Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je neprofitna in nevladna krovna organizacija z enim regionalnim in več nacionalnimi predstavništvi v sedmih alpskih državah: Avstriji, Franciji, Italiji, Lihtenštajnu, Nemčiji, Sloveniji in Švici. Zastopa okoli sto združenj in organizacij. CIPRA si prizadeva za trajnostni razvoj in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter se zavzema za regionalno pestrost in reševanje čezmejnih problemov v Alpah. CIPRA je bila ustanovljena 5. maja 1952, sedež pa ima v Schaanu v Kneževini Lihtenštajn. www.cipra.org V SOGLASJU Z RAZNOLIKOSTJO LETNO POROČILO 2014 CIPRA International
02 MREŽA CIPRE Predstavništva CIPRE in njihovi člani Italija Associazione Ambiente e Lavoro Associazione Dislivelli Club Alpino Italiano Dachverband für Natur- und Umweltschutz in Südtirol Federazione Italiana di Parchi e delle Riserve Naturali (Federparchi) Federazione Italiana Pro Natura Gruppo Amici della Natura Istituto Nazionale di Urbanistica Italianostra Lega Italiana Protezione Uccelli Legambiente Mountain Wilderness Italia Parco delle Alpi Marittime Parco delle Orobie Valtellinesi Parco Nazionale della Val Grande Parco Nazionale delle Dolomiti Bellunesi Parco Nazionale dello Stelvio Pro Natura Torino Società di Scienze Naturali del Trentino Servizio Glaciologico Lombardo WWF Italia Avstrija Arbeitsgemeinschaft der Berg- und Naturwachten Österreichs Kuratorium Wald Naturfreunde Österreich Naturschutzbund Österreich Österreichischer Alpenverein Österreichischer Forstverein Österreichischer Touristenklub Verband Österreichischer Höhlenforscher Zentralstelle der Österreichischen Landesjagdverbände devet avstrijskih dežel: Vorarlberg, Tirolska, Salzburg, Koroška, Zgornja Avstrija, Štajerska, Spodnja Avstrija, Dunaj, Gradiščanska Južna Tirolska Alpenverein Südtirol Arbeitsgemeinschaft für Vogelkunde und Vogelschutz in Südtirol Baubiologie Südtirol Bund Alter-nativer Anbauer Heimatpflegeverband Nemčija Bergwacht im Bayerischen Roten Kreuz Südtirol LIA per Natura y Bergwaldprojekt e.v. Bund Naturschutz in Bayern e.v. Usanzes Naturfreunde Meran- Deutscher Alpenverein e.v. Gesellschaft für ökologische Südtirol Naturtreff Eisvogel Plattform Forschung e.v. Landesbund für Vogelschutz in Bayern Pro Pustertal Südtiroler Ge- e. V. Mountain Wilderness Deutschland e.v. Natur- sellschaft für Gesundheitsförderung Freunde Deutschlands e.v. Ökologischer Jagdverband Südtiroler HochschülerInnenschaft e. V. Verband Deutscher Berg- und Skiführer Verein zum Umweltschutzgruppe Vinschgau Schutz der Bergwelt e.v. Lokalne skupine: Andrian, Bozen, Eisacktal, Eppan, Jenesien, Kaltern, Nus-Schlern, Olang, Rasen-Antholz, Podporni član Nederlandse Salurn, Terlan, Ulten, Vahrn, Wipptal Milieugroup Alpen, Nizozemska Francija Association des Amis du Parc Naturel Régional de Chartreuse Association la Grande Traversée des Alpes Association Nationale des Centres et Foyers de ski de fond et de montagne Association pour le Développement en Réseau des Territoires et des Services Asters, Conservatoire départemental des espaces naturels de Haute-Savoie Centre de la Nature Montagnarde Comité régional Rhône-Alpes de la Fédération Française de la Randonnée pédestre Fédération Française de Montagne et d Escalade Fédération Française des Clubs Alpins et de Montagne Fédération Française Union Touristique des Amis de la Nature Fédération Rhône-Alpes de Protection de la Nature Mountain Wilderness France Parc National de la Vanoise Parc National des Écrins Parc National du Mercantour Parc Naturel Régional de Chartreuse Réseau d Éducation à l'environnement Montagnard Alpin Union Régionale Vie et Nature de la région Provence-Alpes-Côte d Azur WWF France Slovenija 132 posameznih članov Švica Alpen-Initiative Aqua Viva Grimselverein Mountain Wilderness Schweiz Naturfreunde Lihtenštajn Botanisch-Zoologische Gesellschaft Schweiz Pro Natura Schweizer Liechtenstein-Sarganserland-Werdenberg Fischereiverein Liechtenstein Liechtensteiner Alpenverein Forstverein Liechtenstein Liechtensteiner Jägerschaft Liechtensteinische Gesellschaft für Umweltschutz Imkereiverein Liechtenstein Liechtensteinischer Ornithologischer Landesverband Alpen-Club Schweizer Vogelschutz SVS / BirdLife Schweiz Schweizerische Greina-Stiftung Stiftung Landschaftsschutz Schweiz WWF Schweiz (pasivni član) Solargenossenschaft Liechtenstein Ver- kehrs-club Liechtenstein
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 03 Schaan (Lihtenštajn), april 2015 Drage bralke, dragi bralci, Naslovnica: Andreas Bures, fotografija uvodnik: Hans Peter Jost novembra sem nasledila Dominika Siegrista, našega dolgoletnega predsednika. Sprejeti tak izziv mi je bilo v veliko čast. Danes vsepovsod razpravljajo o biotski raznovrstnosti, pestrosti življenja na našem planetu. A ko gre za povsem konkretno število vrst, žal bolj slabo kaže. Vrste izginjajo, njihove habitate uničujemo ali delimo, raba pokrajine je iz leta v leto intenzivnejša, biotska raznovrstnost upada. CIPRA se že od leta 1952, ko je bila ustanovljena, zavzema za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z izvajanjem projektov in aktivnosti na različnih ravneh, od lokalne do mednarodne, združuje pomembne akterje, tako pa prispeva k povezovanju ekosistemov in tudi k politični uveljavitvi varstva biotske raznovrstnosti. Zavzemanju za postavljene cilje z besedami morajo namreč slediti tudi dejanja. Kako to poteka v praksi, si lahko preberete na naslednjih straneh. V veliko veselje mi je, da si za doseganje teh ciljev prizadevamo skupaj. Želim vam prijetno branje! Katharina Conradin predsednica CIPRE International
04 Biotska raznovrstnost in pokrajina Različni pogledi kdor želi napredovati, mora najprej razumeti stališča drugih.
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 05 Zelenim pljučem zmanjkuje sape Da bi se živali in rastline lahko razmnoževale, se morajo seliti. Pri tem prečkajo območja, ki jih uporablja človek. Za vzpostavitev ekološkega omrežja je potrebna podpora različnih sektorjev CIPRA je tista, ki te sektorje povezuje. Ueli Strauss, vodja Urada za prostorsko načrtovanje in geoinformacije v švicarskem kantonu St. Gallen, je vzel moder svinčnik in na velikem papirju za predstavitvene table, ki ga je položil na mizo, potegnil dve vzporedni črti: Alpski Ren. Levo in desno od njiju je narisal še dve črni črti vzdolž Rena; avtocesti na avstrijski in švicarski strani kot nepremostljivi oviri za številne živali in rastline. Drugi sodelujoči, ki so stali okoli njega, so s pogledom sledili njegovi roki: preko narisanih je povlekel še dve zeleni črti in osenčil vmesni prostor, zeleni most. Kantonalni prostorski red določa, da je vzpostavitev povezav med zelenimi prostori za pristojne organe zavezujoča, je pojasnil Ueli Strauss. Na vorarlberški strani je vzpostavitev povezav sicer predpisana, vendar za pristojne organe ni zavezujoča.
06 Biotska raznovrstnost in pokrajina Okoli 30 predstavnikov lokalnih skupnosti in strokovnjakov iz Lihtenštajna, Vorarlberga in Švice z različnih področij, kot so prostorsko načrtovanje, varstvo narave, lovstvo in varstvo podnebja, se je tistega jesenskega dne odzvalo vabilu CIPRE International in se udeležilo delavnice o povezovanju habitatov živali in rastlin v dolini Alpskega Rena. Pričakovanja udeležencev so bila zelo različna. Segala so od tega, da je treba, kot je povedal Ernst Albrich iz Vorarlberškega lovskega društva, poslušati in se učiti, do iskanja zaveznikov, za kar se je zavzel Martin Strele iz Vorarlberškega društva za ohranjanje nepozidanih tal. Nekateri pa so se zavzemali za izdelavo čezmejnih strokovnih podlag za načrtovanje, kot je dejal Oliver Müller iz lihtenštajnskega urada za okolje. Vodja sanktgallenskega urada Ueli Strauss se je ukvarjal predvsem z vprašanjem zagotavljanja ravnovesja interesov na mejnem območju. Možnosti so različne Delavnica je potekala v okviru mednarodnega projekta greenalps, ki preučuje in ocenjuje rezultate iz aktualnih in zaključenih projektov, skrbi za obdelavo projektov, ključnim akterjem na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni pa omogoča dostop do njih. Vse to naj bi prispevalo k izboljšanju okvirnih pogojev za trajnostno in učinkovito evropsko okoljsko politiko varstva in ohranjanja narave v Alpah (Biotska raznovrstnost in pokrajina, str. 11). Za komunikacijo je bila zadolžena CIPRA International, ki je tudi usklajevala pripravo publikacij in organizirala različne dogodke, kot sta bila novembra 2014 mednarodna zaključna konferenca v francoskem Chamberyju in oktobra delavnica v dolini Alpskega Rena. Projekt se je iztekel konec leta 2014, njegovo izvajanje pa so sofinancirali Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Območje Alp, Kneževina Lihtenštajn in Sklad Paula Schillerja. Poglavitna ovira za selitvene poti živali in rastlin je različna zakonodajna ureditev v alpskih državah. Še bolj očitne so ceste, naselja, poslovni objekti infrastruktura, ki jo gradi človek, zaseda vedno več zelenih površin. Zelenim pljučem je sape začelo zmanjkovati tudi zaradi tehnizacije kmetijstva. Poraženci so živali in rastline, katerih preživetje je odvisno prav od nepozidanih površin in koridorjev med njimi, poraženci pa smo tudi ljudje. Zelena pljuča so namreč tudi zbiralniki talne vode, rekreacijske površine in ekstenzivno obdelana kulturna pokrajina. Kje so zelena pljuča doline Alpskega Rena, je udeležencem delavnice na zemljevidu pokazal Heiner Schlegel iz Urada za prostorski razvoj Renat. Med seboj se precej razlikujejo, nekatera denimo ležijo v jezerskih kotanjah, je po-
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 07 Kje so zelena pljuča? Karte kot podlaga za načrtovanje in razpravo. Ueli Strauss se je zavzel za učinkovitejše čezmejno sodelovanje (levo). Udeleženci so v manjših skupinah snovali rešitve in razpravljali o njih (levo in zgoraj).
08 Biotska raznovrstnost in pokrajina V iskanju koridorjev Katrin Löning je izbrisala ovire v pokrajini in glavah. Heiner Schlegel je spregovoril o svojih izkušnjah, ki jih ima kot strokovnjak za prostorski razvoj (desno). Z izmenjavo med strokovnjaki do novih rešitev (zgoraj in desno).
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 09 jasnil in pri tem opozoril na osenčeno površino ob Bodenskem jezeru. Številna ležijo med gorskimi pobočji, druga na melioracijskih površinah ali rečnih naplavinah. Osenčene površine so bile na zemljevidu povezane z modrimi črtami, ki so označevale reke, življenjsko pomembne žile zelenih pljuč. Večina povezav med habitati poteka čez površine, ki jih uporabljajo številni uporabniki in jim je le redko dodeljen varstveni status. Vse prepogosto se pravica do rabe prostora opravičuje z javnim interesom in, ta je, kot je ugotavljal nekdanji predsednik CIPRE Intenational Mario Broggi, vsota partikularnih interesov prav tako razdrobljena pa je danes tudi pokrajina. Stkati je treba vsealpsko omrežje Udeleženci so se strinjali, da je za vzpostavitev povezanosti naravnih prostorov treba najprej povezati ljudi prek državnih meja in različnih strokovnih področij. Pri tem ima ključno vlogo prostorsko načrtovanje, ki mora uskladiti različne potrebe po rabi, vendar je to področje v alpskih državah urejeno različno: v Švici veliko predpisuje kantonalni prostorski plan, v Vorarlbergu so za to odgovorne občine, Lihtenštajn pa zakona o prostorskem planiranju sploh nima. Kakšno korist naj prinaša določena površina, kdo ima pravico do njene uporabe in kdaj je pametno skleniti kompromis? Nekaj konceptov in smernic, kako rešiti tovrstna vprašanja, že obstaja, šepa pa njihovo izvajanje, ugotavlja projekt greenalps. Projektna skupina, ki jo je sestavljalo devet partnerjev iz šestih alpskih držav, je svoja spoznanja strnila v priporočila in jih naslovila na politike in program Območje Alp. S temi priporočili in drugimi publikacijami, projekti in dejavnostmi si CIPRA skupaj s svojimi partnerji dolgoročno prizadeva za vzpostavitev ekološkega omrežja v celotnem alpskem prostoru, sem pa sodita tudi njeno sodelovanje znotraj Platforme Alpske konvencije za ekološko povezanost (Alpska politika, str.15) in podpora občinam prek Omrežja občin Povezanost v Alpah (Mesta in občine, str.13). Zavezniki lovci, varstvo okolja, turizem, prostočasne dejavnosti, mediji, je z zelenim svinčnikom na listno tablo zapisala Katrin Löning iz Avstrijskega inštituta za ekologijo. Michael Vogel, predsednik Mreže zavarovanih območij v Alpah, je pokazal na zeleni most in postavil vprašanje: Smejo prek njega tudi pešci? Nastala je ideja: podnevi ga uporablja človek, ponoči jelen kombinacija koridorja za divjad in mostu za pešce. In dodana vrednost za vse. Barbara Wülser, cipra international, (besedilo) Martin Walser (Foto)
«NaRAVA V SEBI SKRIVA MNOGE SKRIVNOSTI. Aurelia Ullrich-Schneider, vodja projekta Biotska raznovrstnost in pokrajina, CIPRA International
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 11 RABA POKRAJINe, ki varuje pestrost BioTSKA RAZNOVRSTNOST IN POKRAJINA Fotografija: Ulrike Schwägerl, ilustracije: Jenni Kuck Pokrajinska, vrstna in genska pestrost je na območju Alp v upadanju. Izvajanje strategij in smernic za varstvo biotske raznovrstnosti pogosto ni učinkovito. Ključna področja, kot so kmetijstvo, energija ali promet, imajo deloma nasprotujoče si cilje. V vlogi povezovalnega člena med temi področji se pojavlja prostorsko načrtovanje, ki skrbi za to, da biotska raznovrstnost in ekološka mreža ne bi postali žrtev interesov posameznikov. Če naj bi bilo varstvo biotske raznovrstnosti priznano kot družbeni cilj, je treba nazorno pokazati, katere so koristi delujočih ekosistemov. Za to si CIPRA prizadeva že od svoje ustanovitve leta 1952. Podpira pa tudi občine, ki imajo sicer kot majhne, a odločilne enote pomembno vlogo za dolgoročno ohranitev biotske raznovrstnosti. Projekti in dejavnosti Projekt greenalps je pokazal, kje so priložnosti in ovire za učinkovito strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe naravnih virov v alpskem prostoru. CIPRA International je bila v projektu zadolžena za področje komuniciranja z javnostjo in organizacijo zaključnega dneva. V dolini Alpskega Rena je s pripravo poročila o udeležencih, projektih in publikacijah ter izvedbo delavnice prispevala k boljšemu čezmejnemu sodelovanju. CIPRA je za področje komunikacije odgovorna tudi pri projektu recharge.green. Projekt razvija metode, s katerimi bo mogoče med seboj primerjati storitve obnovljivih virov energije in ekosistemov. V programu dynalp-nature Omrežja občin Povezanost v Alpah podpira CIPRA štiri kooperacijske projekte, ki jih izvaja 23 članskih občin na področju varstva biotske raznovrstnosti v Alpah. (Mesta in občine, str.13) www.cipra.org/sl/biotska-raznovrstnost-in-pokrajina Na gorskih območjih je kakovost življenja odvisna od kakovosti naravnih virov. Zato je pomembno, da so ljudje dobro seznanjeni s storitvami, ki jih opravljajo naši ekosistemi. Zagotavljanje teh informacij bi bilo treba bolje vključiti v mednarodno sodelovanje in politične smernice od lokalne do evropske ravni. Erica Zangrando, dežela Veneto/I, Oddelek za gospodarstvo in razvoj gorskega območja, projektna partnerka pri projektu recharge.green
12 LETNO POROČILO 2014 dejavnosti preprečevati in prilagajati se je NUJNO in koristno podnebje in energija Projekt Alpstar je sprožil proces, ki ga ni več mogoče ustaviti. V podjetju Hilti se za pot v službo in nazaj avtomobilu še nikoli ni odpovedalo tako veliko število uslužbencev, prav tako se kolesarskih tekmovanj še nikoli ni udeležilo toliko tekmovalcev. Alpstar je dokaz, da je dnevne migrante mogoče spodbuditi k ravnanju, ki upošteva zahteve trajnostne mobilnosti. Willi Nowak, direktor Prometnega kluba Avstrija (VCÖ) Gradnja, bivanje in promet v Alpah porabijo okoli tretjino končne energije in odločilno vplivajo na globalno segrevanje. Ekološko občutljiva območja v Alpah so posledicam podnebnih sprememb, kot so obilne padavine ali dolgotrajna sušna obdobja, zelo izpostavljena. To povzroča spremembe v okolju, družbi in gospodarstvu. Rešitve, kot so trajnostna gradnja, okolju prijazna mobilnost in izvajanje prilagoditvenih ukrepov, ne zmanjšujejo le emisij CO 2, temveč lahko ustvarjajo tudi regionalno dodano vrednost. CIPRA pri tem med seboj povezuje pomembne akterje ter spodbuja občine, regije in države k izvajanju trajnostnih ukrepov za zaustavitev podnebnih sprememb, a tudi za ublažitev njihovih škodljivih učinkov. Projekti in dejavnosti S projektom C3-Alps je CIPRA znanstvena spoznanja o prilagajanju na podnebne spremembe prenesla v prakso. Nosilce odločitev iz politike in gospodarstva spodbuja k sprejemanju ustreznih ukrepov. S projektoma MountEE in climalp ter arhitekturnim natečajem Constructive Alps CIPRA ponazarja, kako lahko zgradbe prihodnosti privarčujejo energijo ali jo celo proizvedejo več, kot jo same potrebujejo. S projektom Alpstar je CIPRA v dolini Alpskega Rena v sodelovanju z občinami in podjetji dnevne migrante spodbujala, da so za pot v službo in nazaj začeli uporabljati javna prevozna sredstva, kot so avtobus, vlak ali kolo. Za ta projekt so CIPRA in projektni partnerji leta 2014 prejeli nagrado Avstrijskega prometnega kluba (VCÖ). S projektom Alpski dialog je CIPRA prispevala k razpravi o zadostnosti, ki se ukvarja z vprašanjem, koliko v resnici potrebujemo za kakovostno življenje. www.cipra.org/sl/podnebje-energija
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 13 moja HIŠA, moje MESTO, moja DRŽAVA, NAŠE ALPE MESTA IN OBČINE Občine so med seboj različno povezane, dostop do profesionalnega svetovanja pa jim zagotavljajo nacionalna združenja. Teme s področja prometa ali kmetijstva se pogosto obravnavajo v okviru regionalnega sodelovanja. Pri mnogih stvareh je treba na Alpe gledati kot na enoten prostor; živali denimo ne upoštevajo državnih meja, turisti pričakujejo mobilnost v celotni dolini, posledice podnebnih sprememb se odražajo na celotnem območju. Za spoprijemanje z današnjimi in prihodnjimi izzivi so občine oblikovale številne inovativne in uspešne strategije. CIPRA skrbi za to, da se ideje in ljudje, ki stojijo za njimi, med seboj tudi povezujejo tako se lahko primeri dobre prakse posnemajo povsod v alpskem prostoru. Projekti in dejavnosti Društvo Alpsko mesto leta zastopanje CIPRE v žiriji od ustanovitve dalje (od l. 1997) in vodenje sekretariata (od l. 2003). V letu 2014 se je zaključil projekt Alpstar. Cilj: Alpe in alpska mesta morajo postati primer dobre prakse na področju podnebne nevtralnosti. Youth Shaping Alpine Municipalities skupen projekt CIPRE in društva Alpsko mesto leta, katerega cilj je spodbuditi udeležbo mladih v procesih odločanja na občinski ravn (Mladi, str.14). Omrežje občin Povezanost v Alpah združenje okoli 300 občin alpskega prostora. CIPRA je sodelovala pri njegovi ustanovitvi leta 1997, leta 2000 je prevzela vodenje administrativnih nalog in upravljanje programa dynalp-nature, v okviru katerega so finančne podpore deležni štirje kooperacijski projekti, ki jih izvaja 23 članskih občin na področju varstva biotske raznovrstnosti v Alpah. Sodelovanje med občinami v Alpah je bistvenega pomena, če želimo prikazati izzive, interese in potrebe teh območij in jih zastopati na nacionalni in evropski ravni. Povezovanje pa omogoča tudi posredovanje izkušenj in novih spoznanj. Zlasti skupni projekti so tisti, ki pospešujejo razvoj naših občin. Lucio Vaira, občina Ostana/IT, članica Omrežja občin Povezanost v Alpah in sodelujoča občina v okviru programa dynalp-nature www.cipra.org/sl/mreze
14 LETNO POROČILO 2014 dejavnosti PRIHODNOST SE ZAČNE DANES MLADI Mladi smo ustvarjalni, vztrajni, naivni, daljnovidni in vse to prinašamo v svet odraslih. Da bi pridobili zaupanje, potrebujemo pozornost in spoštovanje odraslih. Sodelovanje mladih v procesih odločanja krepi njihovo identiteto, njihov odnos do lokalnega okolja in zavest o trajnostni rabi naravnih virov. Eva Šabec, blagajničarka v Mladinskem svetu CIPRE, Ljubljana/SI Današnje generacije mladih so državljani in politiki jutrišnjega dne. So ključ do trajnostne prihodnosti. Za vključevanje prihodnjih generacij v demokratične procese imajo lokalne skupnosti ključno vlogo, saj so za mlade prvi svet doživljanja, takoj za družino. Po zaključenem šolanju je ponudba, namenjena mladim, bolj skromna. CIPRA podpira mlade, lokalne skupnosti in inštitucije, ki se ukvarjajo z mladinskim delom, pri vključevanju, povezovanju in krepitvi udeležbe mladih v procesih odločanja. Svoje mesto v družbi si mladi ustvarijo pri izmenjavi z oblikovalci politik, odraslim pa je tako zagotovljen vpogled v to, kako razmišlja naslednja generacija. Projekti in dejavnosti Youth Alpine Dialogue 36 mladih je pripravilo videointervjuje na temo mobilnosti v Alpah. Izvedba treningov na temo vključevanja in mobilnosti za člane in članice Mladinskega sveta CIPRE, ki deluje kot usmerjevalna skupina. Vsealpska spletna platforma za vključevanje mladih in okoljsko izobraževanje. 13 partnerjev, vodilni partner je CIPRA International. Youth participation in the Alps poročilo o vključevanju mladih v alpskih državah. Marec 2014. Youth Parliament to the Alpine Convention podpora Mladinskemu parlamentu Alpske konvencije v Chamonixu/F pri načrtovanju, komuniciranju z javnostjo in vzpostavljanju stikov s politiki. Spremljanje mladih pri političnem lobiranju skozi vse leto. Youth Shaping Alpine Municipalities skupen projekt CIPRE in društva Alpsko mesto leta, cilj projekta je spodbuditi udeležbo mladih v procesih odločanja na ravni občine (Mesta in občine, str.13). www.cipra.org/sl/mladi
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 15 delovati TRANSNACIONALNO in participativno ALPska POLItIKa Narava in gospodarstvo se na političnih mejah ne ustavljata, temu nasprotno pa se vlade, organi oblasti in civilna družba težje organizirajo prek meja, če želijo spodbuditi trajnostni razvoj. Alpska konvencija je zato poleg drugih tisti instrument, ki je primeren za strukturiranje tovrstnega transnacionalnega političnega procesa. CIPRA vztrajno spodbuja različna društva, politike in organe oblasti k sodelovanju pri oblikovanju skupne in trajnostne vizije za Alpe. To počne že vse od leta 1952, ko je bila ustanovljena. Njena zahteva, da se je skupnih izzivov potrebno lotevati na čezmejni ravni in v to pravočasno vključevati vse zainteresirane strani, je še vedno aktualna. Zlasti z vidika nove makroregionalne strategije za Alpe. Projekti in dejavnosti Alpska konvencija udeležba na Alpski konferenci, sodelovanje v stalnem odboru, v odboru za preverjanje izvajanja Alpske konvencije in v različnih delovnih skupinah ter platformah (promet, ekološka povezanost, veliki plenilci in prostoživeči kopitarji, družba, alpska makroregija, energija, upravljanje voda, hribovsko kmetijstvo). Predložitev zahtevka nadzornemu odboru (CIPRA Nemčija, str. 20). Makroregionalna strategija za Alpe sodelovanje v tematskih delovnih skupinah, udeležba na nacionalnih in mednarodnih dogodkih, povezanih z izdelavo strategije, in sodelovanje pri posvetovanju o strategiji prek spleta. Različna stališča. Glas politike podajanje stališč za vspodbujanje razprav v javnosti o aktualnih temah, na primer o zimskih olimpijskih igrah, velikih plenilcih ali preusmerjanju tovornega prometa s cest na železnico. (Komunikacija in povezovanje, str.17). S CIPRO delim prepričanje, da je sodelovanje vseh evropskih regij odločilnega pomena, če želimo doseči cilje evropskega projekta. Zato je pomembno vzpostaviti pravi dialog z lokalnimi in regionalnimi akterji kakor tudi s civilno družbo. Tako bo mogoče doseči napredek, ki bo usmerjen v trajnostni in participativni razvoj. Michel Lebrun, predsednik Odbora regij EU http://www.cipra.org/sl/alpska-politika
16 LETNO POROČILO 2014 dejavnosti preobrat v prometu promet in mobilnost Da bi preusmerili promet s cest na železnico, je nujno potrebno sodelovanje alpskih držav in regij. Te morajo izvajati skupno prometno politiko v obliki ukrepov, kot so uvedba alpske tranzitne borze, lokalni ravni prilagojeni prometni predpisi, storitve in infrastruktura. Sprejemamo zahtevo civilne družbe, ki želi aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnosti gorskih območij. Dialog med državami, prevozniki in civilno družbo mora biti odprt. Bernard Soulage, podpredsednik regije Rona-Alpe Posledice prometa najbolj občutijo v ozkih alpskih dolinah. Hitra rast prometa v devetdesetih letih je bila eden od razlogov, da je nastala ideja o Alpski konvenciji. Od takrat dalje se je obseg prometa še povečal, prevoz ljudi in blaga poteka povsod po Alpah. Zahteve po gradnji nove infrastrukture so glasne. Po drugi strani pa znanstvene študije in napovedi dokazujejo, da so nujni spremljevalni ukrepi, če želimo izkoristiti vse ekološke in socialne prednosti, ki jih ima železnica v primerjavi s cesto, ki ima v konkurenci privilegirani položaj. S svojim projektnim delovanjem in delovanjem na področju komunikacije ustvarja CIPRA forum za odprt dialog med ministrstvi, prevoznimi podjetji in civilno družbo s ciljem, da bi se tako oblikovali ustrezni ukrepi, ki bi jih skupaj izvajali na celotnem območju Alp. Projekti in dejavnosti Objektivne informacije, ki zajemajo celotno območje Alp CIPRA med seboj povezuje posamezne prometne projekte in tako odpira vsealpsko perspektivo. Mobilnost dnevnih migrantov s projektom Alpstar je CI- PRA v dolini Alpskega Rena skupaj z regijami, občinami in podjetji, kot je Hilti, dnevne migrante spodbujala, da za pot v službo in nazaj začnejo uporabljati javna prevozna sredstva, kot so avtobus, vlak ali kolo. (Podnebje in energija, str.12). Prevoz tovora na železnico z delavnicami in mrežnim delovanjem si CIPRA prizadeva za preusmeritev tovora na železnico. V letu 2014 je bil organiziran ogled baznega predora Gotthard, ki so se ga udeležili tudi francoski in švicarski politiki in novinarji ter predstavniki Alpske iniciative. Razprava je potekala o možnostih in potrebnih ukrepih, ki bodo vodili v vzpostavitev vsealpske tranzitne borze. www.cipra.org/sl/promet
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 17 besede ustvarjajo vrednote komunikacija in povezovanje Alpskim regijam gre razmeroma dobro, a istočasno prihaja tudi tu do dogodkov, ki ogrožajo socialno in ekološko ravnovesje in s tem kakovost življenja. Informacije z območja Alp tekmujejo z novicami z vojnih območij, o uvrstitvah na borzo, najnovejši shujševalni kuri ali revolucionarnih iznajdbah. Bralci morajo znati pri sebi vse te novice v najkrajšem času razvrstiti, saj jih le tako lahko tudi obdelajo. Za naš življenjski prostor smo odgovorni sami. CIPRA se je zavezala, da bo tekoče seznanjala prebivalce v Alpah in zunaj njih z dogajanjem v tem prostoru in spodbujala njihovo zanimanje za trajnostne rešitve. Projekti in dejavnosti Tematska revija Alpe na odru, ki je pod naslovom Po kateri poti? Zakaj alpska politika potrebuje novo usmeritev? izšla v nemškem, francoskem, italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku v 15.000 izvodih Glasilo alpmedia deset številk v nemškem, francoskem, italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku je bilo poslano na naslove 25.000 naročnikov. pletna stran www.cipra.org obsežna informacijska platforma o temah, povezanih s trajnostnim razvojem v Alpah; v nemškem, francoskem, italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku, 30.000 posameznih strani, 530.000 dostopov. Socialna omrežja večjezični profili na Facebooku in Twitterju. Letna strokovna konferenca Dobro življenje v Alpah. Kreativni odgovori na omejenost naravnih virov, Annecy/F, 13.-15.11.2014 Pojavljanje v medijih z različnimi temami, kot so npr. zimske olimpijske igre, velike zveri ali pa evropska strategija za alpski prostor. Tematska revija Alpe na odru, ki je bila posvečena alpski politiki, ponuja veliko informacij o tej aktualni in za vse nas pomembni temi. K temu lahko samo dodamo: pot je tudi v tem primeru cilj. CIPRI vedno znova uspeva, da nas in tu mislim celotno prebivalstvo opozarja in s tem ozavešča o tej kompleksni temi. Marlies Amann-Marxer, članica Vlade Kneževine Lihtenštajn www.cipra.org/international/publikacije www.cipra.org/sl/dosjeji
18 «Lorem Lorem POKRAJINA NI OBNOVLJIV VIR. Mario Broggi, nekdanji predsednik CIPRE International
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 19 K novim oblikam, k novim vsebinam! Fotografija:: Frank Schultze, Zeitenspiegel CIPRA Italija CIPRA Italija je leta 2014 razvila nov način, kako se soočiti z ozemljem: razvojno delavnico za Alpe. Nova pobuda omogoča akterjem, ki si v alpskih regijah prizadevajo za oblikovanje inovativnih rešitev, izmenjavo izkušenj in informacij s CIPRO Italija, članskimi organizacijami in področjem znanstvenega raziskovanja. Zasnova za to temelji na presoji novega predsedstva, ki je bilo na začetku leta 2014 izvoljeno skupaj z novo predsednico Federico Corrado. Prvo tovrstno srečanje je potekalo dva dni septembra 2014 v kraju Oulx v dolini Suse, za katero so značilna številna protislovja, a tudi številne možnosti. Udeleženci srečanja so se seznanili s tamkajšnjimi demografskimi trendi in projekti za ponovno vzpostavitev neokrnjene pokrajine in prenovo stanovanjskih hiš na podeželju. Istočasno je potekala tudi razprava o novih oblikah življenja na podeželju oz. v kmetijstvu in turizmu kakor tudi o novih storitvah, namenjenih skupnosti. Aktualne spremembe izražajo novo optimistično razpoloženje v Alpah, kar bo privedlo do opredelitve novih oblik prostorskega načrtovanja. CIPRA Italija se želi s temi oblikami bolje seznaniti, da bi pripravila inovativne strategije in s tem prispevala k ohranitvi naravne in kulturne dediščine in tudi zagotovila, da bi se Alpe ohranile kot življenjski prostor za alpsko prebivalstvo. V ta namen bo treba okrepiti stike z društvi, raziskovalnim področjem, inštitucijami in podjetji. Velika udeležba na razvojni delavnici več kot sto udeležencev potrjuje, da za novo obliko delovanja obstaja veliko zanimanje. Od tod pa tudi prihaja ideja za nova srečanja, ki bi lahko potekala tudi v drugih alpskih dolinah. www.cipra.org/italia
20 LETNO POROČILO 2014 nacionalna predstavništva Kakšno varstvo potrebujejo zavarovana območja? CIPRA Nemčija Alpe so zakladnica biotske raznovrstnosti. Ob naraščajočih temperaturah, ki bi ogrozile preživetje številnih vrst v nižjih legah, bo ta vloga alpskega prostora v prihodnje postala še pomembnejša. A konkretnejše kot podnebne spremembe in vsakomur vidne so posledice vedno večjega pritiska, ki ga nad pokrajino zaradi rabe prostora izvaja človek. Naselja, industrijsko-obrtni objekti in promet zahtevajo vedno večje površine. Prav tako grozi nevarnost, da bodo zaradi proizvodnje električne energije iz vodne energije regulirani še zadnji sonaravni vodotoki v Alpah. V zvezi s tem je CIPRA Nemčija leta 2013 poslala v razpravo svoje stališče o prehodu na trajnostne vire energije, ki je vzbudilo pozornost na celotnem alpskem območju. Pogoj za ohranitev biotske raznovrstnosti je dovolj velika in med seboj povezana mreža biotopov. Izkušnje pa učijo, da tudi zavarovana območja niso povsem varna pred omejitvami in novimi zahtevami po rabi prostora. V sodelovanju s CIPRO International je zato CIPRA Nemčija na usodo konkretnega zavarovanega območja šlo je za zavarovano krajinsko območje Miesbacher Egartenlandschaft v deželnem okrožju Miesbach na Bavarskem opozorila Odbor Alpske konvencije za preverjanje. Prvotni ustanovitveni akt je bil od sprejetja spremenjen kar dvajsetkrat, nazadnje zaradi namere gradnje polnilnice za pivovarno, objekta za dražbe živine, hotela z golfiščem in dodatnega igrišča za golf. Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju varstva narave nasprotno zahteva, da je treba obstoječa zavarovana območja ohranjati, negovati in, kjer je to potrebno, širiti v smislu njihovega varstvenega cilja. Slabšanje kakovosti in uničevanje teh območij je zato treba preprečevati. Kot opozarja CIPRA Nemčija na zvezni, deželni in okrožni ravni, je najboljši način zavarovanja in ohranjanja rastlin, živali in biotske raznovrstnosti v Alpah prav dobro povezana in uspešno vodena mreža zavarovanih območij. www.cipra.de Kamen spotike golfišče in hotel ležita sredi zavarovanega pokrajinskega območja Egarten. Fotografija: Stefan Witty, CIPRA Nemčija
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 21 Kakovostnejše življenje rezultat bolj trajnostne prometne politike Fotografija: Heinz Heiss, Zeitenspiegel CIPRA Lihtenštajn V neposredni bližini Lihtenštajna, v avstrijskem Feldkirchu, načrtujejo gigantski projekt gradnje cestnega predora. Da bi v prihodnje v urbanem središču razbremenili avtomobilski promet, bo ta hitro in neovirano potekal skozi štiri predorske odseke v vse smeri neba. To bo okrepilo promet osebnih motornih vozil na lokalni, znotrajalpski in čezalpski ravni, saj bo zaradi predora v prihodnje skrajšana tudi povezava med dvema avtocestama, švicarsko A13 in avstrijsko A14. Cestno omrežje v dolini Alpskega Rena je dovolj razvito. Skladno z zahtevami prometnega protokola Alpske konvencije bi bilo treba okrepiti javni promet, s čimer bi preprečili zgoščen avtomobilski promet skozi naše lepe alpske doline, mestna in vaška naselja. Da se s podobnimi problemi ukvarjajo tudi druge članice CIPRE, so med drugim pokazale razprave na letni strokovni konferenci CIPRE 2014 v Annecyju/F. Dve članski organizaciji CIPRE Lihtenštajn Lihtenštajnska družba za varstvo okolja (Lie- Porazdeljeno še ni odpravljeno z izgradnjo mestnega predora bi v Feldkirchu težave v prometu le preložili, ne pa tudi odpravili. chtensteinische Gesellschaft für Umweltschutz) in Prometni klub Lihtenštajn (Verkehrs-Club Liechtenstein) sta v aktualnem postopku celovite presoje vplivov na okolje udeleženi kot stranki, svoje stališče o načrtovani gradnji mestnega predora pa sta vložili že julija 2014. Obvladovanje poplave informacij, ki jih vsebujejo dokument o presoji vplivov na okolje in izvedeniška mnenja, je omogočilo šele tesno sodelovanje med obema organizacijama kakor tudi sodelovanje s civilnimi iniciativami iz Lihtenštajna in Vorarlberga. www.cipra.li
22 LETNO POROČILO 2014 nacionalna predstavništva Alpske delikatese CIPRA Švica Kaj imajo skupnega oskrbnica planinske koče, pivovar in kmet, ki spravlja seno na strmih švicarskih travnikih? Inovativne projekte v gorskem svetu. Na mednarodni dan gora, 11. decembra 2014, je CIPRA Švica v sodelovanju s švicarskim Alpskim muzejem, Švicarskim alpskim klubom in švicarsko podružnico organizacije Mountain Wilderness priredila prijeten večer v Alpskem muzeju v Bernu. Dogodek je bil priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu gora, za seznanjanje s priložnostmi in tveganji, ki jih prinaša razvoj gorskih območij, pa tudi za navezovanje partnerstev. www.cipra.ch Številne pobude oskrbnica koče Claudia Drilling, gorska vodnica Rita Steiner in Beat Hächler, direktor Alpskega muzeja (od zgoraj levo). Fotografije: David Schweizer
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 23 Skupna podpora Alpam CIPRA Avstrija Leto 2014 je na področju alpske politike zaznamoval hiter razvoj: postavljene so bile smernice za izdelavo makroregionalne strategije za Alpe, ki naj bi na čezmejni ravni reševala skupne probleme alpskega prostora, oblikovala inovativne projekte, specifične za Alpe, in konkretizirala okvirne pogoje. V začetni fazi procesa so v razpravi prevladovali predvsem predstavniki Evropske unije, nacionalnih držav in sodelujočih regij, medtem ko sta bili Alpska konvencija in civilna družba dlje časa izločeni iz razprave. Namen projekta Alpen.Leben, ki ga izvaja CIPRA Avstrija, je okrepiti položaj tako Alpske konvencije kakor tudi civilne družbe ter poudariti njun pomen v procesu priprave makroregionalne strategije za Alpe. Določeni so bili načini, kako Alpsko konvencijo kot obstoječi instrument varstva alpskega življenjskega prostora vključiti v alpsko makroregijo, izpostavljena pa sta bila tudi nujnost upoštevanja ekoloških, ekonomskih in demografskih meja obremenljivosti alpskega prostora in načela previdnosti. Poleg tega so bili pojasnjeni vloga civilne družbe in morebitni procesi participacije med oblikovanjem strategije in pri njenem izvajanju. Ne nazadnje se projekt ukvarja tudi z območjem veljavnosti alpske makroregije, ki je po prepričanju CIPRE Avstrija nujno potrebno in mora biti fleksibilno. O projektu je bilo pripravljeno poročilo v nemškem in angleškem jeziku, ki ga je mogoče naročiti pri CIPRI Avstrija. www.cipra.at
24 LETNO POROČILO 2014 nacionalna predstavništva Zmanjšanje avtomobilskega prometa je kot tek na dolge proge CIPRA Slovenija Prekomeren avtomobilski promet povzroča velike težave, zlasti v mestih. Številni avtomobili onesnažujejo ozračje, povzročajo hrup in izgubo prostora. Smiselna alternativa osebnemu prometu je javni potniški promet, ki ga odlikujejo številni pozitivni vidiki, vendar pa jih bo treba deloma prepoznati na novo: kdor uporablja sredstva javnega prometa, porabi manj prostora, prihrani denar, pogosto tudi čas, širi svojo osebno mrežo in ostaja fleksibilen. Čeprav počasi, se ukrepi izvajajo tudi na državni ravni. Žal se stvari pogosto začnejo premikati le zato, ker je sicer za neukrepanje zagrožena kazen: Evropska komisija je tako leta 2013 Sloveniji izrekla opomin zaradi prekoračitve zakonsko dovoljenih mejnih koncentracij finih delcev. Glavni razlog za nastajanje delcev je seveda motorizirani promet. Spreminjanje potovalnih navad ni enostavna naloga, posledice so pogosto vidne šele čez nekaj let. Tega se zaveda tudi CIPRA Slovenija, ki je že šesto leto zapored izdala knjižico Vozni redi v Alpah čeprav bi to pravzaprav morala biti naloga države. Tako zbranih informacij o javnem potniškem prometu v slovenskih Alpah ni mogoče najti nikjer drugje, knjižico pa uporabljajo tako turisti kakor tudi lokalni prebivalci. Publikacija ima še en namen: poudariti želi pomen trajnostne mobilnosti na območju Alp. Sodelovanje 18 partnerjev pri tem majhnem, a učinkovitem projektu se odraža v njegovem uspehu. Knjižico vsako leto dopolnjujejo nove informacije, nastajajo tudi nove linije. Izvod iz leta 2014 tako navaja informacije o 37 linijah avtobusov, vlakov, žičnic in ladij ter čezmejni prometni povezavi z Avstrijo. www.cipra.org/slovenija
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 25 Novi modeli za boljše življenje CIPRA Francija Razvojni model zahodnega sveta porabi toliko naravnih virov, da bi potrebovali tri Zemlje, če bi želeli v celoti zadovoljiti naše potrebe. Model se širi tudi v države v gospodarskem vzponu in te se zgledujejo po nas. Izziv se mora zato glasiti: od vedno več preiti k vedno bolje. Potrebujemo torej razvoj ekonomije blaginje, ki bo v ospredje postavila potrebe ljudi in narave. Na letni konferenci, ki je novembra 2014 v Annecyju potekala v organizaciji CIPRE Francija in CIPRE International, se je o tem vprašanju razvila živahna razprava. Hugues de Jouvenel je udeležence spomnil, da prihodnost ni določena vnaprej. Dopušča nam namreč več odprtih možnosti in te možnosti lahko sooblikuje vsakdo od nas. Pomembno je razmišljati v različnih scenarijih, saj tako obstaja določen manevrski prostor in ni nujno, da se moramo sprijazniti z vsako spremembo. Za spremembe so potrebne inovacije. Te pa izhajajo iz regij in njihovih prebivalcev. Politični predstavniki jim morajo prisluhniti in s tem podpreti spremembe. Ni prometnega sistema ali sistema proizvodnje energije, ki ne bi vplival na naravne vire. Edina rešitev za zmanjšanje porabe naravnih virov je zmernost, zato moramo na novo razmisliti o socialnoekonomskih podlagah, kot so kazalci bogastva, vrednote in sistemi urejanja trgov, in se naučiti, da moramo učinkoviteje izkoristiti že obstoječe. Na konferenci so udeleženci razpravljali tudi o makroregionalni strategiji za Alpe, ki je enkratna priložnost za uresničitev določenih vidikov Alpske konvencije. A v tem procesu se skriva tudi nevarnost napačne usmeritve: makroregija, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, namreč temelji na paradigmi gospodarske rasti. Brez ustreznih zaščitnih ukrepov grozi nevarnost, da bo poraba naravnih in pokrajinskih virov še naraščala. Zadostnost, sodelovalna ekonomija, sodelovanje lokalnih akterjev to so le nekateri od ključnih kazalcev za delovanje CIPRE Francija v letu 2015 in izmenjavo primerov dobre prakse med alpskimi regijami. Fotografija: Antoine Berger www.cipra.org/france V ospredju so potrebe človeka in narave udeleženci so v Annecyju razpravljali o novih življenjskih modelih.
26 LETNO POROČILO 2014 nacionalna predstavništva Zmaga za varstvo pokrajine CIPRA Južna Tirolska Projekt gradnje spornega vetrnega parka na Sattelbergu na Brennerju/I je državni svet v Rimu zavrnil na drugi in zadnji stopnji, kar pomeni velik uspeh za okoljske in alpske organizacije na obeh straneh Brennerja, ki so nasprotovale gradnji in se zato obrnile na sodišče. Državni svet se je v svoji obrazložitvi pridružil pomislekom, ki so jih že večkrat izrazile CIPRA Južna Tirolska kot krovna naravo- in okoljevarstvena organizacija skupaj s Planinsko zvezo Južne Tirolske, Italijanskim alpskim klubom, Avstrijsko planinsko zvezo in združenjem Club Arc Alpin, ki je krovna organizacija planinskih zvez na območju Alp. Gradnje in obratovanja 19 vetrnic v alpski pokrajini na 2.500 m. n. v. in tako rekoč sredi selitvene poti ptic selivk, ki je evropskega pomena, ne more upravičiti niti tak argument, kot je prehod na obnovljive vire energije. Tesno sodelovanje med alpskimi planinskimi zvezami oz. društvi in okoljskimi združenji se je tako izkazalo za uspešno, saj jim je uspelo ohraniti delček naše edinstvene pokrajine. Državni svet je v svoji sodbi še posebno grajal dejstvo, da je južnotirolska deželna vlada spregledala negativno izvedensko mnenje Sveta za presojo vplivov na okolje, prav tako pa ni dovolj upoštevala stališč javnih in zasebnih italijanskih in avstrijskih organizacij in organov. Sodba tudi poudarja, da je pokrajina v ustavi opredeljena kot dobrina, ki jo je treba varovati. Omenjena sodba je za evropsko okoljsko pravo postala referenčno merilo, saj je italijanski državni svet Avstrijski planinski zvezi v Italiji zagotovil pravico do vložitve tožbe v primerih projektov, ki so pomembni za okolje in katerih izvedba bi imela čezmejne učinke. Status stranke v postopku tako velja tudi v primeru drugih čezmejnih projektov z znatnimi učinki na okolje. NVO upajo, da se je s sodbo na zadnji stopnji zgodba o projektu gradnje vetrnega parka na Brennerju končala. www.cipra.org/de/cipra/suedtirol Prvotna podoba Sattelberga bo vendarle ohranjena projekt gradnje vetrnega parka je preprečilo sodišče. Fotomontaža: https://unsersattelberg.wordpress.com, fotografija: Claude Le Pennec
«VSE VRSTE IN VSI HABITATI SO NAŠA ODGOVORNOST. Claire Simon, direktorica CIPREA International
28 LETNO POROČILO 2014 Finančno poročilo in zahvala s ŠIROKO FINANČNO PODPORO DO URAVNOTEŽENEGA POSLOVNEGA IZIDA Pridobivanje zadostnih sredstev za okoljske teme postaja zaradi gospodarskih sprememb vedno težje, posledice tega pa je občutiti zlasti pri izvajanju osnovnih nalog CIPRE, tj. ozaveščanja in obveščanja javnosti tako na mednarodni kakor tudi politični ravni. Sočasno postajajo vse kompleksnejši tudi izzivi in procesi na področju trajnostnega razvoja, saj zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti in hiter odzivni čas. V CIPRI International na te izzive odgovarjamo z internimi prilagoditvami in novimi partnerstvi, s čimer si širimo lasten manevrski prostor. Iskreno se zahvaljujemo vsem posameznikom in organizacijam, ki so nam v letu 2014 izkazali zaupanje in podprli naše delo prav oni so namreč tisti, ki so omogočili, da je poslovni izid preteklega leta skoraj uravnotežen: medtem ko so prihodki dosegli 1,686 mio. CHF, so odhodki znašali 1,69 mio. CHF, celotni poslovni izid pa tako izkazuje izgubo v višini okoli 3.700 CHF. Od leta 2009 se je število naročnikov in tistih, ki naši organizaciji zagotavljajo finančno podporo, z 11 povečalo na 24. Za CIPRO International pomeni vsakršna oblika finančne pomoči potrditev njenega delovanja. Finančni prispevek Kneževine Lihtenštajn znaša približno tretjino naših prihodkov in je prvi pogoj, da se lahko na celotnem alpskem območju aktivno zavzemamo za trajnostni razvoj. Skoraj polovico sredstev namenja CIPRA financiranju dejavnosti na področju komunikacije in političnega delovanja sem sodijo delo z mediji, izdajanje tematske revije Alpe na odru in e-glasila alpmedia ter politično delovanje v okviru Alpske konvencije in procesa priprave strategije Evropske unije za alpsko makroregijo, z drugo polovico sredstev pa financira izvajanje projektnega dela in storitev, s katerimi sproža in spodbuja uresničevanje strategij trajnostnega reševanja problematike. Vrednost premoženja CIPRE International je konec leta 2014 znašala 293.527 CHF. Podrobnejši računovodski izkazi (z bilanco) bodo po odobritvi skupščine delegatov objavljen jeseni 2015 na www.cipra.org. Poraba sredstev uprava, komunikacija, politika 774.421 CHF projekti, storitve 915.800 CHF
LETNO POROČILO 2014 CIPRA INTERNATIONAl 29 CIPRA International se za finančno podporo in naročila zahvaljuje Lihtenštajnu www.llv.li (de) Društvu Alpsko mesto leta www. alpskomesto.org programu Inteligentna Energija Evrope www. ec.europa.eu/energy/intelligent (en) Obrtni zbornici München in Zgornja Bavarska/D www.hwk-muenchen.de (de) Omrežju občin Povezanost v Alpah www.povezanostvalpah.org/sl skladu Gerda Techow Gemeinnützige Stiftung skladu Aage V. Jensen Charity Foundation, Vaduz/LI www.avjcf.org (en) CIPRI Nemčija www.cipra. de (de) neprofitnim organizacijam in ustanovam v Lihtenštajnu programu EU Mladi v akciji www.aha.li (de) skladu Paul Schiller Stiftung, Zürich/CH www.paul-schiller-stiftung.ch (de) skladu Stiftung Fürstlicher Kommerzienrat Guido Feger, Vaduz/LI Kantonu St. Gallen/CH www.sg.ch (de) skladu Valüna Stiftung, Vaduz/LI projektu Via Alpina www.via-alpina.org Zveznemu ministrstvu za okolje, varstvo narave in varnost reaktorjev, Berlin/D www.bmub. bund.de (de) ICF International Charitable Foundation, Vaduz/LI skladu Heidehof Stiftung, Stuttgart/DE www.heidehof-stiftung.de (de) Alpski iniciativi www.alpeninitiative.ch (de/fr/it/en) Občini Planken/ LI www.planken.li (de) Zveznemu uradu za prostorski razvoj, Švica www.are.admin.ch (de/fr/it/en) CIPRI Francija www.cipra.org/france (fr) mestu Chamonix/FR www.chamonix.fr (fr) Podpornikom tematskega glasila Alpe na odru Viri prihodkov storitve za tretje osebe 754.078 CHF državne subvencije 500.000 CHF prihodki iz projektov, donacije, sponzorska sredstva 389.441 CHF članarine 37.500 CHF drugi prihodki 5.410 CHF
30 LETNO POROČILO 2014 Predstavniki in sodelavci CIPRE Fotografija: Martin Walser CIPRA InternationaL Upravni odbor Christian Baumgartner, Josef Biedermann, Katharina Conradin (predsednica od novembra), Damiano Di Simine, Dominik Siegrist (predsednik do novembra), Jernej Stritih Sekretariat Christina Bachner, Caroline Begle, Petra Beyrer, Jakob Dietachmair, Magdalena Holzer, Bettina Hug, Anita Konrad, Lisa Lienert, Anna Mehrmann, Wolfgang Pfefferkorn, Nicoletta Piersantelli, Carole Piton (do aprila), Eva Posch (do septembra), Madeleine Rohrer, Karen Schillig (do maja), Claire Simon (direktorica), Katharina Spannraft (do aprila), Aurelia Ullrich-Schneider, Antonija Wieser, Barbara Wülser CIPRA Italija Upravni odbor Gianni Cametti, Luigi Casanova, Federica Corrado (predsednica), Carlo Gubetti Sekretariat Francesco Pastorelli (direktor) CIPRA Lihtenštajn Upravni odbor Rainer Kühnis (predsednik do junija) Delegati Josef Biedermann, Manfred Biedermann, Benno Büchel, Caroline Egger, Michael Fasel, Thomas Gloor, Peter Jäger, Wolfgang Nutt, Georg Sele, Nadine Walser Sekretariat Monika Gstöhl (direktorica od maja), Andrea Matt (direktorica do maja), Cornelia Mayer, Claudia Ospelt-Bossard CIPRA Avstrija Upravni odbor Christian Baumgartner, Liliana Dagostin, Peter Haßlacher (predsednik), Michael Proschek-Hauptmann, Christine Pühringer, Gottfried Schindlbauer, Walter Tschon Sekretariat Elena Beringer, Hemma Burger-Scheidlin (direktorica), Josef Essl CIPRA Francija Upravni odbor Jean-Loup Berthez, Alain Boulogne (predsednik), Michel Burgeat, Hélène Denis, Adrien Devos, Patrick Le Vaguèrese
LETNO POROČILO 2014 Cipra international 31 (častni predsednik) Sekretariat Manon Fourmanoir (direktorica do februarja), Marc-Jérôme Hassid (direktor od srede marca), Julika Jarosch, Floriane Le Borgne, Delphine Segalen CIPRA Švica Upravni odbor Katharina Conradin, Remco Giovanoli, Eva Inderwildi, Reto Solèr (predsednik) Sekretariat Hans Weber (direktor) CIPRA Slovenija Upravni odbor Vida Černe, Gašper Kleč, Patricija Muršič, Matej Ogrin (predsednik), Dušan Prašnikar, Jernej Stritih Sekretariat Anamarija Jere (direktorica) CIPRA Nemčija Upravni odbor Ethelbert Babl (od novembra), Irene Brendt, Peter Dill, Axel Doering, Christine Eben, Hans-Joachim Fünfstück (do novembra), Stefan Köhler, Florian Lintzmeyer, Erwin Rothgang (predsednik) Sekretariat Stefan Witty (direktor) CIPRA Južna Tirolska Upravni odbor Klauspeter Dissinger (predsednik), Johanna Ebner, Judith Egger, Klara Kofler, Elisabeth Ladinser, Wolfgang Niederhofer, Stephan Platzgummer, Martin Schöpf, KIaus Schuster Sodelavci Marion Auer, Griseldis Dietl, Andreas Riedl (direktor) Mladinski svet CIPRA Sara Cattani, Michael Constantino, Cristina Dalla Torre, Jean Durbano, Luzia Felder, Cathérine Frick, Kristina Glojek, Isabella Hilber, Katja Kosir, Andrea Müller, Jana Pressler, Eva Šabec, Pascal Schreier, Moritz Schwarz, Ana Seifert, Luca Tschiderer, Caroline Vuillet, Elisa Zadra www.cipra.org/sl/cipra/o-nas
CIPRA International Im Bretscha 22 LI-9494 Schaan Tel. +423 237 53 53 Fax +423 237 53 54 international@cipra.org www.cipra.org