GO. (Primer iz prakse) Vloga: BPM, CEO, CIO, BA

Similar documents
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

PRESENT SIMPLE TENSE

Intranet kot orodje interne komunikacije

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Dvajset let kakovosti in odličnosti

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

Februar 2010, številka 16

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

December 2006, številka Pogovor s predsednikom uprave Intereuropa d.d. mag. Andrejem Lovšinom. 06 Razvojna rast Sektorja za marketing in razvoj

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla

študentski most: ISSN c x

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Začasno bivališče Na grad

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

april 2014 Izobraževanje, inovativnost in kakovost

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

S T A V K E V S L O V E N I J I I N

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Thomas Tallis Mass for 4 voices

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL

NOVICE IJS. Interno glasilo Instituta Jožef Stefan številka 89, junij 2001

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

Sonce za energijo ne izstavlja računa

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

decembra 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA HOJNIK

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

šola Celje Mentorici:

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih

Digital Resources for Aegean languages

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1

Šola poskusni poligon

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

Transcription:

mag. Andrej Guštin 3..2..1..GO (Primer iz prakse) Povzetek: 3 celine in države, 2 vsebinski predavanji, en predavatelj. Go! Jesen leta 2017 sem obiskal in predaval na treh največjih konferencah poslovne analitike v svetu. Bile so skoraj hkrati na vseh kontinentih, z zelo različnimi zasedbami udeležencev po starosti, profilu, letih, izkušnjah ipd,. Kot predavatelj sem občutil različne vrste občinstva, interakcije s predavateljem in obkonferenčne dejavnosti. Bilo je vredno!. Ključne besede: prediktivna analitika, start up, poslovna analitika, konference Vloga: BPM, CEO, CIO, BA V letu 2017 sem aktivno obiskal tri (to je številka 3 v naslovu) različne regijske konference poslovnih analitikov in sicer najprej v Južni Afriki v mestu Cape Town (http://www.basummit.co.za), nato v glavnem mestu Bolgarije Sofiji, kjer je bila konferenca v organizaciji balkanskih chapterjev IIBA (http://www.balkanbaconference.org) ter v začetku novembra največja svetovna konferenca pod okriljem IIBA v Orlandu Building Business Capabilities (http://www.buildingbusinesscapability.com). Na vsako posebej sem v času prijave člankov poslal 2 (od tu številka 2 v naslovu) različni temi za predavanje in sreča je hotela, da so sprejeli obe temi, seveda na različnih konferencah. Tako sem lahko prikazal obširen sklop mojega (našega, ker smo vedno delali kot tim) dela kot poslovnega analitika, tako z veliki strankami, kot z najmanjšimi startup v Sloveniji. Prvo predavanje je bilo usmerjeno bolj v optimizacijo procesov z elementi prediktivne analitike, medtem ko je drugo bilo posvečeno agilnosti v luči zagona start-up podjetij. Skupno vsem konferencam je bilo, da sem lahko vse svoje prezentacije izvedel v enem jeziku (angleščini, od tod številka 1 v naslovu), čeprav je stopnja strokovnosti in zahtevnosti različna med regijami in udeleženci. Zagotovo je bilo najtežje v Orlandu, saj je angleščina njihov»native«jezik, čeprav je bilo vseeno bolj sproščujoče, kot je bilo lani v Londonu. V Južni Afriki je sicer angleščina eden od uradnih jezikov, za nas Evropejce je zaradi lokalnega narečja malce težje razumljiva,tako da naš naglas ni bil nič bolj moteč. Najbolj domače okolje je bilo seveda v Sofiji, kjer je lahko del pogovorov potekal v različnih jezikih Balkana, saj

se večinoma med seboj razumemo vsaj v osnovnih besedah (in kretnjah, če ne gre drugače). Zanimivi so bili tudi odzivi. Mene je najbolj presenetil južnoafriški, saj je bil zelo odprt, množičen in vsebinski. Zanimala jih je tema v globino, možnost uporabe tega na njihovem trgu ipd. Prav tako smo o tem lahko odprto govorili tudi po uradnem delu, v bolj prijetnem ozračju hotelskega bara. Evropski odziv in komentar je bil tudi zelo topel, se je pa poznalo večje razumevanje našega poslovnega okolja, prav tako sem veliko udeležencev pozna iz preteklih konferenc in smo o temi govorili že prej. Amerika pa je vedno poglavje zase. Čeprav nisem poskakoval in imel igralsko/pevskih vložkov, je publika vseskozi pozorno spremljala in tudi vprašanj je bilo kar precej. A ko je bil konec smo odrveli na druga predavanja (vseh je bilo več kot 130) in moj je izvenel v množici prav tako zanimivih in dobrih. Morda kot anekdoto za dve nagradni vprašanji sem podelil dve nagradi in sicer»večerjo za 2 osebi v Ljubljani«. Me prav zanima, če se bo kdo javil v naslednjih letih- Sedaj pa k vsebini predavanj in osebni izkušnji ter na odzive in komentarje. Prvo predavanje na temo start-up je imelo zelo direkten naslov»how to start up a Start Up with IIBA Core Concept Model?«. Predavanje se je osredotočilo na tri primere slovenskih startup podjetij in na oceno njihovega začetka (uspešnega in neuspešnega). Uporabili smo model IIBA BACCM za evalvacijo rezultatov in sicer smo za vsakega od 6 elementov koncepta (need, stakeholder, value, solution, context, change več v mesečniku št. 2 junij julij 2016) določili dva ključna

opazovana elementa in potem primerjali izvajanje startup podjetja glede na optimalno izvajanje. Ugotovili smo, da mlada podjetja večinoma zanemarijo tri ključne elemente in sicer VALUE: se ne osredotočijo na pravilno določitev MVP (minimum value product), oziroma pozabijo na spremljanje razlike v ceni, ki jo dosegajo s svojim produktom. Težave imajo z izračunom lastne cene, ki je večinoma podcenjena in ko pravilno alocirajo vse stroške, se le ta precej poveča in končna dosežena razlika v ceni ne omogoča več srednjeročnega preživetja podjetja. CHANGE: z uspehom pride sprememba in sicer na strani procesov in na strani organizacije. Ko startup raste, se morajo prilagoditi prvo procesi, nato sledi še organizacija in podjetje z 50 zaposlenimi ni več podjetje 3 ustanoviteljev, ne po ustroju procesov ne po strukturi organizacije dela. CONTEXT: tu sta ključna spremljava trga in poslovnega modela. Oba se lahko zelo hitro spreminjata in konteks mednarodnega trga ponavadi diktira nujne prilagoditve in reakcije v startup podjetju. Če teh ni, ali če jih podjetje zamudilo, potem uspeh ni več zagotovljen. Predavanje v Cape Townu je naletelo na zelo pozitiven odziv in veliko vprašanj in komentarjev, saj je okolje v Afriki naklonjeno mladim podjetnikom in poskusov zagona novih družb je zares zelo veliko. Drugo predavanje je bilo usmerjeno bolj v optimizacijo procesov z uporabo prediktivne analitike in je imelo zelo pravljičen naslov, povzeto po zgodbi o Sneguljčici in sedem palčkov»mirror, Mirror on the wall, who's the wisest of them all?«. Predavanje se je poigravalo s primerjavo med čarobnim zrcalcem, ki ve vse in pravilno napove, kdo je najlepši v deželi, in sodobnimi orodji za prediktivno

napovedovanje, ki prav tako lahko»vidijo«v prihodnost, njihove napovedi pa nam pomagajo pri optimizaciji aktivnosti procesov logistike, marketinga, prodaje, izterjave ipd. Vzporednico smo potegnili tudi z začetki računalništva v času med drugo svetovno vojno, ko se je sodobno računalništvo rodilo z mislijo, da se določenega problema ne da več rešiti s človeškim umom, temveč za to potrebujemo stroj (Alan Turing, Breaking the Enigma Code). Tehnike, ki jih je uporabila ekipa v tistem času so še danes zelo uporabne. Najdemo jih tudi v BABOK v3, in sicer (v oklepaju so BABOK oznake): - Prototyping (10.36) - Solution performance goals (10.28) - Data mining (10.14) - Estimations (10.19) - Risk analysis and management (10.38) Skozi predavanje sta prikazana dva primera, kjer smo v preteklem letu z uporabo teh metod povečali učinkovitost in uspešnost procesa za 450% in dosegli ROI 14 dni. Uspeh, ki ga dosežemo le redko. Predavanje sem izvedel v Sofiji in Orlandu. V Sofiji so bili odzivi zares topli in padla je tudi marsikatera pohvala v živo ali preko socialnih omrežij, V Orlandu pa so bili bolj ameriški z mnogimi»vrtalnimi«vprašanji, kot da ne bi verjeli, da smo vse te poslovne učinke iz primera iz prakse tudi zares dosegli. Za konec še sklepa misel na podlagi izvedbe vseh predavanj. Moje osebno mnenje je, da smo poslovni analitiki v Sloveniji v samem vrhu svetovnega dogajanja z vidika inovativnosti, uporabe in kombiniranja tehnik in znanja v analizah in projektih. Mediteranska sproščenost in timsko delo nam omogoča, da presežemo individualne interese in lahko sodelujemo v zelo mešanih ekipah in naredimo veliko. Morda nam malo manjka še na področju lastne promocije, da bi nas

predvsem vodstvo naših podjetij prepoznalo kot koristne in uporabne, tako v sklopu projektov prenove IT, kot sodobnih digitalnih transformacij in spreminjanja poslovnih modelov.o tem pa morda kdaj drugič.