322C KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA CLIMATE OF EMPLOYEES, IN NURSING CARE, CLINICAL DEPARTMENT AT ABDOMINAL SURGERY UNIVERSITY MEDICAL CENTRE LJUBLJANA Jan Orešnik, abs. zn mag. Darja Thaler, viš. med. ses., univ. dipl. org., spec. supervizor, pred. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za zdravstveno nego jan.oresnik@gmail.com, darja.thaler@vsz.uni-lj.si IZVLEČEK Ključne besede: stres, medicinska sestra, obvladovanje stresa, delovni proces Izhodišča: od medicinskih sester, veliko pričakujejo pacienti, njihovi svojci in nenazadnje tudi sodelavci ter njihovi nadrejeni. Klima zaposlenih omenjenega kliničnega oddelka, je ključna za nadaljnje delo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so zelo velikokrat osredotočeni zgolj na potrebe drugih, zlasti pacientov in tako posledično zanemarjajo svoje potrebe, kar pa velikokrat povzroči, da zaidejo v začarani krog preobremenjenosti na delovnem mestu. Metode: uporabljen je anketni vprašalnik iz katerega je razvidno, kaj vse povzroča stres na delovnem mestu. Ponujene pa so tudi morebitne rešitve za preprečevanje stresa na delovnem mestu. Rezultati: anketa je prikazala očitne znake stresa na delovnem mestu, ne glede na spol, starost in izobrazbo. Diskusija in zaključki: ugotovljeno je bilo, da se je z oceno 3 () začelo skokovito naraščanje strinjanja z omenjenimi trditvami. Stres na delovnem mestu je ključnega pomena za negativno, oz. pozitivno klimo delovnega procesa. Anketa je pokazala, da so zaposlene medicinske sestre in zdravstveni tehniki, na Kliničnemu oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pod razmeroma velikim stresom. Sicer je obvladljiv, a v bodoče bi bilo dobro kontrolirati naraščanje negativnih vplivov in dejavnikov, ki povzročajo to stanje. ABSTRACT Key words: stress, nurse, stress control, work process; Introduction: Patients, their relatives, co workers and superiors have high expectations to nurses.climates of of employees of clinical department is crucial for future work of nurses, who often focus themselves on other needs, particularly patients needs, which consecutively leads to neglection of their personal needs resulting in overload at work position. Methods: A questionary was administered to nurses working at clinical department of abdominal surgery of university medical center ljubljana. In questionary it is visible what causes stress at work place. Also eventual solutions are given for disabling stress at work place. Results: questionary revealed obvious signs of stress at work place, regardless of sex, gender and education. Discusion and consultations: It was found, that with mark 3 (important) began increased agreeing with claims in questionary. Stress at work place is cruical for either negative or positive climates of working process.
Nurses at department of abdominal surgery at university medical center Ljubljana are exposed to a stress, which is controlable. The increase of negative factors and influences causing stress should be monitored in the future. Izhodišča Namen raziskave je ugotoviti kakšno klimo živijo in jo posledično soustvarjajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki (v nadaljevanju medicinske sestre) in kateri so tisti bistveni elementi, ki prispevajo k zadovoljstvu na delovnem mestu, na Kliničnemu oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Od medicinskih sester, veliko pričakujejo pacienti, njihovi svojci in nenazadnje tudi sodelavci ter njihovi nadrejeni. Klima zaposlenih omenjenega kliničnega oddelka, je ključna za nadaljnje delo medicinskih sester, ki so zelo velikokrat osredotočene zgolj na potrebe drugih, zlasti pacientov in tako posledično zanemarjajo svoje potrebe, kar pa velikokrat povzroči, da zaidejo v začarani krog preobremenjenosti na delovnem mestu. Glavno raziskovalno vprašanje, ki se postavi je, ali so zaposleni v zdravstveni negi Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zadovoljni s klimo, ki jo soustvarjajo sami? Metode Anketa o zadovoljstvu zaposlenih je potekala na Kliničnemu oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in sicer na dveh lokacijah, na Zaloški ter na Vodnikovi. Na Zaloški, je anketa potekala na enotah A, B, C ter v enotah intenzivnih neg. Na Vodnikovi, pa je anketa potekala na oddelku 1, 2, 3, v enoti intenzivne nege, enoti intenzivne terapije ter v ambulanti. Anketni vprašalnik je bil povzet in nekoliko prilagojen po diplomskem delu, Stres na delovnem mestu medicinske sestre in obvladovanje stresa, avtorice Marjane Bedenk. Vseboval je 1 vprašanj zaprtega tipa. Sestavljen je bil iz dveh delov. Prvi del, od 1. do 3. vprašanja, je zajemal podatke o spolu, starosti ter stopnji izobrazbe zaposlenih. Drugi del, od 4. do 1. vprašanja, pa je vseboval vprašanja na temo pogojevanje stresa na delovnem mestu, stresni dejavniki znotraj organizacije, stresni dejavniki znotraj tima, dobro počutje na delovnem mestu, doprinos k dobri komunikaciji, aktivnosti sproščanja na delovnem mestu ter možnosti za izšanje počutja. V drugem delu vprašalnika je bila uporabljena Likartova lestvica, pri čemer je bila ocena 1, pomembna in ocena 5, naj pomembna za sodelujoče. Anketa je bila prostovoljna in anonimna. Podatki so bili obdelani računalniško, s programom Excel. Rezultati so predstavljeni v besedilu in v grafikonih. Rezultati Anketa o zadovoljstvu zaposlenih je potekala na Kliničnemu oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni na področju zdravstvene nege, omenjenega oddelka, na obeh lokacijah in sicer na Zaloški cesti ter na Vodnikovi cesti v Ljubljani. Na Zaloški je anketa potekala, od 24.11. do 12.12.28 ter na Vodnikovi, od 22.1. do 12.11.28.
Razdelili smo 15 anketnih vprašalnikov, od katerih jih je bilo vrnjenih 12 (nobeden izmed njih ni bil izpolnjen pokljivo). Še vedno se kaže močan trend prisotnosti ženskega spola, kar pokaže tudi naša raziskava, v katero je bilo zajetih 15 anketirank (87 %) ter le 15 anketirancev (13 %). Zanie mladih za ta poklic ne upada kajti, kar 59 anketirancev je starih od 21 do 3 let. Sledijo jim anketiranci v starostni skupini od 31 do 4 let, ki jih je 32 ter 21 anketirancev v starosti od 41 do 5 let, ki jih je 21. Kljub velikemu trendu po izobraževanju, tudi na področju zdravstvene nege, je 81 anketirancev s srednjo izobrazbo, sledi 31 anketirancev z visoko in le 3 anketiranci z univerzitetno izobrazbo. Železnikarjeva (24) zatrjuje, da je za ohranitev in nadaljnji razvoj stroke še kako osebno zadovoljstvo pri delu in strokovna rast zaposlenih v tem poklicu. Realizacija raziskave je 8 %. Sledijo grafi anketiranih oseb, ki odražajo njihova stališča, glede na zastavljena vprašanja. Kaj po vašem mnenju pogojuje stres na delovnem mestu? 9 8 7 6 5 4 3 2 1 naj slabi odnosi v kolektivu lasten odnos do dela nestrpnost in zahtevnost bolnikov podaljševanje delovnega časa slaba organizacija dela Sl. 1. Kaj po vašem mnenju pogojuje stres na delovnem mestu? Kaj po vašem mnenju naj stresno deluje na vaše počutje v delovnem procesu znotraj delovne organizacije? 9 8 7 6 5 4 3 2 1 naj neurejeni delovni pogoji podcenjevanje delovnega mesta medicinske sestre nerazumevanje vodstva do problemov zaposlenih preobremenjenost medicinskih sester slabo plačilo za opravljeno delo Sl. 2. Kaj po vašem mnenju naj stresno deluje na vaše počutje v delovnem procesu znotraj delovne organizacije?
Kaj po vašem mnenju naj stresno deluje na vaše počutje v delovnem procesu znotraj tima? 7 6 5 4 3 2 1 odklonilen odnos kolegic, kolegov odklonilen odnos zdravnikov odklonilen odnos drugega osebja odklonilen odnos vodje naj Sl. 3. Kaj po vašem mnenju naj stresno deluje na vaše počutje v delovnem procesu znotraj tima? Kaj po vašem mnenju pogojuje dobro počutje na delovnem mestu? 1 8 plača in stimulacija k plači 6 4 2 dobra organizacija dela delovno okolje kolegialnost strpnost pacientov naj Sl.4. Kaj po vašem mnenju pogojuje dobro počutje na delovnem mestu? Kdo po vašem mnenju največ doprinese k dobri komunikaciji na delovnem mestu? 12 1 vsak posameznik sam 8 kolegice, kolegi 6 zdravniki 4 drugo osebje 2 pacienti naj Sl.5. Kdo po vašem mnenju največ doprinese k dobri komunikaciji na delovnem mestu?
6 5 4 3 2 1 Katere od naštetih aktivnosti za sproščanje bi najarje izvajali med delovnim procesom? dihalne vaje naj razgibavanje telesa sprostitveni pogovor s člani tima sprostitveni pogovor s posebej usposobljeno osebo sprostitvene vaje kajenje in pitje kave Sl. 6. Katere od naštetih aktivnosti za sproščanje bi najraje izvajali med delovnim procesom? 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Kje vidite največ možnosti za izšanje počutja, oz. zšanje stresa na delovnem mestu? naj lastni prispevek prispevek vodstva okrepitev kadrovske zasedbe sprememba organizacije posameznih služb znotraj podjetja Sl. 7. Kje vidite največ možnosti za izšanje počutja, oz. zšanje stresa na delovnem mestu? Diskusija in zaključki Pri sliki 1, je 68 % anketirancev z naj označilo, da so glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu, slabi odnosi znotraj kolektiva. Prav tako, več kot polovico zaposlenih, moti slaba organizacija dela, ki je prav tako ocenjena z najvišjo oceno. Presenetljivo je, da so za anketirane osebe moteči nestrpni in zahtevni bolniki, kot pa recimo podaljševanje delovnega časa. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki preživijo večino svojega časa če ne celo vsega z drugimi ljudmi (Payene in Walker, 22). Gorenc (24 cit. po Škrabl, 23) pravi, da najpogostejše stresne situacije nastanejo v odnosu z ljudmi, zlasti na delovnem mestu in doma. Stres na delovnem mestu znotraj delovne organizacije, je bil največkrat ocenjen z oceno med in naj (slika 2). Izpostavili bi samo podatek, da je 42 % anketirancev označilo, da so dejavniki stresa znotraj organizacij, neurejeni delovni pogoji, 61 % anketirancev, pa meni, da je to podcenjevanje delovnega mesta medicinske sestre. Le malo več, kot polovica anketiranih, pa je nezadovoljna z nerazumevanjem vodstva do problemov zaposlenih.
Stres znotraj tima, ocenjen z najvišjo oceno, je v 51 % povzročen s strani vodje, ki je odklonilen do zaposlenih, 43 % pa jih meni, da je to odklonilen odnos kolegic kolegov (slika 3). Dobro počutje in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, je ključnega pomena. 72 % anketirancev meni, da je to kolegialnost, 71 % pa jih meni, da bi to lahko dobra organizacijo dela. Več kot 8 % anketirancev se strinja, da je doprinos k dobri komunikaciji, odvisen od vsakega posameznika, 83 % pa jih je mnenja, da je to odvisno od kolegic, kolegov (slika 5). Anketiranci, bi se na svojem delovnem mestu najraje aktivno sproščali v sprostitvenem pogovoru s člani tima v 37 %. Zelo zanimivo pa se nam zdi, da bi sprostitveni pogovor s posebej usposobljeno osebo uporabilo le 3 % anketiranih (slika 6). Namen supervizije je omogočiti strokovnemu delavcu učni proces, mu pomagati na poti do rešitev njegovih lastnih problemov, s katerimi se srečuje pri delu, in mu omogočiti učinkovitejše soočenje s stresom (Kobolt in Žorga, 2). Tudi Orešnik (28) ugotavlja, da so študijski programi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, za nadaljnje izobraževanje, zlasti podiplomski študijski program Supervizija, neizkoriščen za nadaljnji osebnostni razvoj medicinske sestre. Izšanje vodstva in okrepitev kadrovske zasedbe, bi bistveno pripomoglo k izšanju počutja na delovnem mestu. Bedenkova (24) dodaja, da se je potrebno zavedati, da vseh stresnih situacij ne bomo rešili z ukrepi znotraj podjetja, ampak se mora s premagovanjem stresa spoprijeti vsak posameznik sam. Tudi v našem primeru, je takega mnenja 45 % anketirancev. Iz rezultatov je razvidno, da so medicinske sestre omenjenega kliničnega oddelka pod stresom, da ga prepoznavajo, s tem pa so že na pravi poti, da ga rešujejo. Glede na to, da je to poklic, ki zahteva celostno osebo, da se je meja delovne dobe povišala, je potrebno čim prej zgraditi delovno okolje in delovni proces, ki bo prinesel izšanje teh razmer. Vsak posameznik, pa si mora tudi sam prizadevati in iskati možnosti za preprečevanje vseh oblik stresa, ne glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Veliko vlogo, bi po našem mnenju, odigrala supervizija. Supervizija je medicinski sestri v strokovno oporo in podporo, izkazuje razumevanje obremenitev, odgovornost in odločitev pri izvajanju strokovnega dela, pri postavljanju meja svojega delovanja, iskanju profesionalne distance, preprečevanju stresa, otopelosti, nemotiviranosti in izgorevanju. V omenjenih primerih suportivni pomen. Medicinski sestri omogoča povezavo konkretnega praktičnega dela s teoretičnimi, formalnimi znanji ob hkratnem osebnostno-socialnem učenju. Supervizija predstavlja učno situacijo, ki omogoča osebnostni in profesionalni razvoj (Thaler, 1997). V okviru ustanove, naj se izkristalizirajo odnosi in procesi za zševanje stresa. Delovne naloge, pa naj bodo organizirane tako, da bo med samim delovnim procesom možnosti za stresne obremenitve. Literatura 1. Bedenk M. Stres na delovnem mestu medicinske sestre in obvladovanje stresa [diplomska naloga]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 24. 2. Gorenc S. Supervizija kot učna metoda za pospeševanje poklicne in osebnostne rasti medicinske sestre [diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 24. 3. Kobolt A, Žorga in sod. Supervizija proces razvoja in učenja v poklicu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 2. 4. Orešnik J. Kam po študiju zdravstvene nege. 28. Dostopno na: http://sszbn.zdravstvena.info/kam-po-studiju-zdravstvene-nege/ (28.3.29).
5. Payne S, Walker Jan. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy; 22: 2. 6. Thaler D. Pomen supervizije v Zdravstveni negi. V: Zbornik 2. izobraževalni dnevi iz onkologije za medicinske sestre, Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije; 1997: 3-1. 7. Železnikar V. Supervizija v zdravstveni negi [diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 24.