OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VZHODNO ŠTAJERSKI

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Izpostava Maribor Bezjakova 151, 2341 Limbuš T: 02 250 69 10 F: 02 250 69 01 E: gp.mb@urszr.si www.sos112.si/maribor Številka: 842-11/2013-63 - DGZR Datum: 11.09.2014 OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VZHODNO ŠTAJERSKI Identifikacijska št. za DDV: (SI) 47978457, MŠ: 2399229000, TRR: 01100-6370191114

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 2/20 KAZALO 1. Uvod...3 1.1. Zračni promet na območju VŠ regije...3 1.2 Letališča in vzletišča na območju VŠ regije...4 1.2 1 Javno letališče-mednarodno letališče Edvarda Rusjana Maribor..4 1.2.3 Razvrščanje občin VŠR v razrede ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova.6 2. Vrsta, oblika in značilnosti nesreče zrakoplova...11 3 Viri oziroma vzroki nastanka nesreče...12 4. Dejavniki, ki povečujejo verjetnost nastanka nesreče zrakoplova...12 4. 1 Geografske značilnosti VŠ regije...12 4.3 Prevoz nevarnega blaga...13 4.3 Potresna ogroženost...14 4.4. Terorizem in druge oblike množičnega nasilja...14 5. Verjetnost pojavljanja nesreče...14 6. Pogostost pojavljanja nesreče...15 7. Možen potek ter pričakovan obseg in območje nesreče...16 8. Verjetnost nastanka verižnih nesreč...17 9. Preprečitev, ublažitev in zmanjšanje posledic nesreče zrakoplova...19 10. Zaključki ocene ogroženosti...19 11. Razlaga krajšav...20 Viri podatkov in vsebin za izdelavo ocene ogroženosti...21

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 3/20 1. Uvod Oceno ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova v Vzhodno Štajerski (v nadaljevanju VŠ) regiji je izdelala Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Maribor (v nadaljevanju Izpostava URSZR Maribor). Izdelana je na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06 UPB1 in 97/10), Navodila o pripravi ocen ogroženosti (Ur. list RS, št. 39/95), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 24/12), Zakona o letalstvu ( (Ur. list RS, št. 81/2010, ZLet-UPB4). Podlaga za izdelavo te ocene je Državna ocena ogroženosti ob nesreči zrakoplova št. 842-2/2009-16, z dne 23.6.2009 in ažurirana in dopolnjena verzija 1.2 št. 842-11/2013-40, z dne 16. 12. 2013. Ocena ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova v VŠ regiji je izdelana za primer nesreče zrakoplova na območju celotne VŠ regije. 1.1. Zračni promet na območju VŠ regije Zračni prostor RS obsega zračni prostor nad kopnim ter obalnim morjem in notranjimi vodami, ki so pod suverenostjo RS. V zračnem prostoru obstajajo določena pravila, ki se jih morajo držati vsi zrakoplovi, ki vstopajo vanj ali letijo v njem. Število preletov skozi slovenski zračni prostor iz leta v leto narašča in je preseglo število 1200 na dan. Zračni promet v RS je izrazito sezonski, kar pomeni, da je v poletni sezoni za 50 % več prometa kot v zimski sezoni. Pri razdelitvi prometa po dnevih v zadnjih treh letih, je tako v poletni kot tudi v zimski sezoni največ preletov ob sobotah. Povprečno velja, da je največ prometa v času med 8.00 in 16.00 UTC, sicer pa se razlikuje glede na dan v tednu in glede na premikanje ure marca in oktobra. Maksimalno število preletov na dan je bilo 1263, minimalno 288.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 4/20 Slika 1: Karta zračnih poti v Republiki Sloveniji, vir: http://www.arso.gov.si 1.2 Letališča in vzletišča na območju VŠ regije Letališča so lahko civilna, vojaška ali mešana. Med civilnimi letališči ločimo javna letališča in letališča za lastne potrebe. Letališča, ki so namenjena za mednarodni promet so mednarodna letališča. Na območju RS je evidentiranih 16 javnih letališč in helioport (vir: spletna stran KZPS, http://www.sloveniacontrol.si/acrobat/aip/operations/2013-06-11/html/index-en-gb.html, citirano 17.9.2013). Tri javna letališča so evidentirana za mednarodni promet, eno letališče je mešano in 12 letališč, ki so namenjeni predvsem športnim aktivnosti in imajo večinoma travnato vzletno - pristajalno stezo. Poleg javnih letališč je v RS še 31 vzletišč. Na območju VŠ regije imamo javno mednarodno letališče Edvarda Rusjana, ki je infrastrukturni objekt državnega pomena. Letališče Edvarda Rusjana je v upravljanju Aerodroma Maribor, d.o.o. 1.2 1 Javno letališče-mednarodno letališče Edvarda Rusjana Maribor Letališče Edvarda Rusjana Maribor (46 29 48.17 N 015 27 49.75 E, 46 37 48.19 N 015 44 39.49 E, 46 34 10.83 N 015 48 25.02 E, 46 25 53.10 N 015 55 10.21 E, 46 18 20.45 N 015 39 15.92 E) je drugo največje slovensko letališče v RS. Na letališču pristajajo in vzletajo zrakoplovi, ki prevažajo do 200 potnikov in 30.000 kg tovora. Letališče je referenčne kode»4c«in je opremljeno s svetlobno navigacijskim sistemom za delovanje letališča v pogojih CAT I/ILS. Površina vzletno - pristajalne steze je asfaltna, dolžine 2.500 m in širine 45 m. Letališče je na nadmorski višini

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 5/20 267 m. Ob tem letališču je tudi travnato letališče v velikosti 1.200 x 60 m in je namenjeno za športne aktivnosti. Premiki zrakoplovov 2009 2010 2011 2012 Letališče Edvarda Rusjana Maribor 2330 3510 1958 2149 Število prepeljanih potnikov Letališče Edvarda Rusjana Maribor 2009 2010 2011 2012 20.660 4965 3934 Tabela 1: Premiki zrakoplovov in število prepeljanih potnikov MEDNARODNO LETALIŠČE Max. teža (kg) št. potnikov tovor (kg) gorivo (kg) zrakoplova Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 450.000 590.000* 539 853* 132.000 150.000 193.000 260.000* Letališče Edvarda Rusjana Maribor 200.000 200 30.000 74.000 Letališče Portorož 38.102 94-11.728 * podatki veljajo za zrakoplov A380, ki bi lahko pristal le izjemoma Tabela 2: Zmogljivost mednarodnih letališč v RS (Vir: Aerodrom Maribor d.o.o., Aerodrom Ljubljana, d.d., Aerodrom Portorož d.o.o. in PS SV, 2009, 2013) leto Letališče Edvarda Rusjana Maribor 2001 13.943 2002 49.299 2003 1544 2004 641.201 2005 37.695 2006 2551 2007 / 2008 46.822 2009 157.637 2010 339.920 2011 112.559 2012 / Tabela 3: Količina (kg) tovora, ki je bil pripeljan na Letališče Edvarda Rusjana Maribor v letih od 2001 do 2012 (Vir: Aerodrom Maribor d.o.o.) leto Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Letališče Edvarda Rusjana Maribor 2010 64.000 66.000 2011 92.000 66.000 2012 115.000 / Tabela 4: Količina (kg) tovora nevarne snovi, ki je bil pripeljan na Letališče Edvarda Rusjana Maribor v letih od 2010 do 2012 (Vir: Aerodrom Maribor d.o.o. )

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 6/20 1.2.2 Vzletišča Vzletišča so namenjena za vzletanje in pristajanje letal splošne (neakrobatska, polakrobatska in akrobatska) in posebne kategorije (amatersko izdelan zrakoplov, eksperimentalno izdelan zrakoplov in ultralahka letalna naprava). Na območju VŠ regije so registrirani dve vzletišči: Jurkovič- Močna v občini Lenart Čagona v občini Cerkvenjak 1.2.3 Razvrščanje občin VŠR v razrede ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 24/12) v 4. členu določa, da morajo ocene ogroženosti vsebovati tudi razvid, katere občine in v kakšnem obsegu so ogrožene zaradi posameznih vrst nesreč. Kriteriji za oceno ogroženosti zaradi letalske nesreče Pri dodanih kriterijih za razvrščanje občin glede ogroženosti ob nesreči zrakoplova v RS za nesreče večjega obsega je upoštevan obstoječi Državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova, št. 84200-1/2009/5, z dne 23.7.2009 in Državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova, št. 84200-1/2009/5, z dne 23.7.2009 dopolnjena verzija 4.1 september 2010, ki določa, da morajo občine, ki so na območju nadzorovanih con (CTR) mednarodnih letališč in mešanega letališča Cerklje ob Krki, izdelati načrt zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova, občine, ki pa se nahajajo na območju izven nadzorovanih con (CTR), pa posamezne dele načrtov zaščite in reševanja. Razvrščanje občin in izpostav URSZR (regij) v razrede ogroženosti zaradi letalske nesreče Uporabljena je bila predpostavka, da območja CTR con mednarodnih letališč in mešanega letališča kot to določa obstoječi državni načrt, pomenijo večjo verjetnost, da pride do nesreče zrakoplova večjega obsega. Zavedamo se, da upoštevanje samo enega kriterija (območja mednarodnih in mešanega letališča in območja CTR con mednarodnih letališč za uvrstitev občine oziroma regije v določen razred ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova) ne zadošča za kakovostno oceno ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova, saj kljub majhni verjetnosti obstaja verjetnost letalske nesreče na celotnem območju Republike Slovenje. Kriterij za točkovanje območja mednarodnih in mešanega letališča po občinah in regijah je prikazan v spodnji tabeli.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 7/20 1 točka 2 točki 3 točke 4 točke 5 točk - - Območje RS izven območja CTR con mednarodnega ali mešanega letališča - Območje CTR con mednarodnega ali mešanega letališča Tabela 5: Kriteriji za točkovanje območja mednarodnih in mešanega letališča po občinah Opomba: Nobena občina po kriteriju ni razvrščena nižje od treh točk, ker zaradi preletov letal skozi slovenski zračni prostor obstaja verjetnost nesreče zrakoplova večjega obsega. Razred ogroženosti občine / Točke iz tabele 10 regije 1-2 - 3 3 4-5 5 Tabela 6: Rangiranje občin/regij glede na kriterij Razred ogroženosti Stopnja ogroženosti 1 Majhna 2 Srednja 3 Velika 4 Zelo velika 1 5 Zelo velika 2 Tabela 7 : Razredi in stopnje ogroženosti nosilcev načrtovanja (občin, regij) Občine in izpostave URSZR (regije) so uvrščene v razrede ogroženosti ob upoštevanju obstoječega državnega načrta zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova. V obstoječem državnem načrtu so opredeljene tudi obveznosti nosilcev načrtovanja ob nesreči zrakoplova. Ti podatki so lahko v pomoč tudi ostalim, ki imajo kakršnekoli zadolžitve oziroma obveznosti iz naslova načrtovanja s tega področja.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 8/20 Razvrščanje občin V peti, najvišji razred ogroženosti ob nesreči zrakoplova so se uvrstile občine, katerih zemljišča segajo v območja nadzorovanih con (CTR) mednarodnih letališč in mešanega letališča. V ta razred se je uvrstilo 11 občin. Zaradi številnih zračnih poti preko VŠR lahko na celotnem ozemlju regije pričakujemo tako nesreče zrakoplovov manjšega kot tudi večjega obsega, vendar je verjetnost, da do take nesreče pride, majhna, v ostale občine v VŠR 11 občin, so se uvrstile v tretji razred ogroženosti. Obveznosti občin z naslova načrtovanja ob nesreči zrakoplova so, glede na njihovo ogroženost, določene z obstoječim temeljnim načrtom, torej z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova. Regija/občina Površina občine Število ljudi Gostota v km 2 poseljenosti Rang območja parcel in CTR con mednarodnega ali mešanega letališča = Razred ogroženosti VZHODNOŠTAJERSKA Benedikt 24,1 2227 92,4 3 Cerkvenjak 24,5 1985 81 3 Duplek 40 6426 160,7 5 Hoče Slivnica 53,7 10.275 191,3 5 Kungota 49 4660 95,1 3 Lenart 61,7 7048 114,2 5 Lovrenc na Pohorju 84,4 3092 36,6 3 Makole 36,9 2080 56,4 5 Maribor 147,5 102.106 692,2 5 Miklavž na Dravskem polju 12,5 5997 479,8 5 Oplotnica 33,2 3945 118,8 3 Pesnica 75,8 7355 97 5 Poljčane 37,5 4270 113,9 3 Rače Fram 51,2 6358 124,2 5 Ruše 60,8 7115 117 5 Selnica ob Dravi 64,5 4463 69,2 3 Slovenska Bistrica 260,1 23.674 91 5 Starše 34 4042 118,9 5 Sveti Jurij v Slov. goricah 30,7 2085 67,9 3 Sveta Trojica v Slov. goricah 26,3 2136 81,2 3 Sveta Ana 37,2 2258 60,7 3 Šentilj 65 8222 126,5 3 SKUPAJ 1.310,60 221.819 169,2 3

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 9/20 Slika 1 : Ogroženost slovenskih občin ob nesreči zrakoplova 1- majhna, 2- srednja, 3- velika, 4- zelo velika 1, 5- zelo velika 2 Razvrščanje regij V peti, najvišji razred ogroženosti ob nesreči zrakoplova so se uvrstile izpostave URSZR (regije), katerih zemljišča segajo v območja nadzorovanih con (CTR) mednarodnih letališč in mešanega letališča. V ta razred se je uvrstilo 6 izpostav URSZR (regij). Zaradi številnih zračnih poti preko slovenskega zračnega prostora lahko na celotnem ozemlju RS pričakujemo tako nesreče zrakoplovov manjšega kot tudi večjega obsega.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 10/20 Regija 1. razred ogroženosti 2. razred ogroženosti 3. razred ogroženosti 4. razred ogroženosti 5. razred ogroženosti Skupno število občin Rrazred ogroženosti regije Gorenjska 12 6 18 5 Severnoprimorska 13 13 3 Dolenjska 15 15 3 Koroška 12 12 3 Notranjska 10 10 3 Obalna 3 3 5 Ljubljanska 19 13 32 5 Vzhodnoštajerska 11 11 22 5 Podravska 14 5 19 5 Pomurska 27 27 3 Zahodnoštajerska 33 33 3 Posavska 1 3 4 5 Zasavska 3 3 3 SKUPAJ OBČIN 211 Tabela 8: Število občin po regijah in skupno, razvrščenih po razredih ogroženosti Iz tabele 8 izhaja, da so najbolj ogrožene regija ob nesreči zrakoplova Gorenjska, Ljubljanska, Obalna, Vzhodnoštajerska, Podravska in Posavska regija, ki spadajo v peti razred ogroženosti. Takole pa ogroženost regij ob nesreči zrakoplova zgleda na sliki.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 11/20 1- majhna, 2- srednja, 3- velika, 4- zelo velika 1, 5- zelo velika 2 Slika 3: Ogroženost regij ob nesreči zrakoplova Razred Število regij Regija 1 - - 2 - - 3 7 Severnoprimorska, Dolenjska, Koroška, Notranjska, Pomurska, Zahodnoštajerska in Zasavska 4 - - 5 6 Gorenjska, Ljubljanjska, Obalna, Vzhodnoštajerska, Podravska in Posavska Skupaj 13 Tabela 9: Regije, razvrščene po razredih ogroženosti 2. Vrsta, oblika in značilnosti nesreče zrakoplova Nesreča zrakoplova je nesreča v zračnem prometu in spada po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami med druge nesreče. To je nesreča, ki jo v večji meri povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, lahko pa nastane tudi zaradi vpliva naravne nesreče. Za nesrečo zrakoplova je značilno, da: se običajno zgodi brez opozorila, nenadno in nepričakovano, so pogosto žrtve nesreče vsi potniki in člani posadke, se lahko pripeti na krajih, ki niso takoj ali zlahka dostopni, so lahko žrtve tudi prebivalci, če zrakoplov pade na naseljeno območje, drugo. Nesreče zrakoplovov lahko delimo glede na: vrsto zrakoplova: nesreča potniškega, tovornega ali vojaškega zrakoplova, kraj nesreče: - nesreča zrakoplova na naseljeno območje, - nesreča zrakoplova na težko dostopnem terenu, - nesreča zrakoplova na vodnih površinah, - nesreča zrakoplova na območju letališča, - drugo,

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 12/20 posledice nesreče: - žrtve, - uničena ali poškodovana infrastruktura, stavbe in kulturna dediščina, - vpliv na okolje, - možnost verižnih nesreč. - 3. Viri oziroma vzroki nastanka nesreče Glavni vzroki nesreč zrakoplovov so predvsem: tehnični in drugi vzroki (napaka motorja ali konstrukcije zrakoplova, izguba nadzora nad zrakoplovom, napaka kontrole zračnega prometa, človeški in drugi dejavniki), naravne in druge nesreče (neugodne vremenske razmere, požar, nesreče pri prevozu nevarnega blaga, potres) in teroristični napadi in druge oblike množičnega nasilja. 4. Dejavniki, ki povečujejo verjetnost nastanka nesreče zrakoplova 4. 1 Geografske značilnosti VŠ regije Območje VŠ regije obsega severovzhodne predele Slovenije in meri 1310,6 km2. na zahodu je hribovito visokogorski in izrazito gozdni svet Pohorja obmejnega Kozjaka, ki ju razdvaja dravska dolina, vzhodni del pokrajine pripada gričevju Slovenskih goric in Haloz. Območje po geografskih značilnostih, kakor tudi po značaju površja pripada območju Panonske kotline. 4.2 Vremenske razmere Med pomembnejšimi vzroki za nesrečo zrakoplova so neugodne vremenske razmera, kot so neurje ob nevihtah, močni vetrovi, močno sneženje in gosta megla. Število nevihtnih dni je na območju VŠ regije zelo veliko, posebno v poletnih mesecih, vendar se nevihtna aktivnost iz leta v leto spreminja. Pogosto močno neurje ob nevihti spremljajo nalivi, nevihtni piš, strele in lahko prinesejo tudi točo. Nevihtni piš je izredno nevaren za letalski promet, saj se pod bazo nevihtnega oblaka zrak izrazito hitro spušča in če pristajajoči zrakoplov zaide v tak spuščajoč veter, lahko zaradi izgube vzgona in posledično višine strmoglavi. Vetrovi ob nevihtah so zelo turbulentni, hitrost pa se jim naglo spreminja. Toča nastaja izključno v spomladanskem in poletnem času, pogosto pa je povezana s pojavom nevihtnega piša. Hitrost vetrov narašča z višino, močnejši vetrovi pa se pojavljajo tam, kjer se zrak steka ali pada po pobočjih. Močnejši vetrovi pri tleh so predvsem jugo, burja, karavanški fen ter nevihtni piš. Veter lahko doseže orkansko hitrost. Sneženje je v celinskem delu RS pozimi reden pojav, občasno pa so količine novozapadlega snega tolikšne, da lahko ohromijo letalski promet na Letališču Edvarda Rusjana Maribor.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 13/20 Megla je lahko huda ovira predvsem pri pristajanju in vzletanju letal. Pogostejša je v jesenskem in zimskem obdobju ter zgodaj spomladi, to je od meseca oktobra do meseca aprila. Med neugodne vremenske razmere štejemo tudi močne zaledenitve v podhlajenih oblakih, močno turbulenco oziroma vetrovno striženje pri tleh. 4.3 Prevoz nevarnega blaga Prevoz nevarnega blaga v zračnem prometu je prepovedan razen, če se opravlja v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo v RS in z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami ter tehničnimi navodili, ki jih izdaja Mednarodna organizacija civilnega letalstva ICAO. Prevoz nevarnega blaga v letalskem prometu mora biti usklajen tako z dokumenti ICAO kot tudi z dokumenti Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA). Nevarno blago je razdeljeno v tri kategorije: snovi, ki so dovoljene za prevoz z zrakoplovi, snovi, za katere so potrebna posebna dovoljenja in snovi, ki so izključene iz prevoza zrakoplova. Letalski prevoznik je, skladno z določbami predpisov, mednarodnih standardov in priporočenih praks, dolžan usposabljati letalsko osebje s področja prevoza nevarnega blaga. Letalski prevoznik, ki dejansko izvaja prevoz nevarnega blaga mora imeti to dejavnost opredeljeno v svojem Operativnem priročniku, izdelana pa mora imeti: Program usposabljanja s področja prevoza nevarnega blaga ter Navodila za ukrepanje ob nesreči zrakoplova pri prevozu nevarnega blaga. Za prevoz nevarnega blaga je potrebno dovoljenje pristojnih organov MzIP. S podatki o nevarnem blagu razpolagajo letalski prevozniki, ki izvajajo letenje v RS ali iz nje oziroma prelete preko slovenskega zračnega prostora. Če pride do nesreče letala, ki prevaža nevarno blago in ga prevoznik ne more pobrati, odstraniti, dati na določen prostor ali kako drugače nevtralizirati, mora poklicati organizacijo, ki je pooblaščena za reševanje z nevarnim blagom, da to stori na stroške prevoznika. Z zrakoplovom je prepovedan prevoz predmetov in snovi, ki so v tehničnih navodilih označeni kot prepovedani za prevoz v normalnih okoliščinah in okuženih živih živali razen izjem. Vojaške oborožitve in minsko eksplozivnih sredstev se ne sme prevažati po zraku, razen s posebnim dovoljenjem pristojnih organov in v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Kadar je to potrebno in v interesu javnega reda in varnosti, lahko vlada prepove tudi prevažanje drugega posebnega blaga. Pri prevozu radioaktivnih snovi veljajo posebni varnostni ukrepi in ker se prepelje zelo majhne količine teh snovi z zrakoplovi, je verjetnost nesreče pri prevozu teh snovi in resna ogroženost zdravja udeležencev nesreče, reševalnih ekip in prebivalstva v okolici, zelo majhna. Pri tem bi bilo ogroženih nekaj ljudi oziroma bi morali za daljši čas omejiti dostop na območje, če ga ne bi bilo možno dekontaminirati. Površina takšnega območja bi znašala nekaj 100 m², v najslabšem primeru nekaj 1.000 m². V RS še ni bilo nobene nesreče zrakoplova z radiološkimi posledicami.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 14/20 4.3 Potresna ogroženost Letališče Edvarda Rusjana Maribor leži na območju, kjer lahko pričakujemo potres do VII. stopnje po EMS potresni lestvici, kar predstavlja šibak do močnejši potres in se ne pričakujejo večje poškodbe na letališki infrastrukturi, ki bi ogrozile delovanje letališča. 4.4. Terorizem in druge oblike množičnega nasilja Nevarnost terorizma, vključno z uporabo radioloških, kemičnih in bioloških sredstev ter drugih oblik množičnega nasilja v sodobnih razmerah zahteva, da pristojni državni organi načrtujejo in izvajajo učinkovite preventivne ukrepe za hitro in učinkovito zaščito in reševanje ljudi in premoženja tudi v povezavi z drugimi državami. Za ukrepanje ob teh nevarnostih pa je treba ustrezno usposobiti in opremiti predvsem enote za hitre reševalne intervencije. 5. Verjetnost pojavljanja nesreče Zrakoplovi so ena od najvarnejših prevoznih sredstev, kljub temu obstaja možnost da se zgodi prometna nesreča, vendar je verjetnost takega dogodka majhna. Delež letalskega potniškega prometa v mednarodnem pomenu znaša okoli 15 %. Analize nesreč zrakoplovov kažejo, da se večina vseh nesreč zrakoplovov, kar 85 %, zgodi na letališčih ali v njihovi neposredni bližini, predvsem pri vzletanju in pristajanju na območju nadzorovanih con (CTR). Zaradi številnih zračnih poti, ki prepletajo zračni prostor RS, in ki potekajo preko območja VŠ regije je ogrožen ves prostor VŠR, kar pomeni da so na območju regije možne nesreče manjšega in večjega obsega. Večja verjetnost za nastanek nesreče zrakoplova večjega obsega je na mednarodnem letališče E.R. Maribor. Splošno velja da je največ letalskega prometa na letališču v poletni sezoni ob sobotah ter v zimski sezoni ob četrtkih med 9.00 in 12.00 UTC. Z razvojem in širitvijo letalskega prometa se je povečala tudi njegova ranljivost, posebej zato, ker mnogi dejavniki nesreč izvirajo iz družbenih in gospodarskih odnosov. Politični spori se odražajo v terorističnih napadih na zrakoplovih»nasprotne strani«, gospodarski pritiski pa v iskanju prihrankov na različnih koncih. Pri tem varnost ni izjema. Zaradi številnih zračnih poti, ki prepletajo zračni prostor RS, je s stališča nesreče zrakoplova ogrožen ves slovenski prostor, vendar je verjetnost takega dogodka majhna. 6. Pogostost pojavljanja nesreče Možne žrtve nesreč zrakoplovov niso samo potniki zrakoplovov in posadka, ampak tudi ljudje in živali, na območju, kjer pride do nesreč zrakoplovov. Posledice nesreče, neposredne in posredne,

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 15/20 prizadenejo tudi svojce žrtev, člane reševalnih ekip, kulturno dediščino, okolje, infrastrukturo in podobno. Potencialno nevarni objekti bi lahko bili rezervoarji PETROLA v Račah v smislu terorističnih akcij z letali. V zračnem prostoru regije ne moremo izključiti velikih letalskih nesreč v katerih bi bili udeleženi dve veliki letali. V takih primerih bi bilo prizadetih tudi okrog 800 oseb na krovu zrakoplova in večje območje na zemlji. Tudi športna letališča in večja registrirana vzletišča na katerih vzletajo in pristajajo manjši športni zrakoplovi, lahko pomenijo potencialno nevarnost za nesrečo zrakoplovov, predvsem manjšega obsega v izjemnih primerih tudi večjega obsega. Na območju Vzhodnoštajerske regije se v zadnjih petih letih beležijo nesreče manjših letal, jadralnih letal, jadralnih padalcev, ultralahkih letal. Nesreče v zračnem prometu Datum dogodka Občina/kraj dogodka Št.poškodovanih oseb Padec jadralnega padalca 7.8.2007 Šentilj/Cirknica 1 Nesreča ultralahkega letala Padec jadralnega padalca Zasilni pristanek športnega letala na letališču Maribor 3.10.2007 Hoče- Slivnica/Letališče Maribor 26.4.2009 Pesnica/Vukovski dol 24.8.2010 Hoče-Slivnica/ Letališče Le materialna škoda 1 0 Zasilni pristanek športnega letala Zasilni pristanek girohopterja 1.3.2013 Starše-Brunšvik 0 6.4.2014 Hoče-Slivnica 1 Tabela 10: Nesreče manjšega obsega v zračnem prometu od leta 2004-20014 v VŠ regiji (Vir:I URSZR Maribor, SPIN)

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 16/20 7. Možen potek ter pričakovan obseg in območje nesreče Za nesreče zrakoplova je značilno, da: se običajno zgodi brez opozorila, nenadno in nepričakovano, so pogosto žrtve nesreče vsi potniki in člani posadke, se lahko pripeti na krajih, ki niso takoj ali zlahka dostopni in so lahko žrtve tudi prebivalci, če zrakoplov pade na naseljeno območje. Na območju RS so tri mednarodna letališča in eno mešano letališče, okrog katerih se razprostirajo nadzorovane cone (CTR), znotraj katerih je največ možnosti, da pride do nesreče zrakoplova. Nadzorovana cona (CTR) mednarodnega Letališka Maribor ima obliko petstrane prizme in poteka v smeri SZ - JV. Na zahodni strani sega približno do Ruš, na severni strani do Vukovskega Dola v Slovenskih Goricah, na zahodni strani do Ptuja, ter na južni strani do Makol v Halozah. Je največja nadzorovana cona (CTR), ki meri približno 664 km². Sega na območje dveh izpostav URSZR in sicer Izpostave URSZR Maribor z 11 občinami in Izpostave URSZR Ptuj s 5 občinami. Možne žrtve nesreč zrakoplovov niso samo potniki zrakoplovov in posadka, ampak tudi ljudje in živali, na območju, kjer pride do nesreč zrakoplovov. Posledice nesreče, neposredne in posredne, prizadenejo tudi svojce žrtev, člane reševalnih ekip, kulturno dediščino, premoženje, okolje, infrastrukturo in podobno. Največ žrtev in škode v primeru nesreče zrakoplova v VŠ regiji bi bilo v primeru, da zrakoplov pade na večja poseljena območja. Slika 2: Nadzorovane cone (CTR) treh mednarodnih letališč in mešanega Letališča Cerklje ob Krki (Vir: GIS Ujme, 2008) Ker je za RS značilna velika reliefna pestrost, to zagotovo pomeni oviro pri iskanju in reševanju zrakoplova ob nesreči zunaj letališča. Iskanje zrakoplova in reševanje je oteženo predvsem v slovenskem alpskem prostoru (območje Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp), na območju Pohorja, Kočevskega Roga, Gorjancev, v Trnovskem gozdu oziroma v nenaseljenih in slabo prehodnih predelih ter v primeru nesreče zrakoplova na vodnih površinah.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 17/20 Ker se večina nesreč zrakoplovov pripeti na letališčih ali v njihovi neposredni bližini, predvsem pri vzletanju in pristajanju, so v RS najbolj ogroženi prebivalci, ki živijo na območju nadzorovanih con (CTR). Poleg tega je na območju nadzorovane cone (CTR) mednarodnega Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana in Letališča Edvarda Rusjana Maribor, glede na slovensko povprečje, tu gostota prebivalcev večja. Možne žrtve nesreč zrakoplovov niso samo potniki zrakoplovov in posadka, ampak tudi ljudje in živali, na območju, kjer pride do nesreč zrakoplovov. Posledice nesreče, neposredne in posredne, prizadenejo tudi svojce žrtev, člane reševalnih ekip, kulturno dediščino, premoženje, okolje, infrastrukturo in podobno. 7 % celotnega slovenskega ozemlja se razprostira na območje nadzorovanih con (CTR) mednarodnih in mešanega letališča RS. Na tem območju živi okrog 20 % slovenskega prebivalstva, kjer je 15 % vseh objektov v RS. Nadzorovana cona (CTR) mednarodnih in mešanega letališča v RS Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Letališče Edvarda Rusjana Maribor Letališče Portorož Letališče Cerklje ob Krki skupaj vse nadzorovane cone (CTR) letališč v RS št. prebivalcev št. objektov velikost območja (km²) velikost območja RS (%) 197.556 81.497 613 km² 3% 185.093 97.404 664 km² 3,2% 9951 5659 67 km² 0,3% 4872 6612 67 km² 0,3% 397.472 191.172 1.411 km² 7% Tabela 11: Število prebivalcev, objektov, ter velikost območja nadzorovanih con (CTR) mednarodnih in mešanega letališča v RS (Vir: GIS Ujme, 2009) Na območju nadzorovanih con (CTR) V VŠR : Izpostava URSZR Maribor z 11 občinami, Mednarodna in mešano letališče Letališče Edvarda Rusjana Maribor Izpostave URSZR Izpostava URSZR Maribor Občine znotraj nadzorovanih con (CTR) Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart v Slovenskih Goricah, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem Polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Slovenska Bistrica in Starše Tabela 12 : Občine, ki se nahajajo na območju nadzorovanih con (CTR) letališč E. R. Maribor ((Vir: GIS Ujme, 2013)

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 18/20 8. Verjetnost nastanka verižnih nesreč Ob nesrečah zrakoplovov ponavadi pričakujemo večje število ranjenih in tudi veliko smrtnih žrtev. Število smrtnih žrtev se lahko poveča tudi zaradi možnih različnih verižnih nesreč, kot so: nesreča zrakoplova na naseljeno območje, ki lahko povzroči požare ali eksplozije ter tako ogrozi življenje ljudi in živali, poškodbe ali uničenje infrastrukture in kulturne dediščine ter nesreča zrakoplova z nevarnim blagom, ki lahko povzroči nenadzorovano uhajanje ali odtekanje nevarnega blaga v okolje in s tem nastanek požara ali eksplozije. Nadzorovana cona (CTR) Viri večjega tveganja Viri manjšega tveganja Letališča Edvarda Rusjana Maribor 2 5 Tabela 13: Število virov večjega in manjšega tveganja na območju nadzorovanih con (CTR) mednarodnega letališča E.R. Maribor (Vir: spletna stran ARSO, avgust 2014 ) 9. Preprečitev, ublažitev in zmanjšanje posledic nesreče zrakoplova RS je članica različnih mednarodnih in drugih organizacij: Evropske unije (EU), Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL) in Organizacije severnoatlantske pogodbe (NATO). Članstvo v teh organizacijah nalaga RS, da upošteva letalske standarde, priporočila in usmeritve, pa tudi zahteve in priporočila v prometni politiki. Pomembna dejavnost v civilnem letalstvu je varovanje, ki se odraža na področju letališč, letalskih prevoznikov in drugih. Varovanje zahteva izvajanje številnih ukrepov z namenom preprečevanja dejanj nezakonitega vmešavanja. Temelj za izvajanje potrebnih ukrepov preprečevanja dejanj nezakonitega vmešavanja je izdelava varnostnih programov (letališki varnostni program, varnostni program letalskega prevoznika, varnostni program drugih subjektov). Na večini letališč obstaja tudi posebna varnostna komisija, ki sproti rešuje konkretna vprašanja s tega področja. Mednarodna letališča, letalski prevoznik in drugi subjekti imajo izdelane načrte sistema varovanja, ki temeljijo na izdelavi varnostnih dokumentov, usposabljanju zaposlenih, logističnih postopkih in izvajanja stalnih vaj. Na letališčih izvajajo naloge varovanja policija, varnostne službe in drugi subjekti, ki so določeni z varnostnimi programi (letališki varnostni program, varnostni program letalskega prevoznika, varnostni program drugih subjektov). Naloge varovanja lahko izvaja tudi policija na krovu zrakoplova. Letalski prevoznik, ki dejansko izvaja prevoz nevarnega blaga mora izdelati Program usposabljanja s področja prevoza nevarnega blaga ter Navodila za ukrepanje ob nesreči zrakoplova pri prevozu nevarnega blaga. Osebna in vzajemna zaščita obsega vse ukrepe, ki jih preživeli potniki in ogroženi prebivalci izvajajo za preprečevanje in ublažitev posledic nesreče zrakoplova za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja. Z ukrepi, ki jih morajo izvesti potniki ob nesreči zrakoplova za zavarovanje svojih življenj in imetja (požar na zrakoplovu in podobno) je dolžan potnike seznaniti prevoznik. Kadar je zaradi posledic nesreče zrakoplova ogroženo življenje ljudi in živali, skrbijo za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite občine v sodelovanju s prevoznikom.

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 19/20 10. Zaključki ocene ogroženosti Zrakoplovi so, glede na število prevoženih kilometrov, ena najvarnejših prevoznih sredstev, saj je verjetnost, da bo potnik umrl v nesreči zrakoplova, precej manjša, kot v avtomobilski nesreči. 85 % nesreč zrakoplovov se pripeti na letališčih ali v njihovi neposredni bližini, pri vzletih in pristankih zrakoplova. Poleg potnikov in posadke so možne žrtve nesreč zrakoplovov tudi ljudje in živali na zemlji ter poškodbe oziroma uničenje premoženja, infrastrukture, kulturne dediščine ter okolja. Zaradi številnih zračnih poti, ki prepletajo zračni prostor RS, je s stališča nevarnosti nastanka nesreče zrakoplova ogrožen ves slovenski prostor, kar pomeni, da so na celotnem območju RS možne nesreče manjšega in večjega obsega. Večja verjetnost za nastanek nesreče zrakoplova večjega obsega je na vseh treh mednarodnih letališčih RS in na mešanem Letališču Cerklje na Krki. Splošno velja, da je največ letalskega prometa na mednarodnih letališčih v poletni sezoni ob sobotah ter v zimski sezoni ob četrtkih med 9.00 in 12.00 UTC. Na Letališču Cerklje ob Krki pa je največ prometa v dopoldanskem času med delavniki. Najhujše posledice lahko povzročijo nesreče zrakoplovov: na območju nadzorovanih con (CTR) mednarodnih letališč in Letališča Cerklje ob Krki, na naseljenem območju, pri nesreči zrakoplova, ki prevaža nevarno blago in pri tem pride do nenadzorovanega uhajanja škodljivih snovi v okolje ali do požara oziroma eksplozije ter pri nesreči zrakoplova na vodnih površinah. Zaradi posebnih varnostnih ukrepov in majhne količine prepeljanega nevarnega blaga, je verjetnost nesreče zrakoplova pri prevozu nevarnega blaga zelo majhna. 11. Razlaga krajšav BRZOL CAA CTR CZ CZ RS E ECAC ELME EMS EU EUROCONTROL GIS Ujme IATA ICAO IFR JAA JV MzIP MNZ MZ Brigada zračne obrambe in letalstva Agencija za civilno letalstvo Control zone (nadzorovana cona) Civilna zaščita Civilna zaščita Republike Slovenije East vzhod Evropska konferenca civilnega letalstva Ekološki laboratorij z mobilno enoto Evropska potresna lestvica Evropska unija Evropska organizacija za varnost zračne plovbe Geografsko informacijski sistem Ujme Mednarodna združenja letalskih prevoznikov (International Air Transport Association) Mednarodna organizacija civilnega letalstva (International civil Aviation Organization) Instrument Flight Rules (pravila instrumentalnega letenja) Skupnost letalskih organov Jugovzhod Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za zdravje

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VŠR 20/20 MZZ N NATO VŠR ReCO RS SV SZ URSZR UTC ZRP Ministrstvo za zunanje zadeve North - sever North Atlantic Treaty Organisation Organizacija severnoatlantske pogodbe Vzhodnoštajerska regija Regijski center za obveščanje Republika Slovenija Slovenska vojska severozahod Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje univerzalni svetovni čas Zaščita, reševanje in pomoč 12. Viri podatkov in vsebin za izdelavo ocene ogroženosti Vsebina Karta zračne poti, število preletov čez ozemlje RS, varnost zračnega prometa Število operacij zrakoplovov, količina prepeljanega tovora, zmogljivosti in karakteristike letališča, Nadzorovane CTR cone Nesreče v zračnem prometu Število prebivalcev, objektov ter velikost območja nadzorovanjih (CTR) con letališč v RS in izpostave URSZR in občine, ki se nahajajo na območju (CZR) con Seznam letališč in vzletišč, prevoz nevarnega blaga Vremenske razmere, potresna ogroženost Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, verzija 2.0, številka 842-9/2012-59-DGZR, z dne 17.6.2013 Seznam obratov večjega tveganja za okolje 2014 (SEVESO zavezanci) Seznam obratov manjšega tveganja za okolje 2014 Vir Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o. Aerodrom Maribor d.o.o., Aerodrom Ljubljana d.d., Aerodrom Portorož d.o.o. in Poveljstvo sil Slovenske vojske MORS, GiS UJME 2010, Agencija za civilno letalstvo SPIN, URSZR GIS Ujme, 2008, 2013 Ministrstvo za promet Agencija za civilno letalstvo, 2013 Ministrstvo za okolje in prostor Uprava RS za zaščito in reševanje ARSO, spletna stran, avgust 2014 ARSO, spletna stran, avgust 2014