesem je posvečena izkušnjam dekleta, ločene od njenega ljubimca. Katjuša je okrajšana oblika imena Katarina (Екатерина). slovensko Zacvetele jablane in hruške, vstale so meglice iznad rek, prišla je na strmi breg Katjuša, prišla na visoki strmi breg. In zapela pesem čez poljane o sokolu širnih je daljav in o njem, ki ljubi ga vdano, ki ji pismo drobno je poslal. Ti letiš od drugih ptic hitreje, mojo pesem neseš v daljni kraj partizanu, ki nam brani meje, lep pozdrav Katjušin mu predaj. Misli naj na ljubico edino, ki mu poje pesem čez gore, naj obrani našo domovino, jaz ohranim svoje mu srce. Zacvetele jablane in hruške, vstale so meglice iznad rek, prišla je na strmi breg Katjuša, prišla na visoki strmi breg. rusko (latinica) Rascvetali jabloni i gruši, Poplili tumani nad rekoj; Vihodila na bereg Katjuša, Na visokij bereg, na krutoj. Vihodila, pesnju zavodila Pro stepnogo, sizogo orla, Pro togo, kotorogo ljubila, Pro togo, čji pisjma beregla. Oj, ti pesnja, pesenka devičja, Ti leti za jasnjm solncem vsled, I bojcu na daljnem pograničje Ot Katjuši peredaj privet. Pustj on vspomnit devušku prostuju, Pustj usljšit, kak ona pojot, Pustj on zemlju berežot rodnuju, A ljubovj Katjuša sberežot. Rascvetali jabloni i gruši, Poplili tumanij nad rekoj; Vihodila na bereg Katjuša, Na visokij bereg, na krutoj. rusko (cirilica) Расцветали яблони и груши, Поплыли туманы над рекой; Выходила на берег Катюша, На высокий берег, на крутой. Выходила, песню заводила Про степного, сизого орла, Про того, которого любила, Про того, чьи письма берегла. Ой, ты песня, песенка девичья, Ты лети за ясным солнцем вслед, И бойцу на дальнем пограничье От Катюши передай привет. Пусть он вспомнит девушку простую, Пусть услышит, как она поёт, Пусть он землю бережёт родную, А любовь Катюша сбережёт. Расцветали яблони и груши, Поплыли туманы над рекой; Выходила на берег Катюша, На высокий берег, на крутой. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/katju%c5%a1a_(pesem) Anna Sitki, 7. a 16

MANJ ZNANE GLASBENE ZVRSTI Čeprav ima vsak svoj okus, pri glasbi lahko rečemo, da večja masa ljudi posluša pop glasbo (zato se tudi tako imenuje). V temu članku vas bom seznanila z glasbo, ki vam je morda manj znana, in upam, da vas bom spodbudila k poslušanju kakšne od teh zvrsti. ETNO Etno glasba je ljudska glasba, mnogokrat tradicionalna in prenaša neko ljudsko izročilo v obliki glasbe. Značilna je za regionalno kulturo. Obsega jo vokalno, instrumentalno in plesno izvajanje in je mnogokrat prepletena v moderno glasbo. Je odsev življenja temeljnih etničnih skupin, torej vključuje obrt, kmečko in delovno življenje. Lahko predstavlja folklorno izročilo preteklosti, delno pa nastaja tudi v današnjih časih. Bistvo tovrstne umetnosti je, da ohranja izročilo iz roda v rod, tudi če ji doda moderne delčke; bistvo se ohrani. Avtorji so v večini pozabljeni, si pa določeni avtorji nekaterih priredb vseeno vzamejo čast in so navedeni kot ustvarjalci avtor priredbe je znan. V Sloveniji imamo kar nekaj etno skupin: Fake orchestra, Torkar in Monika Bohinec, veliko pevskih oktetov... Značilna glasbila, ki se pojavljajo v slovenski etno glasbi, so gosli, citre, trstenke, ljudske različice flavt, piščali, dude, harmonike... V drugih državah se v etno glasbi uporabljajo glasbila, ki so značilna za tisti kraj. Na kratko, pri etno glasbi gre za ohranjanje ljudskega izročila preko glasbe, ki pa v modernih časih ni tako zastarela in jo mnogokrat popestrijo. DŽEZ 17

Jazz ali džez je svojo prvotno podobo dobil leta 1920. Izhaja iz severnoafriških kultur, ki so se kasneje spojile z Ameriko in Evropo in njunimi glasbenimi instrumenti. Njegove korenine segajo v blues, ragtime in tudi v glasbo evropskih vojaških orkestrov. V kompozicijskem smislu je džez prepoznaven po polritmih, sinkopah, triolah in predvsem improvizaciji. Če ste kdaj imeli priložnost poslušati džeziste v živo, ste morda opazili, da ima skoraj vedno vsak instrument priložnost za solo v pesmi in tako si podajajo sole čez vsoo pesem, na koncu pa še enkrat skupaj zaigrajo temo pesmi. S stališča gledalcev je to skoraj podobno bitki. Džez ima velik vpliv na vse glasbene zvrsti v 20. stoletju. Izraz džez je bil sprva slengovski in je označeval glasbo v Chicagu v letu 1915. Tipično se v džezu pojavljajo instrumenti, kot so kitara, bas kitara, saksofon, pozavna, klavir, klarinet, trobenta, kontrabas, bobni in vokal. Džez počasi izumira, saj je veliko manj cenjen kakor večina zvrsti. Zdi se, kot da je njegov čas potekel, kar je dobro predstavljeno v mjuziklu Lalaland. Zato sem zelo hvaležna, da obiskujem KGBL in ima oddelek za džez in zabavno glasbo dvakrat na leto koncert, ker po mojem mnenju igrajo zelo dobro in ob koncertih precej uživam. Zdi se mi, da današnja glasbena publika pač nima potrpljenja za te dolge improvizacije, ki so precej impresivne le za glasbenike oziroma tiste, ki se v glasbo zares poglobijo. BLUES Blues ima glasbene korenine na ameriškem jugu, kjer so temnopolti sužnji garali na poljih bombaža. Blues pentatonika je bila glasbena harmonija, ki so si jo peli, da bi lažje prebrodili dan. Kasneje se suženjstvo ni izboljšalo, zato si niso mogli privoščiti kakšnega dragega instrumenta, kot je na 18

primer klavir, zato so prve blues pesmi napisane s kitaro. V dvajsetem stoletju se je vpliv rok glasbe malo premešal z bluesom in tako so se tudi belci začeli zanimati za blues ena najbolj znanih blues pevk je bila Janis Joplin, katere kariera se je kaj kmalu končala, ker je na žalost umrla že pri sedemindvajsetih. Danes je to glasba, ki je razširjena po vsem svetu ne glede na raso, veroizpoved in narodnost. Blues ima več podzvrsti nekatere bolj spominjajo na country, druge zavijejo v rock. Na splošno so besedila v bluesu melanholična, na začetku pa so bila o delu. Mnogokrat je tema tudi ljubezen, kljub temu pa ji pravimo predvsem glasba trpljenja. Zaradi tega je bila podobno kot rock'n'roll v začetku dvajsetega stoletja tarča obsojanj, da ni primerna in da ima slabo sporočilo. Sedaj je drugače. Prav tako kot pri džezu imam občutek, da se blues počasi izgublja, redko kje se ga sploh lahko posluša v živo. Zdi pa se mi pomembno omeniti, da je naš bivši učitelj, gospod Slavko Žust, član Emšo Blues benda, ki že v imenu pove, katero zvrst izvajajo. ALTERNATIVNA ZVRST Alternativna glasba, o kateri na spletu najmanj piše, je ena izmed podzvrsti rocka. Sama je ne bi tako omejila, ker je alternativna glasba veliko več kot podzvrst rocka. Pri alternativi nekako ni omejitev lahko se zabavaš in narediš čisto po svoje, brez okvirjev. V njej se kažejo tudi elektronika, džez, blues, praktično katerakoli zvrst z dodatki rocka. Besedila so prav tako brez omejitve če je ustvarjalcu do petja o limoni, bo pač pel o limoni. Vseeno pa se mi zdi, da tisti, ki svojega ustvarjanje ne vzamejo tako za zabavo, v svoja besedila vključijo globino in besedila, ki imajo dejanski pomen. 19

Če na kratko povzamem, je alternativa čisto nasprotje popa. Edini problem z alternativo je, da ni tako poslušljiva, ker ni tako polikana in perfektna kakor pop. Zato ker je manj poslušljiva, je iz nje tudi manj zaslužka, zato se mnogi ustvarjalci iz alternative preusmerijo v pop, v prazna besedila in catchy ritme, s katerimi lahko veliko zaslužijo. Zarja Žagar, 8. a PET NENAVADNIH GLASBENIH INSTRUMENTOV Banjolele Kljub dejstvu, da sta banjo in ukulele hitro pridobila vojsko številnih oboževalcev, hibrid teh dveh instrumentov banjolele, ni bil nikoli priljubljen. Pravzaprav je to zelo majhno banjo. Instrument proizvaja prijeten pomirjujoč zvok, vendar je ljudem z velikimi rokami igranje je precej problematično. Glukofon Kljub imenu ta instrument proizvaja zelo prijetne zvoke. Predvsem zgleda kot kovinski boben. Instrument je našel nekaj popularnosti med uličnimi glasbeniki, vendar ga ni mogoče označiti kot množičen instrument. Omnichord Omnichord je elektronski glasbeni instrument, ki ga je leta 1981 predstavil Suzuki. Zvok v njej se ustvari s pritiskom na 20

ustrezengumb za akord in udarjanje v posebno kovinsko ploščo. Zelo enostaven je za uporabo in zato je omnikord imel vse možnosti, da postane priljubljen, še posebej med začetnimi glasbeniki. Toda ni. Glasbena žaga Ta žaga se razlikuje od navadne le v tem, da se lahko pregiba precej več. Pri igri glasbenik postavi eden konec v bližini svojega stegna, drugega pa drži z roko. Zvok se pridobiva s posebnim lokom. Povedati moram, da se v sestavah nekaterih skupin sliši nenavaden zvok te žage. Vendar pa se ne uporablja široko. Vargan Vargan se šteje za enega od najstarejših glasbenih instrumentov, temveč tudi zato, ker je potrebno izvajati zvok z usti in s prsti. Težko je izslediti zgodovino instrumenta iz antičnih časov, vendar je znano, da so ga uporabljali različni ljudje, kar dokazujejo številne slike in zgodovinske reference. ZVOKI KLAVIRJA Anna Sitki, 7. a Klavir sodi med najbolj popularna glasbila. Učenje klavirja zgleda sprva enostavno, vendar se pozneje stvar zakomplicira. Le dotakniti tipke se je potrebno. Za violino je potrebno kar nekaj vaj, da lahko pridete do ušesu prijetnih tonov. Po obsegu zvokov, ki jih lahko proizvaja, ga prekašajo le orgle, ki pa zaradi svoje ogromne velikosti sodijo le v katedrale. Tudi klavir ni majhen, ko ga 21

primerjamo z drugimi inštrumenti. Celo pianino zasede precej prostora. Čeprav imamo različne tipe klavirja, lahko rečemo, da pokrivajo 8 oktav oziroma imajo 88 tipk, 52 belih in 36 črnih. To omogoča, da klavir s svojimi zvoki nadomesti celoten orkester. Zato se pogosto uporablja kot spremljevalni inštrument. Deluje tako, da se ob pritisku na tipko sproži kladivce znotraj klavirja, ki udari v struno. Če udarimo močneje, se sliši glasnejši zvok. Če tipko sprostimo, pa na struno pritisne dušilec in jo utiša. Če je zadržimo, slišimo zvok dlje. Ta učinek še lažje dosežemo s srednjim pedalom. S klavirjem je mogoče igrati različne vrste glasbe: klasično, boogiewoogie, džez, pop, rok, narodno glasbo Ne le da se lahko igra praktično vse, temveč je za klavir spisanih toliko skladb, da je težko najti instrument s tolikšno izbiro, kar vam omogoča, da igrate tisto, kar vam je najbolj všeč. Od klasičnih skladateljev so najbolj znani Bach, Beethoven, Mozart, Liszt, Chopin, Brahms, Tchaikovsky, Debussy. Pri ustvarjanju glasbe je najbolj pogosta izbira ravno zaradi svojega velika obsega tonov, ki daje občutek, da lahko kontrolirate vsak zvok. Po navadi se na levi strani igrajo basovski toni, na desni pa glavna melodija. Obstajajo seveda tudi drugačni primeri. Zanimivo pri klavirju je to, da ga lahko istočasno igrata dve osebi. To je posebno doživetje tako za izvajalce kakor tudi za publiko. Zvok, ki ga daje klavir, obarva vsa čustva. Teodora Ilić, 8. a Fotografija: Teodora Ilić, 8. a 22

NOTNI ZAPIS LJUBEZNI Ljubezen, čudna in nepredvidljiva. Veš le, da imaš nekoga rad, morda misliš, da bo tako za vedno, ali pa preprosto uživaš v trenutku. In deljenje ljubezni s osebo, s katero si najbolj želiš, eden najboljših občutkov. Vse na svetu se vrti okoli ljubezni, ki pa ni le pojem, ki označuje simpatijo, osebo, v katero si zaljubljen, temveč tudi toliko več. Prijatelje, živali, pa tudi predmete, šolske predmete In prav zato je večina pesmi, knjig, poezij (saj se tudi pesmi enega naših najboljših pesnikov, Franceta Prešerna, vrtijo okoli tega) o ljubezni in če bi začeli naštevati, vse izdelke, ki nikoli ne bi bili narejeni brez ljubezni, se to ne bi nikdar nehalo, zato se bomo danes omejili na ljubezenske pesmi. Slovenske Dan ljubezni (Pepel in Kri) Ne čakaj na maj (veliko izvajalcev, v originalu poje Z. Ognjanovič) Tuje (danes popularne) Perfect (Ed Sheeran) Havana (Camila Cabello) Shape of you (Ed Sheeran) Xo (Beyonce) One last time (Ariana Grande) Too good at goodbyes (Sam Smith) Marcy (Shawn Mendes) Capital latters (Haille Steinfeld, BloodPop) That s what I like (Bruno Mars) Boys (Charlie XCX) I hate u I love you (Gnash) Love me like you do (Ellie Goulding) 23

Syphony (Clean Bandit) Najpopularnejše vseh časov I will always love you (Whitney Houston) Woman in love (Barbra Streisand) Love song (Sara Bereilles) Love story (Taylor Swift) Loving you (Minnie Riperton) Don t let go (En vogue) The power of love (Jennifer Rush) I drove all night (Roy Orbison) Friday I m in love (The Cure) There s a light that never goes out (The Smiths) Justify my love (Madonna) Love hangover (Diana Ross) She loves you (The Beatles) Love on the brain (Rihanna) Sea of love (Cat Power) Suzanne (Leonardo Cohen) We found love (Rihhana, Calvin Harris) Heartbeats (The Knife) Can t help falling in love (Elvis) Wuthering heights (Kate Bush) Vendar, mar ni prav vsaka pesem nekako ljubezenska, mar ni vse, kar napišemo na koncu le povezano z osebo, ki nam je všeč, z ljubeznijo in rezultatom ljubezni? Srna Mihelač, 8. 24

DISKO Ali sedaj ta napis sploh kje zasledimo? Ali današnja mladina hodi v disko? Kaj sploh je disko? Beseda disko opisuje lahko dve stvari: glasbeno zvrst in pa neke vrste prostor za zabavo in ples. Seveda pa glasbena zvrst hodi z roko v roki s prostorom; v disku so torej vrteli disko glasbo. To je plesna glasba, primerna za skakanje in uživanje, v večini s pozitivnim in z mladostnim besedilom. Disko je imel največji vzpon predvsem okoli leta 1970 začeli pa so se pojavljati tudi prej. Disko je na nek način drugo poimenovanje za nočni klub. Prve omembe imena disko so se pojavile v Franciji, ko je bil tako poimenovan eden izmed njihovih nočnih klubov. Še vseeno pa so razlike med diskom in nočnim klubom prvi je namenjen v večini le plesu in zabavi, živim nastopom, drugi pa mnogokrat tudi striptizu. Disko je bil zelo popularen prostor za zabave, petke zvečer ipd. Morda so še celo vaši starši radi obiskovali diske. Kaj pa sedaj? Ime disko redko kje zasledimo, vračamo se nazaj na nočne klube. Če tako pogledamo, so se časi precej spremenili. Večina mladostnikov je raje doma pred računalnikom kot pa zunaj na plesišču, zato ni čudno, da bo disko počasi izginil iz našega besednjaka. Zarja Žagar, 8. a 25

ZNANI PEVCI VSEH ČASOV Pop glasba Michael Joseph Jackson Datum rojstva: 29. 8. 1958, datum smrti: 25. 6. 2009. Ameriški pevec. Najbolj uspešen izvajalec v zgodovini pop glasbe in znan kot kralj popa. Dobil je 15 nagrad grammy in ima več kot sto drugih nagrad. 25-krat je bil zabeležen v Guinnessovi knjigi rekordov. Michael Jackson je pomembno deloval v razvoju pop glasbe, video posnetkov, plesa in mode. Rokenrol Elvis Aaron Presley Datum rojstva: 8. 1. 1935, datum smrti: 16. 8. 1977. Ameriški pevec in igralec, eden najbolj komercialno uspešnih izvajalcev popularne glasbe 20. stoletja. V Ameriki je bil Presley imenovan "Kralj rock n'rolla". Populariziral je rock n'roll, čeprav ni bil prvi izvajalec tega žanra. Presley je dosegel svetovno priljubljenost. Na splošno je bilo v svetu prodanih več kot eno milijard kopij njegove umetnosti. Presley je nagrajenec treh nagrad grammy. Blues B. B. King Pravo ime Riley B. King; Datum rojstva: 16. 9. 1925, datum smrti: 14. maj 2015. Ameriški blues kitarist, pevec, ki ga navijači kličejo kralj bluesa. Eden od njegovih najbolj znanih komadov je "The Thrill Is Gone" (1969). Po rezultatih ankete, ki jo 26

je leta 2011 izvedla revija Rolling Stone, je B. B. King zasedel 6. mesto na seznamu "100 najboljših kitaristov vseh časov. Džez Louis Daniel Armstrong Datuma rojstva: 4. 9. 1901, datum smrti: 6. 7. 1971. Ameriški džez trobentač, vokalist in vodja ansambla. Pokazal je največji vpliv na razvoj džeza in je veliko naredil za njegovo popularizacijo po vsem svetu. Najbolj priljubljena pesem se imenuje "Hello Dolly". Anna Sitki, 7. a Nina Starman Gombač, 9. b 27

SKLADATELJI Skladatelj je ustvarjalec na področju glasbe, ki komponira glasbena dela oziroma skladbe. Prvi skladatelji izhajajo iz leta 1150. Sprva so skladatelji bili samo duhovniki oz. papeži. Skladatelje delimo na obdobja, v katerih so delovali (baročni skladatelji, renesančni skladatelji itd.). WOLFGANG AMEDEUS MOZART se je rodil 27. 1. 1756 v Salzburgu, mestu, ki še danes slovi po njem in njegovi glasbi. Pri štirih letih se je Mozart naučil pisati, brati, računati in igrati klavir pri svojem očetu. Pri petih letih je napisal prvi dve skladbi. Njegova najbolj znana dela so Beg iz seraja, Čarobna piščal, Don Juan, Don Giovanni. LUDWIG van BEETHOWEN se je rodil 16. 12. 1770 v Bonnu v Nemčiji, in sicer v glasbeni družini. Je eden najpomembnejših skladateljev klasicizma in tudi avtor evropske himne Oda radosti. Luka Nikolić, 8. a Nina Starman Gombač, 9. b 28

ZARJINO KRITIČNO PERO GLASBENA ŠOLA Ko hodiš v glasbeno šolo, s tem prevzameš dodatno odgovornost. Ne glede na kateri program greš, je treba vaditi, ker brez vaje redkokdo napreduje. S tem seveda ni nič narobe. Poleg tega glasbena šola mnogim predstavlja svoj drugi dom in se v njej dobro počutijo, ker so obkroženi z ljudmi, ki imajo enake interese. Tudi sama zelo rada hodim v glasbeno šolo. Pa vendar ni vse tako bleščeče. Sama sem zelo zadovoljna, ker me moja mentorica obdrži na realnih tleh in mi nikoli ne uniči veselja do inštrumenta. Toda mnogi učitelji začnejo s količino vaj pretiravati, medtem ko tudi starši preveč pritiskajo na svoje otroke. In tako se veselje do glasbe in inštrumenta kmalu izgubi. Poleg tega pa je dejstvo, da so sprejemi v glasbeno šolo skoraj nerealni. Roko na srce, seveda mnogokrat spustijo najprej tiste, ki imajo kakršne koli veze s profesorji. In nato tiste posebej nadarjene. Toda ali zares lahko pri šestih letih vemo, kako nadarjeni smo? In kaj si želimo? Kakšna glasba nam je všeč? Bolj težko. Zato se mi ne zdi prav, da sprejemajo otroke tako zgodaj. Je že res, da jih sprejmejo tudi kasneje, toda kaj jim to pomaga, ko pa morajo za nadaljevanje šolanja na srednji glasbeni imeti opravljenih vsaj šest let šolanja na nižji. Glede sistema bi se lahko zamislili. Prav tako je vsako leto konkurenca višja na sprejemnih izpitih za srednjo šolo in so sprejeti le tisti, ki so zares predani svojemu inštrumentu. Toda kako naj bodo, če mnogokrat v osnovni šoli ne tolerirajo niti odsotnosti na športnem dnevu zaradi vaje? Precej nam manjka prilagodljivosti in spoštovanja do vsakega posameznika; mnogi pozabljajo, da bi ustvarjalnost morali spodbujati, ne pa zatirati zaradi formalnosti. Zarja Žagar, 8. a 29

GLASBA V FILMIH Filmska glasba je glasbeno delo, napisano za spremljavo filma in je del zvočne podlage filma. V filmih predvsem uporabljajo zvočne efekte, ki sceno v filmih naredijo bolj napeto. Filmska glasba predvsem vpliva na čustva gledalcev in poslušalcev. Glasbo najpogosteje dojemamo kot govorico čustev. Filmska glasba se je razvila v posebno glasbeno zvrst. Najbolj znani poustvarjalci glasbe v filmih so: Sergej Prokofjev, Dmitrij Šostakovič, Erich Wolfgang Korngold, Jacques Ibert, Kurt Weill, George Gershwin, Aaron Copland, Benjamin Britten, Georges Auric in Goffredo Petrassi. Zelo znan slovenski ustvarjalec je Robert Pešut Magnifico. Napisal je skladbe za filme Montevideo, Bog te video, Charlatan De Balkan, Expor Import, itd.. Filmi z najboljšo glasbo so India song, Dom za obešanje, Eksotika, Dvojno Veronikino življenje, Mrtvec. Luka Nikolić, 8. a NAJBOLJ POSLUŠANE PESMI Skozi leta vsi nekako sledimo vzorom, poslušamo popularne pesmi, ki nam jih priporočijo prijatelji ali pa vidimo na youtubu. Vendar nekatere teh pesmi so le začasni hiti, minevni, ki se jih čez nekaj let nihče več ne bo spomnil. Vendar nekatere so le posebne. Lahko bi rekli, da so spremenile naša življenja in jih poznajo vse generacije Mroda se jih boš spomnil tudi ti čez deset let le ob omembi njihovih naslov. Slovenske Videosex: Zemlja pleše Pepel in kri: Dan ljubezni

Zlata Ognjanovič: Ne čakaj na maj Bilbi: Hvala za vijolice Pegasto dekle: Zarjavele trobente Pankrti: Lepi in prazni Tuje Michael Jackson: Thriller Madonna: Like a prayer Prince: Purple rain Whitney Houston: I wonna dance with somebody Rolling stones: Angie Beatles: Yesterday The doors: The end Amy Winehouse: Back to black Britney Spears: Baby one more time Adele: Hello Alicia Keys: Girl on fire Radiohead: Creep Taylor Swift: Look what you made me do Wham: Last christmas A-Ha: Take on me John Lennon: Imagine Judy Garland: Over the rainbow Jeff Buckley: Hallelujah No doubt: Don t speek ABBA: Dancing queen David Bowie: Space oddity New order: Blue Monday The police: Every breath you take Queen: Bohemian rhapsodi 31

Blondie: Call me Diana Ross: Upside down Pharrel Williams: Happy Lucinda Williams: Can t let go Rihhana: Diamonds Frank Sinatra: My way Te in še mnogo pesmi morate slišati, če še niste. Zato kar na poslušanje. Srna Mihelač, 8. a GLASBENI PROGRAMI Računalniki in pametni telefoni spreminjajo naše življenje. S pomočjo različnih programov je danes mogoče početi stvari, ki so v preteklosti bile zelo zapletene ali nepredstavljive za navadnega posameznika. Ljudje glasbo radi poslušajo. Številni so tudi tisti, ki je ustvarjajo. Danes so na voljo različni programi od brezplačnih do dragih, ki predstavljajo orodja povezana z glasbo. Programe za glasbo ločujemo na programe za kreiranje, predvajanje, urejanje, učenje, analizo, emitiranje. Kreiranje glasbe Vsekakor najbolj znan program za IOS operacijske sisteme (Apple mac OS in iphone) je GarageBand. Z njim se lahko zelo hitro in intuitivno začne glasbeno potovanje. Prva različica programa je bila objavljena leta 2004 in je, kot dobro vino, z leti samo boljši. Program za Windows (in mac OS in UNIX) je LMMS. Ne le da je program brezplačen, temveč tudi to, kako je narejen, je na voljo (odprtokodna rešitev) in se izboljšuje s prispevkom posameznikov, ki radi imajo glasbo. 32

Zanimiv je tudi program Tracktion T6, ki je sicer plačljiva, so pa njegove prejšnje različice brez omejitev brezplačne. Za android je zanimiv program za ustvarjanje ritma Music Maker Jam. Idealen je za ustvarjanje rap glasbe. Prenos glasbe Za android in iphone priporočam Songily. Omogoča tudi shranjevanje v mp3-obliki za poslušanje brez spleta. Nima nagajivih oglasov. Plačljiva premium različica sicer omogoča še bolj kakovosten zvok. Za iphone je soliden tudi program SoundCloud, vendar le če je na voljo internet dostop. Za android je med boljšimi Download m3-music. Celo William Shakespeare, ki je verjetno najbolj znan pisatelj je povedal: «Kjer besedam spodleti, glasba govori.» Upam, da bo seznam programov spodbudil tako ljubitelje glasbe, kakor tudi tiste, ki si upajo glasbo ustvarjati, da se odrinejo na svojo glasbeno pot in si polepšajo dan. Teodora Ilić, 8. a 33

OVEN BIK HOROSKOP Ali pogosto poslušaš glasbo med učenjem? Poskusi se učiti s klasično glasbo. To bo vplivalo na boljše ocene. Pomlad že odganja zimo in če si želiš srečo v ljubezni, začni poslušati ljubezenske pesmi. DVOJČKA Možnost izbire je prijetna. Preden se lotite učenja, poslušajte izbrano glasbo. To vas bo sprostilo in pomagalo pri doseganju boljših rezultatov. RAK LEV Spoznali boste osebo, ki posluša iste pesmi in vam je v vsem podobna. Takrat zanemarite sramežljivost, saj bo ta oseba v prihodnjih dnevih, tednih in letih kar pomembna v vašem življenju. In vse to le zaradi te usodne pesmi. Temu bi lahko rekli ljubezen skozi slušalko. Ravno, ko boš dobil navdih za novo pesem, te bo poklicala mama in ti naložila celo goro domačih opravil. Pozabil boš na navdih in se lotil dela. DEVICA Vsak dan ste bolj utrujeni. Začnite poslušati glasbo vsak dan in posvetite se glasbi, ki vas osrečuje. TEHTNICA Vaša kolekcija pesmi se le širi. Neradi brišete shranjeno glasbo. Poslušajte jo bolj pogosto in obudili boste že pozabljene spomine. 1

ŠKORPIJON STRELEC Kamorkoli boš šel, bodo vrteli pesem, ki ti gre zelo na živce. Še sreča, da boš ob čisto nepričakovanem trenutku srečal prijateljico, ki bo navdušena nad enako glasbo kot ti. Glasba je umetnost, kjer so predsodki nezaželeni. Dajte priložnost tudi drugačni glasbi. KOZOROG Ta teden vam je bilo zelo dolgočasno, zato poskusite z poslušanjem nove zvrsti. Poskusite s klasično glasbo. VODNAR Zadnje čase imaš mogoče manjše probleme v službi, vendar ne obupaj, prihajajo sončni dnevi. Mogoče ti bodo šle tvoje najljubše pesmi malo na živce, vendar je to le znak, da si moraš poiskati malo nove glasbe, saj ne moreš ves čas poslušati iste pesmi. RIBI Če niste zadovoljni s svojim razpoloženjem, morate ta teden poslušati rock glasbo. Po vsakdanjem poslušanju se vam bo razpoloženje popravilo. 2