UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje ŠOLA KAJTANJA PRIMER DOBRE PRAKSE DIPLOMSKA NALOGA MENTOR: doc. dr. Matej Majerič KONZULTANTKA: prof. dr. Maja Pori RECENZENT: Izr. Prof. dr. Matej Supej LJUBLJANA, 2016 AVTOR: Jernej Privšek
Zahvala in posvetilo Diplomsko delo o kajtanju oz. deskanju z zmajem, kot predlagam ustrezen terminološki izraz, osvetljuje dolgoletna prizadevanja ŠD Kitesfera in mnogih, ki so v okviru društva in tudi izven orali ledino v tem lepem in z naravo povezanim športom. Mnogi drobni prijemi pri učenju in metodični postopki so dobili svojo zdajšnjo obliko ob prepletu vseh, ki so se srečevali in sodelovali v razmeroma kratkem razvoju nove športne zvrsti, ki je nastala na ramenih sorodnih športov, predvsem pa po zaslugi neizmerne domišljije sproščenih zanesenjakov in malikovalcev prvobitne narave na različnih koncih sveta. Tudi slovenski deskarji z zmajem skušamo dodati delček temu mozaiku in menim, da naloga simbolno izreka zahvalo za vso to vloženo energijo. Seveda v želji, da je potrditev prave poti. Da je delo ugledalo luč sveta v takšni obliki, se zahvaljujem profesorju in mentorju doc. dr. Mateju Majeriču, predvsem za potrpežljivost in pomoč pri izdelavi naloge. Hvala tudi prijatelju Samu Debevcu za odprtost, prijaznost in razumevanje pri oblikovanju besedila. Zahvala za nastanek diplomskega dela Šola kajtanja na primeru dobre prakse gre tudi tečajnikom v ŠD Kitesfera. Ob zahtevnem učenju deskanja z zmajem sem jih spoznal kot odprte ljudi z veliko potrpljenja. Z njimi so se nabirale izkušnje in z njimi je raslo ŠD Kitesfera.
Ključne besede: šola deskanja z zmajem, kajtanje, šola kajtanja, kiteboarding, Center za deskanje z zmajem, poučevanje, program učenja kajtanja na vodi, teorija kajtanja. ŠOLA KAJTANJA - PRIMER DOBRE PRAKSE Jernej Privšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športno treniranje 57 strani; 61 slik; 2 preglednici; 28 virov Izvleček Diplomsko delo opisuje primer dobre prakse poučevanja deskanja na vodi z zmajem. Relevantna znanja podaja na sistematičen način, ki inštruktorjem omogoča izvajanje v praksi preverjeno uspešne metode poučevanja, od začetnikov do doseganja vrhunskih rezultatov v mednarodnem merilu. V uvodu najprej vpeljemo ustrezen slovenski termin ter pregledamo svetovno in slovensko zgodovino športa. V nadaljevanju obravnavamo značilnosti deskanja z zmajem, opremo, pogoje izvajanja športne dejavnosti ter pravila obnašanja na vodi. Jedro predstavlja opis dobre prakse Športnega društva Kitesfera, tako z vidika same organizacije kot tudi metodike učenja. Diplomsko delo tako predstavlja metodične korake in navodila, ki vodijo bralca načrtno skozi proces učenja, pri čemer bodo v njem koristne napotke našli tako začetniki kot inštruktorji. Vsebina temelji na metodičnih prijemih dolgoletnih izkušenj ukvarjanja s tem športom, teorija pa je povzeta po drugih virih. Pričujoče diplomsko delo odpira tudi vprašanja v zvezi z biomehaniko, kondicijsko pripravo in s tem povezano potrebo po novih raziskavah na področju deskanja z zmajem.
Keywords: kitesurfing school, kiteboarding, center for kitesurfing, teching, kiteboarding training course, theory of kiteboarding. KITESURFING SCHOOL EXAMPLE OF GOOD PRACTICE Jernej Privšek University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016 Sports training 57 pages; 61 pictures; 2 table, 28 sources Abstract The thesis describes an example of good teaching practice of kitesurfing. Relevant knowledge is given in a systematic way, which allows instructors to implement proven successful teaching methods for beginners or for those who want to achieve top results internationally. First we introduce the appropriate Slovenian term and examine the world and the history of kitesurfing as a sport in Slovenia. Next, we describe the characteristics of kitesurfing, equipment, best conditions and rules of behavior on the water. The core of the thesis is presentation of good practice Kitesfera Sports Club, both in terms of organization itself as well as the methodology of learning. The thesis also presents methodical steps and instructions that lead the reader systematically through the process of learning, where both beginners and instructors can find useful guidance. Methodical approaches are based on many years of experience with kitesurfing, theory is taken from other sources. Thesis also raises questions related to biomechanics and physical condition of a kitesurfer and also to the need for new research in the field of kitesurfing.
Kazalo 1 Uvod... 1 1.1 Namen in cilji... 1 1.2 Metode dela... 2 2 Predmet in problem... 3 2.1 Svetovna zgodovina... 3 2.2 Slovenska zgodovina... 5 2.3 Značilnosti deskanja z zmajem na vodi... 7 2.3.1 Splošni opis športa... 7 2.3.2 Rekreativno in tekmovalno deskanje z zmajem... 8 2.3.3 Pravila disciplin... 8 2.4 Oprema za deskanje z zmajem... 10 2.4.1 Opis delov opreme... 10 2.4.2 Izbira primerne velikosti zmaja... 14 2.5 Meteorologija in izbira prostora... 16 2.6 Pravila obnašanja na vodi... 20 3 Predstavitev dobre prakse ŠD Kitesfera... 23 3.1 Organizacija šole Kitesfera na primeru dobre prakse... 23 3.2 Metodika učenja na primeru dobre prakse... 24 3.2.1 Vetrovno okno... 24 3.2.2 Priprava zmaja... 26 3.2.3 Dviganje zmaja... 29 3.2.4 Spuščanje zmaja... 30 3.2.5 Dviganje zmaja iz vode... 30 3.2.6 Izbira primernega prostora... 32 3.2.7 Vožnja s telesom v smeri vetra (ang. down wind)... 32 3.2.8 Vožnja s telesom proti vetru... 33 3.2.9 Vožnja s telesom brez deske... 33 3.2.10 Vožnja s telesom in z desko v smerni roki... 34 3.2.11 Nastavitev zank in podloge za noge na deski... 35 3.2.12 Natikanje deske na kopnem... 37 3.2.13 Vstajanje na kopnem... 38 3.2.14 Vodni štart... 40 3.2.15 Položaj telesa... 42 3.2.16 Vzdrževanje opreme... 43 3.3 Deveturni začetni tečaj deskanja z zmajem ŠD Kitesfera primer dobre prakse... 44 3.3.1 Sestava vadbene enote... 44
4 Sklep... 49 5 Viri in literatura... 51 6 Priloga... 53 7 Slovar nekaterih letalskih izrazov... 54 Kazalo slik Slika 1. Praznik pomladi na Kitajskem proslavijo s spuščanjem zmajev (Adhikari, 2015).... 3 Slika 2. Prvi evropski poskusi letenja z zmajem (Roberts, b.d.).... 3 Slika 3. Prečkanje Antarktike (Beringer, 1993).... 4 Slika 4. Prvi poskusi na vodi s smučkami za vodo (Roeseler, 2011).... 4 Slika 5. Prvi testi z napihljivim zmajem (La Historia del KiteSurf, 2016.)... 4 Slika 6. Maui, Hookipa Beach začetki popularizacije deskanja z zmaji v ZDA (White, 1999).... 5 Slika 7. Deskanje z zmajem na izolski Punti l. 2001 (osebni arhiv, 2016).... 5 Slika 8. Prvi poskusi deskanja z zmajem na Cerkniškem jezeru l. 2000 (osebni arhiv, 2016).. 5 Slika 9. Deskanje z zmajem na vodi prvo prečkanje Tržaškega zaliva l. 2004 (osebni arhiv, 2016).... 7 Slika 10. Deskanje z zmajem na zemlji s trikolesnikom na otoku Sal (osebni arhiv, 2016).... 7 Slika 11. Deskanje z zmajem na zaledenelem Cerkniškem jezeru in snegu na Blokah (osebni arhiv, 2016).... 7 Slika 12. Akrobacije v prostem slogu (osebni arhiv, 2016).... 8 Slika 13. Hitrostno prizorišče v Namibiji (osebni arhiv, 2016).... 9 Slika 14. Državno prvenstvo Slovenije v regatnem tekmovanju v Črni gori (osebni arhiv, 2016).... 9 Slika 15. Krilo (ang. foil) (osebni arhiv, 2016).... 10 Slika 16. Sestavni deli zmaja (osebni arhiv, 2016).... 11 Slika 17. Prikaz vitkosti zmaja (Kite 2012, 2011).... 11 Slika 18. Sestavni deli krmilne palice (osebni arhiv, 2016).... 12 Slika 19. Deska za prosti slog (osebni arhiv, 2016).... 12 Slika 20. Deska za začetnike (osebni arhiv, 2016).... 12 Slika 21. Zračna tlačilka (osebni arhiv, 2016).... 13 Slika 22. Sedeči trapez (osebni arhiv, 2016).... 13 Slika 23. Prsni trapez (osebni arhiv, 2016).... 13 Slika 24. Varnostna vrv (osebni arhiv, 2016).... 14 Slika 25. Roža vetrov imena in smeri vetrov, kot jih poznajo v Dalmaciji (Geodetski inštitut Slovenije, 2016).... 17 Slika 26. Prikaz vrtinčenja na privetrni in zavetrni strani ovire (Megavolt, 2016).... 17 Slika 27. Skoraj idealen prostor za deskanje z zmajem (osebni arhiv, 2016).... 19 Slika 28. Primer strani vremenskega modela Windfinder (Windfinder, 2016).... 19 Slika 29. Pravila pri obali (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016).... 20 Slika 30. Pravilo srečevanja na vodi deskar z levo nogo v smeri vožnje usmeri svoj zmaj v nižji položaj vetrovnega okna (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016).... 20 Slika 31. Pravila srečevanja na vodi (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016).... 21 Slika 32. Pravilo prehitevanja (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016).... 21 Slika 33. Pravilo srečevanja na valovih (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016).... 22 Slika 34. Fair play (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016).... 22 Slika 35. Center deskanja z zmaji Kitesfera v Črni gori (osebni arhiv, 2016).... 23 Slika 36. Plaža centra Kitesfera (osebni arhiv, 2016).... 24 Slika 37. Vetrovno okno (osebni arhiv, 2016).... 25
Slika 38. Krmilna palica (osebni arhiv, 2016).... 25 Slika 39. Prikaz aerodinamike zmaja pri pravilnem vpadnem kotu (FMF, 2016).... 26 Slika 40. Prikaz aerodinamike zmaja pri porušitvi vzgona (FMF, 2016).... 26 Slike od 41 a) do f) prikazujejo pripravo zmaja (osebni arhiv, 2016).... 27 Slike od 42 a) do d) prikazujejo navezovanje zmaja (osebni arhiv, 2016).... 27 Slika 43. Pravilna povezava zmaja s krmilno palico (osebni arhiv, 2016).... 28 Slika 44. Dviganje zmaja (osebni arhiv, 2016).... 30 Slika 45. Spuščanje zmaja (osebni arhiv, 2016).... 30 Slike 46 od a) do d) prikazujejo dvig zmaja iz vode (osebni arhiv, 2016).... 31 Slika 47. Položaj zmaja za vožnjo s telesom (osebni arhiv, 2016).... 32 Slika 48. Vožnja s telesom za izgubljeno desko (osebni arhiv, 2016).... 33 Slika 49. Položaj telesa v vožnji s telesom (osebni arhiv, 2016).... 33 Slika 50. Položaj zmaja med vožnjo s telesom (osebni arhiv, 2016).... 34 Slika 51. Položaj telesa za vožnjo z desko v roki (osebni arhiv, 2016).... 34 Slika 52. Primer vožnje s telesom z desko v roki (osebni arhiv, 2016).... 35 Slika 53. Nastavitev razmika med podlogami (Claisse, 2015).... 36 Slika 54. Nastavitev kota podlog (Claisse, 2015).... 36 Slika 55. Nastavitev položaja podloge (Claisse, 2015).... 37 Slika 56. Zanke in podloge (F-One Kites, 2016).... 37 Slike 57 od a) do c) prikazujejo natikanje deske na kopnem (osebni arhiv, 2016).... 38 Slike 58 od a) do d) prikazujejo primer vstajanja na kopnem (osebni arhiv, 2016).... 39 Slika 59. Krivulja moči zmaja (KiteboardingEvolution, 2016).... 41 Slike 60 od a) do f) prikazujejo primer vodnega štarta (osebni arhiv, 2016).... 42 Slika 61. Položaj deskarja med deskanjem z zmajem na vodi (Lina Lundgren, 2009).... 43 Kazalo preglednic Preglednica 1. Izbira zmaja primerne površine... 15 Preglednica 2. Beaufortova lestvica moč vetra in značilnosti vodne površine (Geodetski inštitut Slovenije, 2016)... 15
1 Uvod Diplomska naloga govori o kitesurfingu oz. deskanju z zmajem. Zdi se, da je ta šport že dobil poslovenjeno angleško izpeljanko kajtanje (kite zmaj), ki je že prešla v splošno rabo, vendar pa to ne more biti razlog, da bi opustili željo po ustreznem slovenskem poimenovanju. Pri prevodu smo se odločili za zmaja, čeprav so bili tudi predlogi za vlečno padalo, kot jih je podal dr. Silvo Kristan. Izraz zmaj smo uporabili zato, ker klasično (vlečno) padalo nima aerodinamičnih značilnosti zmaja. Poleg tega pa tudi padalci pravijo svojim padalom krilo. Za razmislek o poimenovanju ostane torej še vlečno krilo. Slovenski zmaj je vendarle bližje izvornemu pomenu zmaja (angl. kite). Deskanje z zmajem je splošen izraz, saj lahko pomeni dejavnost na vodi, snegu, ledu in trdnih tleh na zemlji. Ko pišemo o deskanju z zmajem, mislimo na dejavnost na vodi, pri kateri zmaj izkorišča moč vetra, človek pa moč zmaja prenaša z uporom na desko v vodi. Sile se vektorsko izrazijo s hitrostjo, kar omogoča premikanje. V tem smislu je deskanje z zmajem podobno jadranju na deski. A semantično ozadje deskanja z zmajem ni osnovni namen naloge. Tudi zgodovinske prelomnice pri razvoju športa, ki se je rodil v Franciji, niso bistvene. Sem sicer sodi dvoslojna zgradba zmaja, napihljivo ogrodje zmaja, nastavitve za vpadni kot in spoznanje, kakšen je njegov pomen. Če naštejemo nekaj mejnikov tega športa, moramo zagotovo omeniti prvo tekmovanje za svetovni pokal leta 1998, istega leta so se pričeli začetka deskanja z zmajem v Sloveniji, 4 leta kasneje, leta 2002, je Klub jadralnih padalcev Nowa izpeljal prvi tečaj, leto kasneje, 2003, pa so navdušenci ustanovili ŠD Kitesfera. Poletni tabor ŠD Kitesfera se je preselil v Črno goro, društvo, ki mu tudi širše pripisujejo izkušnje in strokovnost, pa je doslej uspešno izšolalo prek 600 tečajnikov. Temeljno sporočilo je, da načrtna vadba v strnjenem tečaju oziroma v devetih urah z natančno razporejenimi vajami, od katerih ima vsaka svoj namen, pripelje tečajnika do uspeha. Zato govorimo o primeru dobre prakse. Naloga, pred katero so tečajniki deskanja z zmajem, ni preprosta, saj rokovanje z zmajem, s hkratnim in različnim delom obeh rok in nog, zahteva učenje novih gibalnih znanj in odkriva novo dimenzijo prostora. ŠD Kitesfera že več kot desetletje uspešno izvaja tečaje deskanja z zmajem. Postopek in metode poučevanja, ki se kažejo kot primer dobre prakse, so razloženi v tej diplomski nalogi. 1.1 Namen in cilji Namen diplomskega dela je predstaviti deskanje z zmajem in njegovo šolo, kot smo jo razvili v ŠD Kitesfera in jo označili za primer dobre prakse. Hkrati želimo tudi tako osmisliti delo društva, ki mora za svoj obstoj slediti razvoju športa, tudi z mnogimi lastnimi pobudami, še posebej, ko gre za metodične prijeme pri učenju deskanja z zmajem. Diplomsko delo se začne z zgodovino in mejniki v tem športu, tudi na domačih tleh, v nadaljevanju pa širše spremlja pogoje, ki zagotavljajo varno dejavnost. Osrednji vsebinski sklop predstavljajo strokovni prijemi, ki so plod znanja in dolgoletnih izkušenj v ŠD Kitesfera in bodo zagotovo uporabni za inštruktorje. Cilj diplomskega dela je torej strokovna informacija, ki predstavlja metodične korake in navodila, ki vodijo bralca načrtno skozi proces učenja. V delu bodo uporabne napotke našli tako začetniki in rekreativci, kot tudi inštruktorji in tisti, ki želijo narediti korak naprej in 1
ustanoviti svojo šolo deskanja na vodi z zmajem. Diplomsko dela predstavlja primer dobre prakse, ki uspešno prepleta turizem in šport ter vabi k posnemanju. 1.2 Metode dela Diplomsko delo je monografsko, opisani metodični prijemi pa temeljijo na dolgoletnih izkušnjah. Podatki so zbrani iz različnih virov na svetovnem spletu, kjer je o predmetu naloge napisanega veliko, pretežno v angleškem jeziku. Od slovenske literature je bil uporabljen učbenik Športnega društva Kitesfera Kiteboarding (Privšek, 2010). V veliko pomoč pri pisanju diplomske naloge so mi prišle več kot 17-letne izkušnje v deskanju z zmaji, izkušnje z ustanovitvijo dveh društev deskanja z zmaji, ustanovitvijo Kiteboarding zveze Slovenije, organizacijo državnih prvenstev, sodelovanja na tekmovanjih v svetovnem vrhu ter 14-letne izkušnje učenja v šoli ŠD Kitesfera. Svoje praktične izkušnje lahko podkrepim s tremi naslovi državnega prvaka in še vedno aktulnim državnim rekordom v hitrostnem deskanju z zmajem, ki znaša 46,72 vozlov. Ta dosežek me v svetovnem merilu še vedno uvršča na 10. mesto najhitrejših deskarjev z zmaji na svetu. 2
2 Predmet in problem 2.1 Svetovna zgodovina Človek že od nekdaj uporablja veter kot pogonsko sredstvo za različne dejavnosti, od jadranja, mlinov na veter, črpanja vode, pridobivanja električne energije z vetrnicami ter igranja z zmaji. Najprej so se zmaji pojavili na Kitajskem, in sicer pred 3000 leti (Kite aeronautics, 2016). Uporabljali so jih za igro, simbole, praznovanja (Slika 1) in tudi za vojaške namene. Zmaji so bili različnih oblik in velikosti. Najbolj aerodinamični so bili delta zmaji, na katere so pripeli vojščaka ter ga s pomočjo vetra dvignili tudi do 1500 m visoko. Slika 1. Praznik pomladi na Kitajskem proslavijo s spuščanjem zmajev (Adhikari, 2015). Slika 2. Prvi evropski poskusi letenja z zmajem (Roberts, b.d.). Prvi odmevni podvig (Roberts, b.d.) je bil prečkanje Rokavskega preliva, ki ga je leta 1902 opravil Samuel Franklin Cody (Slika 2), ameriška kavbojska legenda iz Texasa. Leta 1996 je prečkanje Antarktike, tudi s pomočjo zmaja, izpeljal Norvežan Borge Ousland. V najboljšem vetrovnem dnevu je prevozil 200 km (Slika 3). 3
Slika 3. Prečkanje Antarktike (Beringer, 1993). Leta 1982 je Cory Roeseler prvič uporabil preprostega zmaja in s pomočjo vetra smučal po vodi (Slika 4). Slika 4. Prvi poskusi na vodi s smučkami za vodo (Roeseler, 2011). Cory Roeseler se je kasneje povezal z bratoma Brunom in Dominikom Lagaignoux. S skupnim praktičnim raziskovanjem so razvili zmaj, ki ima, za razliko od drugih zmajev, napihljivo ogrodje in ga je moč dvigniti iz vode. Slika 5. Prvi testi z napihljivim zmajem (La Historia del KiteSurf, 2016.) Imenovali so ga Wipika (glej Slika 5), prvi uspešen test je bil na vodnih smučeh. Leta 1996 so Manu Bertan, Lourent Ness in Raphael Salles razvili zmaj v obliki jadralnega zmaja (ang. foil kite), z vsemi krmilnimi funkcijami in desko, oboje namenjeno vožnji po vodi. Leta 1998 pa so že izpeljali prvo tekmovanje za svetovni pokal. V naslednjih letih se je 4
deskanje z zmajem izkazal kot eden izmed najatraktivnejših športov (History of KiteSurf, b.d.). Slika 6. Maui, Hookipa Beach začetki popularizacije deskanja z zmaji v ZDA (White, 1999). V razvoj deskanja z zmajem so se vključili športni zanesenjaki iz ZDA, Robby Naish (Naish) in Flash Austin pa sta ga uspešno marketinško predstavila (glej Slika 6) in prodala. 2.2 Slovenska zgodovina V Sloveniji segajo začetki deskanja z zmajem v leto 1999, ko smo se s tem športom začeli ukvarjati Jernej Privšek, Vilijem Breceljnik, Stanko Intihar, Andrej Sporn in Andrej Černe. Ker je bila dejavnost na svetovni in slovenski ravni še v povojih, ni bilo na voljo literature, s katero bi si pomagali pri učenju. V Sloveniji smo bili vsi samouki, sami smo si izdelali deske, ki so bile približek tedaj redkih industrijskih izdelkov. S pomočjo video posnetkov smo se učili prvin. Vadili smo ob slovenski obali, ki pa za učenje ni primerna kljub temu smo z vztrajnostjo prišli do osnovnega znanja. Jernej Privšek, Vili Breceljnik in Stanko Intihar smo se leta 2001 odpravili v Maroko, kjer smo pridobili francosko licenco (FFVL) (Fédération Française de Vol Libre, 2016) za usposabljanje tečajnikov in inštruktorjev deskanja z zmajem. Slika 7. Deskanje z zmajem na izolski Punti l. 2001 (osebni arhiv, 2016). Slika 8. Prvi poskusi deskanja z zmajem na Cerkniškem jezeru l. 2000 (osebni arhiv, 2016). Za začetek organiziranega deskanja z zmajem v Sloveniji štejemo leto 2001, ko so se deskarji z zmajem pridružili Klubu jadralnih padalcev Nowa. Kot pobudnik tega sem postavil prvo 5
spletno stran, ki je opisovala osnovne korake učenja. Za popularizacijo deskanja z zmajem sem organiziral tudi prvi uradni tečaj na Ljubljanskem barju leta 2002. Leta 2003 smo Jernej Privšek, Luka Vidmar, Vili Breceljnik in Alenka Petkovšek ustanovili ŠD Kitesfera, prvo športno društvo za deskanje z zmajem v Sloveniji. Namen ŠD Kitesfera je bil posredovanje temeljnih informacij o novem športu, sčasoma pa je društvo preraslo v stično točko slovenskih ljubiteljev deskanja z zmajem. ŠD Kitesfera je leta 2003 pripravilo prvi tečaj v Črni gori, vodil sem ga jaz. Tečaja se je v dveh terminih udeležilo šest tečajnikov. Na podlagi izjemnih vetrovnih in drugih naravnih dejavnikov sem ulcinjsko plažo prepoznal kot izjemno možnost za deskanje z zmajem. Možnosti uporabe deskanja z zmajem za turizem sem predstavil tudi Vladi Črne gore Ministrstvu za turizem in šport. Prepričal sem jih za sodelovanje in omogočili so mi, da sem najel del plaže v Ulcinju Veliko plažo. ŠD Kitesfera je tako leta 2004 pričelo z gradnjo prvega centra za deskanje z zmajem na jadranski obali. Istega leta se je tečajev udeležilo več kot 30 tečajnikov iz Slovenije, število pa se je iz leta v leto povečevalo. Do danes je ŠD Kitesfera usposobilo prek 600 tečajnikov s celega sveta. Glede na vrsto izkušenj sem se odločil, da se preizkusim tudi na tekmovanjih. Na evropskem prvenstvu v španskem mestu Tarifa sem leta 2004 med 35 udeleženci v prostem slogu zasedel 14. mesto. Leto kasneje, 2005, sem se kot prvi iz Slovenije uvrstil v PKRA (Professional kiteboarding riders association) klub poklicnih deskarjev z zmajem. V hitrostni preizkušnji sem dosegel povprečno hitrost 39,17 vozla, kar je sedmi dosežek za hitrost na vodi na svetu. Še zmeraj sem lastnik absolutnega slovenskega navtičnega rekorda s hitrostjo 46,72 vozla (na trenutke tudi 56 vozlov), postavljenega v Namibiji leta 2010. Ta dosežek me uvršča na 10. mesto na svetu. S poznanstvi s tekmovanj in lastnimi izkušnjami sodelujem tudi pri ustanovitvi mednarodne zveze International Kiteboarding Association (v nadaljevanju IKA). Slovenski deskarji z zmajem so začeli stremeti k ustanovitvi slovenske zveze. Leta 2005 sem pritegnil Klub jadralnih padalcev Nowa in ŠD Kitesfera k sodelovanju, da smo skupaj ustanovili Kiteboarding zvezo Slovenije (KZS), ki deluje še danes. Zveza skrbi za promocijo in organizirano delovanje deskanja z zmaji. Deluje v skladu z razvojem deskanja z zmaji in združuje več kategorij: deskanje z zmajem na snegu, vodi, ledu in travnatih površinah. Kiteboarding zvezo Slovenije je leta 2005 prepoznala in priznala Mednarodna zveza IKA kot reprezentativno zvezo v Sloveniji. Še v istem letu je Kiteboarding zveza organizirala 1. državno prvenstvo v deskanju z zmaji ter ga neprekinjeno organizirala vse do leta 2011, ko je izpeljavo dogodka za dve leti prevzela Jadralna zveza Slovenije, a ga leta 2012 tudi opustila. Razlog je bil v pomanjkanju kadra, strokovnosti in izkušenj. Kiteboarding zveza in Jadralna zveza sta leta 2011 našli skupen jezik in organizirali prvo usposabljanje za učitelje deskanja z zmaji. Zaradi zamenjave vodstva JZS je bil to edini tečaj. Deskanje na vodi bo, po vsej verjetnosti, postal olimpijski šport na Olimpijskih igrah leta 2020. 6
2.3 Značilnosti deskanja z zmajem na vodi 2.3.1 Splošni opis športa Deskanje z zmajem je šport mladih in starih, ki sledijo novostim. Je inovativen šport, ki nima omejitev, potrebna sta le oprema in veter. Izvaja se lahko z desko na vodi (Slika 9), s smučkami ali z desko za sneg (Slika 11 levo), z drsalkami na ledu (Slika 11 desno), z rolkami na travniku, s trikolesnikom na peščeni površini (Slika 10). Slika 9. Deskanje z zmajem na vodi prvo prečkanje Tržaškega zaliva l. 2004 (osebni arhiv, 2016). Slika 10. Deskanje z zmajem na zemlji s trikolesnikom na otoku Sal (osebni arhiv, 2016). Slika 11. Deskanje z zmajem na zaledenelem Cerkniškem jezeru in snegu na Blokah (osebni arhiv, 2016). 7
Deskanje z zmajem omogoča izvajanje različnih atraktivnih skokov, tudi do 25 m visoko, premagovanje valov in doseganje velikih hitrosti. Razvoj opreme je sestavni del deskanja z zmajem, saj je vsako leto modernejša, hkrati pa nastajajo nove discipline in nove priložnosti. 2.3.2 Rekreativno in tekmovalno deskanje z zmajem S spremembo sistema krmiljenja zmaja je deskanje z zmajem postal dokaj varen šport in zato tudi dostopen širšemu krogu uporabnikov. K množičnosti je pripomoglo vse več prostorov, ki imajo dobre in varne razmere za učenje: enakomeren veter, mirno morje, laguno, peščeno obalo Tudi turistični ponudniki so prepoznali deskanje z zmajem kot priložnost za razvoj turizma. Poleg rekreativnega deskanja z zmajem poznamo tudi tekmovalno in ekstremno različico. Sočasno se razvijajo tekmovanja v več disciplinah. Pod okriljem IKA se uspešno izvajajo državna, meddržavna, evropska in svetovna prvenstva. Najbolj priljubljene discipline so prosti slog, hitrostne preizkušnje, regate in slalom. Zgodovina tekmovanj v Sloveniji sega do leta 2005, ko je bilo organizirano 1. državno prvenstvo, in sicer pod okriljem Kiteboarding zveza Slovenije (KZS). 2.3.3 Pravila disciplin Prosti slog (ang. freestyle) Slika 12. Akrobacije v prostem slogu (osebni arhiv, 2016). Tekmovanje v prostem slogu se izvaja v štirikotnem polju, kjer morajo tekmovalci pokazati svoje znanje v omejenem času. Sodniki ocenjujejo akrobacije (glej Slika 12) na temelju naslednjih meril: tehnične zahtevnosti, moči izvedbe, raznolikosti akrobacij, rizičnosti, višine skoka, povezanosti akrobacij, sloga in inovativnosti. Pravila tekmovanja postavlja IKA in se vsako leto spreminjajo, seveda v dogovoru z državnimi zvezami. 8
Hitrostne preizkušnje (ang. kitespeed) Slika 13. Hitrostno prizorišče v Namibiji (osebni arhiv, 2016). Tekmovalci tekmujejo na razdalji 501 m (glej Slika 13) in si prizadevajo za čim večjo povprečno hitrost. Omejitve pri starosti tekmovalcev in opremi ni. Zagotovljena mora biti globina vode, in sicer najmanj 18 cm. Pod to mejo nastane talni učinek na desko, ki postane zato hitrejša. Tekmovanja za doseganje svetovnih hitrostnih rekordov se odvijajo v vodnih kanalih. Regatna tekmovanja (ang. course race) Slika 14. Državno prvenstvo Slovenije v regatnem tekmovanju v Črni gori (osebni arhiv, 2016). Tekmovanja se odvijajo v regatnem polju, ki je lahko različnih oblik. Vsi tekmovalci štartajo istočasno (glej Slika 14), pri čemer zmaga tisti, ki označeno regatno polje prevozi pravilno in najhitreje. Tekmovanje zajema več regat na isti dan, pri čemer se izbriše dosežek vsake četrte regate oziroma najslabše. Tekmovanje je lahko zanimivo za gledalce, tekmuje pa se že v šibkem vetru sedmih vozlov. Pravila tekmovanja določajo: število regat, časovne omejitve in merjenje časa, hitrost vetra, vožnjo v skupini, potek regate, start, točkovanje, najslabše dosežke (zavrženje), tekmovalne skupine glede na opremo in starost. 9
2.4 Oprema za deskanje z zmajem Tudi od kakovosti opreme je odvisna uspešnost in varnost dejavnosti. Sestavljajo jo: zmaj, krmilna palica, tlačilka, deska, trapez, varnostna vrvica, nož, čelada, varovalna obleka iz neoprena in rešilni jopič. 2.4.1 Opis delov opreme Zmaj Zmaj je naprava, podobna krilu, s katero za deskanje izkoriščamo hitrost in moč vetra. Zmaji so različnih oblik in velikosti. Največkrat se uporabljata dva tehnološko in strukturno različna zmaja: zmaj z rebri in pregradami (ang. foil) ter zmaj, ki ima napihljive zračne komore (ang. tube). Pri izdelavi zmaja uporabljajo tako imenovano dvoplastno (ang. twin skin) tehnologijo. Zrak, ki prihaja skozi celične odprtine zmaja, polni napihljiva rebra in tako posledično dobi aerodinamično obliko krila (glej Slika 15). To obliko ohranja, dokler je zagotovljen dotok zraka. Pri tem mu pomagajo zapore na izhodu reber. Uporablja se za deskanje na snegu, travi, ledu ali travi. Njegove prednosti so hitra nastavitev ter boljše aerodinamične lastnosti (letenje). Njegove slabosti pa so manjši vetrovni razpon, občutljivost na sunke, hitro se napolni z vodo ter ima krmilno zakasnitev zaradi pretakanja zraka med celicami. Slika 15. Krilo (ang. foil) (osebni arhiv, 2016). Napihljivi zmaji (tube kites) so priljubljeni, saj so preprosti za uporabo, predvsem pa plavajo na vodi. 10
Slika 16. Sestavni deli zmaja (osebni arhiv, 2016). Zmaj se uporablja za deskanje na vodi, snegu, ledu ali travnatih površinah. Njegove prednosti so širok vetrovni razpon, hitro dviganje iz vode, neposredno krmiljenje ter hitra odzivnost. Njegove slabosti pa so nujna pomoč pri dviganju in spuščanju zmaja ter občutljivost na temperaturne razlike. Vedeti moramo, da uporabljamo zmaje različnih površin za različno moč vetra. Vsaka površina ima svoj vetrovni razpon, ki ga izdelovalci prilagodijo za 75 kg težko osebo. Od proizvajalca do proizvajalca je odvisno, kolikšen vetrovni razpon ima določen zmaj. Razlike nastajajo zaradi oblike in prereza (profila) zmaja. Vetrovni razpon določa najšibkejši veter, ki še omogoča vožnjo v veter in najmočnejšo moč vetra, do katere je še zagotovljena varnost. Pri obeh skrajnostih moramo nujno zamenjati zmaj; v prvem primeru z zmajem z večjo površino, v drugem primeru pa z zmajem z manjšo površino. Primer: 10 m 2 ima vetrovni razpon od 12 do 28 vozlov. Zmaji se razlikujejo tudi po svoji vitkosti (razmerje med širino A in globino B krila), ki določa namen uporabe. Slika 17. Prikaz vitkosti zmaja (Kite 2012, 2011). Vitkost (ang. aspect ratio) je razmerje med razponom krila in njegovo srednjo tetivo. Tetiva je razdalja med levim in desnim koncem krila. Slika 17 prikazuje značilnost zmaja v razmerju z vitkostjo. Večja vitkost pomeni manjši zračni upor. Vitkejši zmaji (krila) so hitri in nestabilni in primerni za prosti slog, hitrostna in regatna tekmovanja. Manjša vitkost pomeni večji zračni 11
upor. Ti zmaji so počasnejši in stabilnejši, zato so primernejši za začetnike in starejše jadralce (Kite 2012, 2011). Krmilna palica (ang. bar) Krmilno palico sestavljajo (glej Slika 18): stranske krmilne vrvi: rdeča 1 in zelena 2 (ang. back lines), 3. glavne nosilne vrvi (ang. front lines), 4. sistem za nastavitev moči in spreminjanje vpadnega kota zmaja (ang. deepower), 5. varnostna vrv (ang. safety line), 6. palica (ang. bar), 7. varnostni sistem (ang. push up), 8. varnostna vponka (ang. leash), 9. zanka (ang. chicken loop), 10. zatič (ang. chicken dick) in 11. plavajoče pene (ang. floaters). Slika 18. Sestavni deli krmilne palice (osebni arhiv, 2016). Deska Slika 19. Deska za prosti slog (osebni arhiv, 2016). Slika 20. Deska za začetnike (osebni arhiv, 2016). Na Slika 19 je deska za prosti slog, ki se uporablja predvsem za akrobacije. Višina in širina deske je pogojena s težo in znanjem posameznika (gibljejo se med 132 cm/37 cm in 134 cm/42 cm). Če jo primerjamo z desko za začetnike, se razlikuje po obliki, trdoti, torziji (zvijanju), velikosti in širini. Deska za učenje, kot jo prikazuje Slika 20, je podobna deski za prosti slog in je namenjena amaterjem in učenju: deska mora biti široka in lahka za upravljanje, saj mora dopuščati napake. Primerna mera za začetnike je 140 cm/45 cm ali več oziroma odvisno od teže jadralca. 12
Poznamo še nekatere druge oblike desk: za valove (surf deska), regatno tekmovanje (regatna deska) in hitrost (hitrostna deska). Zračna tlačilka Pomembno je, da deluje (tlači) v obe smeri ter da ima nastavke za oporo nog in še najbolj pomembno vrv za vpetje zmaja (Slika 21). Nekatere zračne tlačilke imajo tudi merilce za pritisk. Slika 21. Zračna tlačilka (osebni arhiv, 2016). Trapez Za začetnike in dekleta je bolj primeren sedeči trapez (kot prikazuje Slika 22). Pripenja se okoli nog in pasu. Težišče spoja na krilo (zmaj) je v višini popka. Trapez je primeren za učenje, hitrostna in regatna tekmovanja. Prsni trapez se pripenja okoli trebušnega dela, malo nad popkom (na Slika 23). Primeren je za učenje ter prosti slog. Odločitev je odvisna od uporabnika. Slika 22. Sedeči trapez (osebni arhiv, 2016). Slika 23. Prsni trapez (osebni arhiv, 2016). 13
Varnostna vrv Z varnostno vrvjo povežemo trapez z varnostno vrvjo zmaja na varnostno vponko (glej Slika 24). Slika 24. Varnostna vrv (osebni arhiv, 2016). 2.4.2 Izbira primerne velikosti zmaja Velikost zmaja se meri po površini, torej v kvadratnih metrih. Izbira pravilne velikosti je odvisna od moči vetra ter znanja uporabnika. Preden se uporabnik odpravi jadrat, se mora zavedati svojih sposobnosti ter oceniti svoje znanje in moč vetra. Vsaka velikost zmaja ima svoj vetrovni razpon, to je vetrovno območje, v katerem se uporablja. Ob premočnem ali prešibkem vetru moramo zmaj zamenjati za večjega ali manjšega. Močnejši veter pomeni manjšo velikost (površino), šibkejši veter pa večjo velikost (površino). Vetrovni razpon zmaja je umerjen na 75 kilogramov težkega uporabnika. Če smo lažji ali težji, se moramo temu primerno prilagoditi vetru in izbrati manjšo ali večjo velikost zmaja. V nadaljevanju primer izračuna velikosti zmaja v primeru vetrovnega razpona, primernega za 12 m 2, ter 85 kg težkega uporabnika: (telesna teža površina zmaja)/predpisana teža 75 kg = primerna površina zmaja, torej: (85 12)/75 = 13,6 m 2. To pomeni, da bi ob isti hitrosti vetra 75-kilogramski človek uporabil 12 m 2 zmaja, 85- kilogramski človek pa 13,6 m 2. Vsekakor izbira zmaja ni odvisna samo od teže uporabnika, temveč tudi od širine deske, znanja ter izkušenj in želja. 14
Spodnja preglednica opisuje vetrovne razpone kvadratur. Preglednica 1 Izbira zmaja primerne površine Površine Moč vetra 4 m² 35 + vozlov 5 m² 30 + vozlov 6 m² 28 + vozlov 7 m² 25 + vozlov 8 m² 20 > 35 vozlov 9 m² 15 > 30vozlov 10 m² 12 > 26 vozlov 11 m² 11 > 24 vozlov 12 m² 10 > 22 vozlov 14 m² 8 > 18 vozlov 17 m² 8 > 16 vozlov Za dejavnosti na morju je treba poznati vetrovno skalo. Z vidika dobre prakse mora inštruktor znati svetovati kako, kam in s kakšno opremo. Spodnja preglednica (Preglednica 2) opisuje Beaufortovo lestvico, ki nam podaja stopnje, opise vetra, hitrost vetra, opis morske gladine in višino valov. Poznavanje vetrovnih značilnosti za deskanje na vodi z zmajem je osnovno znanje, ki ga mora poznati vsak deskar. Preglednica 2. Beaufortova lestvica moč vetra in značilnosti vodne površine (Geodetski inštitut Slovenije, 2016) Stopnja Opis vetra Hitrost (vozli km/h) vetra in Opis morske gladine Višina valov 0 Tišina 1 Lahek vetrič 2 Vetrič 3 Slab veter 0 1 do 1 km/h 1 3 1,1 5 km/h 4 6 5,6 11 km/h 7 10 12 19 km/h Morje gladko. 0 Morje lahko nagubano. 0,1 Manjši valovi se ne lomijo. 0,2 Manjši valovi, vrhovi se začno lomiti. 0,6 4 Zmeren veter 11 16 20 28 km/h Valovi se daljšajo, na vrhovih se pojavlja pena. 1 15
5 Zmerno močan veter 17 21 29 38 km/h Vrhovi valov se zelo penijo. 2 6 Močan veter 22 27 39 49 km/h Dolgi valovi, ki pršijo. 3 7 Zelo močan veter 28 33 50 61 km/h Morska pena se kotali po vetru. 4 8 Viharni veter 34 40 62 74 km/h Umirjeno visoki valovi velike dolžine, pena se kotali z vetrom. 5,5 9 Vihar 41 47 75 88 km/h Visoki valovi, ki se ne lomijo, pena se kotali u vetrom, morski prš močno zmanjšuje vidljivost. 7 10 Močan vihar 48 55 89 102 km/h Zelo visoki valovi, ki se lomijo, pena se kotali z vetrom, morski prš močno zmanjšuje vidljivost. 9 11 Orkanski veter 56 63 103 117 km/h Izredno visoki valovi, izrazito zmanjšana vidljivost. 11 12 Orkan < 63 nad 118 km/h V zraku veliko morskega prahu, morje pobeli. 14 2.5 Meteorologija in izbira prostora Deskar z zmajem mora poznati osnove meteorologije. Znati mora»brati«vremensko napoved, saj bo na podlagi tega glede na svoje znanje lahko izbral primeren prostor. Za deskanje so načeloma uporabni vetrovi iz vseh smeri. Zato si moramo izbrati primeren prostor, da bo veter pihal na obalo poševno pod kotom. Tako bomo varni ob spremembi moči vetra, saj nas ne bo nosilo od obale. Stremeti moramo k temu, da si izberemo veter, ki bo kar najbolj enakomeren. Navadno so to vetrovi, ki pihajo iz zahoda in jugozahoda. Po vsakem vremenskem obratu lahko pričakujemo sunkovit veter iz severnih kvadrantov. Pri tem vetru se sunkovito spreminja tudi vzgon zmaja, zato ga je težko krmiliti, kar povzroči nemalo preglavic. 16
Slika 25. Roža vetrov imena in smeri vetrov, kot jih poznajo v Dalmaciji (Geodetski inštitut Slovenije, 2016). Za varno učenje in poučevanje je pomembno poznavanje vremena, vetrov in prostora. Prostor moramo poznati tudi z vidika vodnih tokov ali drugih lokalnih posebnosti, denimo prometa. Zavedati se moramo, da ima vsak prostor svoje posebnosti, od obale do vetrov in vodnih tokov. Zato se moramo, še preden odidemo na vodo, pozanimati o lokalnih vremenskih in vetrovnih razmerah. Veter je premikajoča se masa zraka, ki ima svoj tok, podobno kot reka. Tako kot ima reka svoje ovire, za katerimi nastajajo vrtinci, je tudi pri vetru na kopnem, vrtince pa ustvarjajo hiše, hribi, drevesa. Pa ne samo v smeri vetra, vrtinčenje se pojavlja tudi na privetrni strani, odvisno od prepreke (glej Slika 26). Pri dviganju in spuščanju zmaja moramo biti vedno pozorni na vrtinčenje, saj je zmaj izjemno občutljiv na spremembo vzgona. Spremembo moramo pričakovati pripravljeni, saj je lahko zelo močna in sunkovita. Zaradi tega lahko pride do močnega vleka, pri katerem deskar pade ali se zaleti v bližnje predmete ali stvari. Vrtinčenje je navadno sedemkrat daljše v smeri vetra in trikrat daljše v smeri proti vetru, odvisno od višine prepreke. Zmaja moramo dvigati in spuščati čim bolj oddaljeni od ovir. Vrtinčenju se je najbolje izogniti, in to tako, da je prostor, kjer zmaja dvigamo ali spuščamo, brez ovir. Teorija pravi, da zvrtinčen zrak potuje veliko dlje, kot si predstavljamo. Slika 26. Prikaz vrtinčenja na privetrni in zavetrni strani ovire (Megavolt, 2016). Na Jadranu sta severozahodni veter (maestral NW) in jugozahodni veter (lebič SW) najbolj primerna in varna vetrova, saj pihata iz morja proti kopnemu. Pihata poševno na obalo, brez sunkov in sta najbolj zaželena. Uporabne so tudi druge smeri, a le, če je izpolnjen pogoj, da je njuna smer poševno na obalo. 17
Z letnimi časi se vetrovi, njihova moč in smer spreminjajo. Tako imamo, na primer, od maja do septembra več vetrov severnih in severozahodnih smeri, ki so povezani s termiko, to je z ogrevanjem kopnega. Poletni dnevi, ko je izrazita termika, dviganje toplega zraka na priobalnem pasu kopnega povzroči lokalni veter z morja na kopno. V ostalih mesecih prevladujejo vetrovi vzhodnih in južnih smeri, ki so povezani z večjimi spremembami zračnega tlaka. Pri deskanju z zmajem je izbira prostora eden od najbolj pomembnih dejavnikov, ki zagotavlja varno deskanje. Mnogi bi mislili, da so dobri prostori za vožnjo z zmajem enaki kot za jadranje na deski. A ni tako. Pri deskanju z zmajem potrebujemo enakomeren veter, veliko prostora za dvig in spust zmaja. Zaželena je peščena plaža, kar za jadranje na deski ni tako pomembno. Za deskanje z zmajem so primerni vetrovi, ki pihajo proti obali. S tem si zagotovimo varnost v primeru prenehanja vetra, umika pred močnejšim vetrom, če se poškodujemo ali imamo težave z opremo. S tako smerjo vetra je zagotovljena varna vrnitev na obalo, z desko ali brez nje. Zato je tako pomembna pravilna izbira prostora, saj je pomemben dejavnik varnosti. Poznavanje smeri vetra, glede na obalo, je nujno. Vetrovom, ki pihajo od obale proti morju, se kot začetniki izogibamo. Vsi vetrovi, ki prihajajo z obale, so sunkoviti. Tako je najbolje, da ostanemo na kopnem in opazujemo profesionalce. Če pa se že odločimo za akcijo, poskrbimo, da bo v bližini čoln in prijatelj, ki nam bo pomagal v težavah. Veter, ki piha z morja proti obali pod pravim kotom, ni ovira za naprednejše. Začetnikom, ki ne obvladajo dovolj postavitev zmaja v zaželeni položaj, pa ga odsvetujemo, saj so v nevarnosti, da bodo ujeli pravo hitrost, ki jih bo odnesla od obale. Najmanj, kar se jim lahko zgodi, je, da ne bodo pristali na želenem delu obale. Tako početje ni nevarno samo za deskarja in opremo, temveč tudi za opazovalce na kopnem, saj lahko zmaj, ki ga ne obvladamo, poškoduje človeka. Biti moramo previdni in izbrati prostor, kjer se bomo lahko izognili nevarnim položajem. Pri vetru, ki piha vzporedno z obalo, moramo oceniti dolžino plaže, da se lahko v primeru, ko še ne znamo voziti v veter, varno, pa čeprav peš, vrnemo na izhodiščno točko. Ta smer vetra je primerna za učenje. Najbolj smo varni pri vetru, ki piha proti obali, pod kotom približno 45. Ta smer vetra je najbolj primerna za učenje. Če smo v težavah, nas odnese na obalo. Vsi vetrovi, ki pihajo z morja proti obali, so primerni za učenje, saj so enakomerni, tečajnik pa nima težav z ohranjanjem konstantnega vzgona na zmaju. Izogibamo se tudi vetru, ki piha z obale na morje, približno pod kotom 45. V težavah se lahko znajdemo zaradi onemogočene vrnitve na obalo, ponagaja pa lahko tudi vrtinčenje zraka zaradi ovir na obali. Izbira primernega prostora za deskanje z zmajem je torej z vidika varnosti ključnega pomena. Zaradi posebnosti športa moramo poleg svoje varnosti skrbeti tudi za varnost drugih udeležencev. Zato vselej znova poudarjamo, da izbiramo prostor glede na znanje in opremo. Najbolj primeren prostor je peščena plaža s konstantnim vetrom, ki piha pod kotom proti obali, brez ovir na obali in v vodi. Idealen prostor prikazuje Slika 27. 18
Slika 27. Skoraj idealen prostor za deskanje z zmajem (osebni arhiv, 2016). Preden se odpravimo na morje deskat, je smiselno pogledati napoved vremena in smer vetra, najmanj za šest ur vnaprej. Tako lahko dodatno poskrbimo za varnost, saj bomo predvideli smer in moč vetra ali se o razmerah posvetovali z bolj izkušenimi. Poznamo vremenske modele, ki posredujejo informacije o vetru (hitrost, smer, značaj), oblačnosti, temperaturi zraka, zračnem pritisku in vzvalovanosti morja. Na podlagi teh informacij se lahko odločimo, kam bomo šli deskat z zmajem. Windfinder podaja podatke o hitrosti vetra, izražene v vozlih. Puščice pokažejo, s katere smeri piha veter, njene različne barve pa označujejo hitrost. Prav tako je podana temperatura, oblačnost v osminah ter višina valov. Slika 28. Primer strani vremenskega modela Windfinder (Windfinder, 2016). Za napoved vetra se uporabljajo različni vremenski modeli, najpogosteje pa spletni strani Windfinder in Windguru. Za vetrovno napoved na Jadranu uporabljamo tudi spletni strani Agencije za okolje in prostor Slovenije (Aladin) in napovedi Državnega hidrometeorološkega zavoda Hrvaške (DHMZ). Iz zgornje Slika 28 lahko napovemo dober vetrovni dan. 19
2.6 Pravila obnašanja na vodi Deskar z zmajem mora dobro poznati pravila in jih upoštevati. V nasprotnem primeru lahko pride do nevarnih situacij, kot so bližnje srečanje dveh zmajev, trk dveh deskarjev, nenadzorovan vlek deskarja po plaži ali trk ob različne stvari in predmete, padec zmaja, uničenje opreme ali poškodba druge osebe. Zato v šoli Kitesfera učimo in poudarjamo pravila, ki jih bomo razložili v nadaljevanju. Mnogi deskarji v praksi pravil ne upoštevajo ali pa zanje sploh ne vedo. Pogosto opazimo tudi objestno vedenje zmajarja z več znanja, kar je neodgovorno ravnanje, saj bi morali izkušeni deskarji vedeti, da ima prednost deskar s slabšim znanjem, ne glede na pravila. Vstop deskarja z zmajem v vodo iz obale Slika 29. Pravila pri obali (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016). Pri vstopu v vodo iz obale ima pred rdečim deskarjem prednost zeleni deskar (slika 29). Zeleni deskar, ki ima desno nogo v smeri vožnje, ima prednost pred rdečim deskarjem, ki vozi z levo nogo spredaj. Rdeči deskar (Slika 30) se mora zato umakniti (nižje) z vetrom, da lahko zeleni nemoteno nadaljuje v smeri deskanja. Slika 30. Pravilo srečevanja na vodi deskar z levo nogo v smeri vožnje usmeri svoj zmaj v nižji položaj vetrovnega okna (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016). Pravilo srečevanja na vodi prav tako veleva, da deskar z levo nogo v smeri vožnje usmeri svoj zmaj v nižji položaj vetrovnega okna. Oranžni deskar, ki ima levo nogo v smeri deskanja in nima prednosti, se mora izogniti rumenemu deskarju. Svoj zmaj mora usmeriti v nižji položaj vetrovnega okna in se tako 20
umakniti rumenemu deskarju. Rumeni deskar (Slika 31) pa mora svojega zmaja usmeriti v višji položaj vetrovnega okna. Tako se oba izogneta morebitnemu medsebojnemu zapletu vrvic oziroma trku zmajev. Slika 31. Pravila srečevanja na vodi (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016). Prehitevanje Hitrejši (rdeči) deskar, ki vozi v isti liniji za počasnejšim (zeleni) in ga dohiteva (Slika 32), mora varno prehiteti zelenega na njegovi zavetrni strani. Tam ima dovolj prostora in lahko bolj kontrolirano pospešuje mimo počasnejšega. Samo bolj izkušeni si lahko privoščijo prehitevanje na privetrni strani. Slika 32. Pravilo prehitevanja (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016). Deskanje z zmajem na valovih Tudi na valovih ima desno pravilo prednost (Slika 33) ko se dva deskarja približujeta drug drugemu v nasprotni smeri. Ko zeleni deskar zajaha val, je veliko težje spreminjati smer, manevri postanejo zahtevnejši, zato je bolj malo možnosti za manevriranje. Zato se umakne rdeči deskar. Pravila ravnanja ob obali pridejo v poštev, ko so valovi blizu obale. V tem primeru mora deskar z zmajem, ki je na valovih, dati prednost tistemu, ki se z obale odpravlja v vodo. 21
Slika 33. Pravilo srečevanja na valovih (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016). Skoki Pri skokih potrebuje deskar veliko prostora (tudi do 70 m). Zaradi varnosti se mora odmakniti od obale. Pri skokih ne sme motiti drugih udeležencev na kopnem in v vodi. Kodeks deskarja z zmajem: 1. Spoštuje razmere v naravi in pravila deskanja z zmajem. 2. Pomaga drugim deskarjem pri dviganju in spuščanju zmaja. 3. Pomaga deskarju s slabšim znanjem in mu pojasni značilnosti mesta, kjer se nahaja. 4. Opazuje druge udeležence na vodi in pomaga pri nezgodi. 5. Opozarja na nevarnosti na kopnem in v vodi. 6. Deskar ima v mislih ugled svoje športne discipline in ima pozitiven odnos do športa. 7. Deskar spoštuje druge deskarje ter ravna skrbno do narave. 8. Deskar spoštuje pravila in druge udeležence na kopnem in vodi (Slika 34). Slika 34. Fair play (Emirates Kiteboarding Comitee, 2016). 22
3 Predstavitev dobre prakse ŠD Kitesfera 3.1 Organizacija šole Kitesfera na primeru dobre prakse Športno društvo Kitesfera deluje v Sloveniji in Črni gori že štirinajst let. Z dolgoletnimi izkušnjami je razvilo uspešno organizacijsko, logistično in turistično delovanje. ŠD Kitesfera je k uspešnem delovanju pripeljala želja po raziskovanju, odkrivanju novega, povezovanja s turističnimi agencijami, tako s tujimi kot z lokalnimi, nevladnimi organizacijami in s predstavniki vlad. Pomembno vodilo pa je bila predanost do športa in organizacija tečajev deskanja z zmajem na najvišji strokovni ravni. S postavitvijo prvega deskarskega centra z zmaji na Jadranu (leta 2003), ki še danes uspešno deluje, si je ŠD Kitesfera doma in v tujini ustvarilo ime, ki slovi po dobri organizaciji, visoki stopnji znanja ter po izkušenosti in strokovnosti. Vsako leto ŠD Kitesfera obnovi celotno opremo z novimi zmaji in deskami. Tako imajo tečajniki ŠD Kitesfera vsako leto na voljo najsodobnejšo opremo. Tečajnikom in uporabnikom zagotavlja varno učenje deskanja z zmajem, ki vključuje tudi najem opreme. ŠD Kitesfera ima 20 zmajev različnih velikosti, 15 desk za učenje in napredne deskarje, 20 trapezov, 10 rešilnih jopičev in čelad. Ker učenje poteka na daljavo, v ŠD Kitesfera že nekaj let uporabljamo radio zvezo. Tako smo med učenjem deskanja, še posebej, ko je tečajnik na vodi, povezani z njim. Tako tečajniku omogočamo, da se počuti povezanega z inštruktorjem, saj dobi jasne informacije med samim izvajanjem vaj. S tem se izognemo vpitju in nerazumljivim razlagam. Zaradi vetra in šumenja morja odnaša glas in tako posledično slabše in nerazumljivo slišimo, kar nam govori inštruktor. Z vidika učenja je uporaba radijske zveze zagotovo eden od najsodobnejših dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost osvajanja znanja. ŠD Kitesfera zaposluje inštruktorje na podlagi izkazanega znanja, tako metodičnega, kot praktičnega. Izven sezone sta prisotna dva inštruktorja ter asistent. V sezoni pa je inštruktorjev več oziroma jih ŠD Kitesfera najema po potrebi. Slika 35. Center deskanja z zmaji Kitesfera v Črni gori (osebni arhiv, 2016). 23
Slika 36. Plaža centra Kitesfera (osebni arhiv, 2016). Za uspešno delovanje centra morajo biti zagotovljeni osnovni pogoji: primerna postavitev šole glede na vetrovne pogoje (glej Slika 35 in Slika 36), sodobna oprema, objekt za shranjevanje opreme, izobraženi učitelji, pripravljena reševalna služba, čoln za reševanje in zavarovanje proti tretji osebi. Naše izkušnje iz prakse so, da je treba deskarjem z zmaji predstaviti celotno področje, na katerem bo delovala šola, jih opozoriti na njene značilnosti in seznaniti s pravili obnašanja. Prav tako se mora center povezovati z lokalno skupnostjo, lastniki apartmajev in hotelov ter turističnimi agencijami. Za motivacijo in dobro počutje tečajnikov je dobro, da se v okviru šole ali centra organizirajo družabni večeri. Z vidika kadra pa morajo inštruktorji izpolnjevati osnovne zahteve: imeti morajo veljavne licence, zdravstveno zavarovanje, poskrbeti morajo, da tečajniki podpišejo pristopno izjavo (pravice in dolžnosti), so polni navdiha, da znajo komunicirati, imajo organizacijske sposobnosti ter znajo predvideti različne situacije, ki vplivajo na varnost in uspešno učenje tečajnikov ter so predani svojemu delu. Seveda pa ne smejo pozabiti, da gre za prostočasno dejavnost, katere značilnost je tudi sproščenost in zabavnost. Na ta način je učenje veliko bolj učinkovito. 3.2 Metodika učenja na primeru dobre prakse Učenje deskanja z zmajem se prične z razlago teorije, po potrebi jo je treba večkrat ponoviti, saj jo mora tečajnik razumeti. To je temelj za uspešno in varno učenje. 3.2.1 Vetrovno okno Skica (glej Slika 37) je pripomoček za boljšo predstavljivost delovanja zmaja, glede na njegov položaj na veter. Da bi razumeli, kje ima zmaj večjo oziroma manjšo moč, je risba, ki prikazuje položaje zmaja, nastavljena na položaj urnih kazalcev. Razumljivo je, da bo najmanjši učinek zmaja takrat, ko bo v položaju ure 12, torej natančno nad deskarjem. Zmaj bo v tem položaju sicer imel dovolj vzgona, vendar pa bo hitrost deskarja najmanjša ali nič, saj prenosa sile na desko skoraj ni. Bolj kot spravimo zmaj pod ostrejši kot, glede na položaj deskarja, več moči vetra bo deskar lahko prenesel na desko, s tem pa bo dobil tudi večjo hitrost. Proti skrajnim točkam se učinkovitost zmaja znova manjša. Skratka, od tega, kako visoko ali nizko bo deskar vodil zmaja, bo odvisno, koliko sile bo lahko prenesel na desko in koliko hitrosti bo tako pridobil. 24
Slika 37. Vetrovno okno (osebni arhiv, 2016). Z vidika učenja je pomembno, da deskar osvoji krmiljenje zmaja na vseh opisanih urnih položajih. Opis položajev za vaje v različnih vetrovnih oknih: Zenit ali ura 12. Ura 9 levo vetrovno okno. Ura 10 levo vetrovno okno. Ura 11 levo vetrovno okno. Ura 13 desno vetrovno okno. Ura 14 desno vetrovno okno. Ura 15 desno vetrovno okno. Nastavitev vpadnega kota zmaja Nastavitev zmaja je ena od najbolj pomembnih stvari, preden se lotimo vožnje, saj s tem omogočimo zmaju ustrezne letalne lastnosti, pravilno držo telesa in postavitev rok, kar vse zagotavlja dobro počutje med dejavnostjo. Nastavitev je odvisna od moči vetra in je vselej drugačna. Zato je pametno posvetiti temu več pozornosti. Kot prikazuje Slika 38, se opravi z zategovanjem skrajševanjem sprednjih vrvi, oziroma popuščanjem podaljševanjem sprednjih vrvi. Slika 38. Krmilna palica (osebni arhiv, 2016). Pravilna nastavitev nam zagotavlja hitrost in ustrezno stopnjo moči. S tega vidika je pomembno, da nastavimo krmilno palico tako, da bo blizu telesa. V tem položaju so roke rahlo pokrčene in vrvice napete. 25
Taka nastavitev omogoča dovolj prostora, da z rokami, s popuščanjem in zategovanjem krmilnih vrvic ne vplivamo na pravilni položaj telesa. S tem uspešno spreminjamo vpadni kot zmaja, ne da bi spremenjena sila zmaja vplivala na želeni oz. pravilni položaj telesa. Pravilen vpadni kot Slika 39. Prikaz aerodinamike zmaja pri pravilnem vpadnem kotu (FMF, 2016). Nepravilen vpadni kot porušitev vzgona Slika 40. Prikaz aerodinamike zmaja pri porušitvi vzgona (FMF, 2016). Vsekakor je bolje imeti več hitrosti kot preveč moči, saj se kaj hitro lahko zgodi, da odvečne moči ne moremo zmanjšati, ko smo v težavah, in nas tako zmaj odvleče z vetrom. To pomeni, da s sistemom, ki omogoča (ang. deepower system) nastavitve za zmanjševanje in povečevanje moči, uravnavamo vpadni kot zmaja. Manjši vpadni kot zmaja pomeni, da bo vlekel manj, večji vpadni kot pa pomeni, da bo vlekel bolj. Pri tem je treba paziti, da se ne pretirava, saj pri prevelikem vpadnem kotu nastopi točka izgube vzgona, s tem se izgubi vlečna moč zmaja, česar pa deskar ne želi. 3.2.2 Priprava zmaja Slike od 41 (a f) prikazujejo pripravo zmaja na kopnem. Temu se moramo posvetiti z vso zbranostjo. Raje večkrat preverimo nastavitve, pri tem se nam nikoli ne sme muditi. Za nastavitve si vedno vzemimo dovolj časa. Tako se izognemo napakam, denimo, da bi premalo napihnili ali napačno povezali vrvi. SlikaSlike od 41a prikazuje primerno izbiro prostora za napihovanje zmaja, brez kamenja, pri čemer položimo zmaja na hrbet, tako da so zračni ventili obrnjeni navzgor. Slika Slike od 41b prikazuje, kako pravilno zapremo odvodni ventil. Slika Slike od 41c prikazuje povezavo zmaja z vrvico zračne tlačilke. Slika Slike od 41d 26
prikazuje pravilno napihovanje zmaja. Slika Slike od 41e prikazuje pravilno polaganje zmaja na tla. Slika Slike od 41f prikazuje, kako pravilno zmaja obtežimo s peskom ali s plastenkami, napolnjenimi s peskom ali z vodo. a) b) c) d) e) f) Slike od 41 a) do f) prikazujejo pripravo zmaja (osebni arhiv, 2016). Zmaja je treba dobro napihniti, saj je od trdote napihljivih zračnih cevi odvisna togost zmaja oziroma njegove letalne lastnosti. Le pravilno napihnjen zmaj leti pravilno. Zračni tlak v napihljivih ceveh je odvisen od vsakega proizvajalca posebej. Podatke o pravilnem zračnem tlaku najdemo v navodilih za uporabo. Veter a) b) c) d) Slike od 42 a) do d) prikazujejo navezovanje zmaja (osebni arhiv, 2016). 27
Slike od 42a in b kažeta, kako je zmaj položen na tla. Srednja zračnica je obrnjena proti vetru. Slike od 42c kaže pravilen vozel, Slike od 42d pa pravilno povezavo vrvi na zmaja. Ko je zmaj napihnjen, sledi razvijanje vrvi s krmilne palice. Začeti je treba pri stabilizatorjih zmaja in se pomikati proti vetru. Ko so vrvi razvite in ločene, ena od druge, jih je treba pripojiti na zmaj. Vrvi so pravilno pritrjene takrat, ko (glej Slika 43) je rdeča vrv pritrjena na tisti del zmaja, ki ima rdeč (levo) priključek na stabilizatorju, prav tako se pritrdi zelena vrv na zmaj tja, kjer je zelen (desno) priključek na stabilizatorju. Srednje, glavne vrvi, se priključijo na levi in desni (siv) priključek, na glavni zračni cevi zmaja. Ko so vrvi pritrjene, je treba vse še enkrat natančno preveriti in pregledati, ali so vrvi res ločene ena od druge. Nato je zmaj pripravljen za naslednjo stopnjo dvig. Slika 43. Pravilna povezava zmaja s krmilno palico (osebni arhiv, 2016). Navajanje na zmaja Ob prvem rokovanju tečajnika z zmajem je zelo pomembno, da je izpeljava vadbenega procesa še posebno načrtna in varna. Da se izognemo neljubim zapletom, je nujno, da se ta opravi s pomočjo izkušenega inštruktorja. Pri tem uporabimo enak zmaj, kot bo v uporabi na vodi. V ŠD Kitesfera smo kot ena prvih zmajarskih šol pri nas na podlagi dolgoletnih izkušenj in primerih dobre prakse ugotovili, da je tako najbolje, saj menimo, da je uporaba majhnega zmaja površine 1,5 do 3 m 2 (t. i. trening zmaj) neprimerna. Tečajnik želi prenesti izkušnje s treninga na kopnem na pravi zmaj za na vodo. Uporaba zmaja za trening je, kar zadeva upravljanje, v nasprotju s pravim zmajem. Tečajnik dobi napačne informacije o položaju zmaja, napačne občutke na telesu, nemogoče pa je tudi spreminjati vpadni kot zmaja. S tem posledično dobi napačne informacije o vodenju zmaja, ki jih nato prenaša na pravi zmaj za na vodo. Učenje z zmajem za trening je primerno le za igro. 28
ŠD Kitesfera z izkušnjo dobre prakse že devet let uporablja to napredno tehniko učenja, ki se je izkazala kot zelo uspešna in tečajniku prihrani najmanj dve uri učenja. Tečajnik je tako že po treh vadbenih enotah pripravljen na vodni start. Pri navajanju mora zmaja dvigniti inštruktor in prikazati zadrževanje v določenih položajih v vetrovnem oknu. Nato inštruktor v zenitu preda zmaja tečajniku. V tem položaju ga zadržuje, dokler ne dobi občutka in postane odziven na spremembe vetra, ki vplivajo in spreminjajo položaj zmaja. Šele nato lahko tečajnik izvaja vaje, ki so zahtevnejše: zadrževanje zmaja v različnih vetrovnih oknih, vertikalnih položajih zmaja, krmiljenje zmaja z eno roko, hoja z zmajem itd. Učenje upravljanja z zmajem na različnih položajih se vedno prične s točke v zenitu, proti nižjim položajem, vse do položaja ure 9 ali 15. Pri tem imamo več manevrskega prostora za popravo napak. Vertikalni položaji zmaja so: Zenit ali ura 12. Ura 9 levo vetrovno okno. Ura 10 levo vetrovno okno. Ura 11 levo vetrovno okno. Ura 13 desno vetrovno okno. Ura 14 desno vetrovno okno. Ura 15 desno vetrovno okno. Z osvojenim krmiljenjem na različnih vertikalnih položajih in razumevanju vetrovnega okna se lahko prične učenje dviganja in spuščanja zmaja. 3.2.3 Dviganje zmaja Pred dvigom zmaja preverimo, ali so vrvi pravilno nastavljene in ali sta varnostna zanka in zatič dobro pripeta na kljuko trapeza. Za varno dviganje zmaja se tečajnik postavi v položaj, ki je pravokoten na veter (na Slika 44). Z ramo mora biti obrnjeni proti vetru. Šele po znaku (dvignjen palec), ko je vse preverjeno, je pomočniku dovoljeno, da zmaja izpusti iz rok. Pri tem pomočnik ne sme pomagati s porivanjem, metanjem ali zadrževanjem zmaja. Od njega se samo umakne. Dviganje zmaja se izvaja po robu vetrovnega okna, ki ga mora tečajnik najti, še preden pomočnik spusti zmaja v vzlet. Ko smo našli pravilni horizontalni kot vetrovnega okna, zelo počasi dvigujemo zmaj po robu vetrovnega okna, vse do položaja v zenitu. Pomočnik mora biti še nekaj časa pripravljen, da priskoči na pomoč, če se zgodi napaka, ki lahko tečajnika pahne v neugoden položaj (Currer, 2007). 29
Slika 44. Dviganje zmaja (osebni arhiv, 2016). 3.2.4 Spuščanje zmaja Spuščanje zmaja se izvaja počasi, iz položaja v zenitu, levo ali desno proti tlem. Preden se tečajnik loti spuščanja, si mora zagotoviti nekoga, ki bo pomagal. S pravilnim signalom (trepljanje z dlanjo po vrhu glave) opozori pomočnika, da se pripravi. Šele ko je pomočnik na pravilno ocenjeni razdalji pod zmajem, se spuščanje lahko začne, kot prikazuje slikaslika 45. Ko pomočnik prime zmaj, naredi tečajnik proti njemu vsaj pet korakov, da sprosti napete vrvi in s tem omogoči pomočniku lažje polaganje zmaja na tla. Pomočnik ga odloži, obteži in šele to je znamenje, da je zmaj varno na tleh. Slika 45. Spuščanje zmaja (osebni arhiv, 2016). 3.2.5 Dviganje zmaja iz vode Dviganje zmaja iz vode je pomembna spretnost. Zmaj se je znašel v vodi zaradi neznanja ali pa zaradi pomanjkanja krmiljenja. Dvig omogoča nov začetek dejavnosti. Sodobni zmaji omogočajo lahko in preprosto dviganje iz vode. Sistem vpetja zmaja je namreč narejen tako, da se zmaj takoj po padcu v vodo postavi v delni položaj U kot na Slike 46a, kar omogoča lažje in hitrejše dviganje iz vode. Paziti je treba na nevarnosti v primeru, da je zmaj preblizu obale ali da so v bližini ovire. V tem primeru je treba počakati, da zmaj tečajnika odnese mimo ovire ali pa preprosto izpeljemo samoreševanje. Nespametno dviganje se lahko konča z resnimi posledicami. 30
Zmaja se mora vedno dvigovati vstran od obale, kot na Slike 46b, in sicer s potegom ene krmilne vrvi, tako da se zmaja varno in počasi pripelje do roba vetrovnega okna, vstran od obale kot na Slike 46a. Nato se ga nežno in počasi na vetrovnem robu, s popolnim krmiljenjem, dvigne vse do položaja v zenitu kot na Slike 46d. Če so vrvice prepletene, se jih ne razpleta med dviganjem zmaja, temveč šele v zenitu. Če se zmaj pravilno dviguje iz vode, to tečajnik tudi opazi, saj ga skoraj nič ne potegne z vetrom naprej. To je pomembno, še posebno ob izgubi deske, saj bi zmaj sicer tečajnika od nje samo še bolj oddaljil. a) b) c) d) Slike 46 od a) do d) prikazujejo dvig zmaja iz vode (osebni arhiv, 2016). Zgodi se, da zmaj pade v vodo na glavno zračnico tako, kot bi ga položili na kopnem v položaj mirovanja zmaja. V tem primeru je treba biti dovolj zbran in povleči pravo krmilno vrv. Vleči jo je treba toliko časa, da pod prvo zmaj odnaša vstran od obale (varno dviganje) in pod drugo, da se zmaj ponovno upre v veter. Le tako bo nastal položaj za ponovni dvig, opisan v zgornjem odstavku. Pri tem je treba biti izjemno pazljiv, saj je treba vrvico dodobra povleči proti sebi, da se zmaj obrne. Mimogrede se lahko zgodi, da se zaplete med noge, roke ali celo okoli krmilne palice. Že med in pred vsakim dvigom je treba te dejavnike odstraniti, saj lahko pride do neustreznega položaja, ki lahko ogrozi varnost vadečega in ostalih prisotnih. 31
3.2.6 Izbira primernega prostora Primeren prostor ustreza naslednjim zahtevam: Ustrezna globina vode od 50 do 100 cm. Ustrezna smer vetra (možnosti: od obale, poševno na obalo, vzporedno z obalo). Konstanten nesunkovit veter. Brez ovir (v vodi, nad vodo in na obali). V kolikor se ne upoštevajo osnovne zahteve, se lahko tečajnik hitro znajde v nevarnosti, kot na primer: dviganje v najbolj vetrovnem oknu, dviganje zmaja proti obali, dviganje zmaja, ko so preblizu drugi udeleženci na vodi, razpletanje vrvic med dviganjem in zaplet deskarja v vrvice. 3.2.7 Vožnja s telesom v smeri vetra (ang. down wind) Tečajnik stoji v vodi z dvignjenim zmajem in se pripravi na vožnjo s telesom v smeri vetra. Zmaja drži z obema rokama v zenitu in pokrči kolena. Zmaja usmeri na položaj 75 stopinj (13 h). Takoj za tem, ko zmaj pride v izbrani položaj, ga z obema rokama usmeri čez vetrovno cono, do smeri kota 115 stopinj (ura 1). Levo Desno Zenit Veter Veter Slika 47. Položaj zmaja za vožnjo s telesom (osebni arhiv, 2016). Med prehodom zmaja čez vetrovno cono doseže močan vlek. Tečajnik mora v tem primeru ležati v vodi na prsih, tako da ima noge za seboj, z glavo pa je obrnjen naprej proti zmaju. Zmaja mora usmerjati v osmicah, iz enega kota do drugega, v enakomernem ritmu. Le tako lahko zagotavlja konstanten vlek in ohranja pravilno krmiljenje zmaja. Zmaja lahko spusti tudi nižje, kar pa je za začetnika tudi neprijetno, saj se moč zmaja zelo poveča. Nizko ga spusti samo takrat, ko je za to primerna moč vetra (npr. 15 vozlov in uporaba zmaja velikosti 10 m 2 ). Pogoste napake: Prehitro dviganje oziroma napačna izbira vetrovnega okna. Porušitev vzgona (vlečenje krmilne palice preveč k sebi). Preveč sunkovito dviganje (preveč hitro in premalo malo potrpežljivo). Vožnja s telesom: 32
Vožnja s telesom se izvaja v smeri z vetrom in proti vetru, brez deske ali z desko. Vožnja s telesom v smeri vetra (z vetrom). 3.2.8 Vožnja s telesom proti vetru Temelj za učenje vožnje s telesom je obvladovanje zmaja z eno roko, saj se drugo roko uporablja kot smernik. Slika 48 prikazuje namen vaje, kako priti v višjo točko, od tiste, kjer se je akcija začela. Slika 48. Vožnja s telesom za izgubljeno desko (osebni arhiv, 2016). Vožnja s telesom je osnova deskanja z zmajem. S pomočjo te spretnosti se tečajnik lahko vrne po izgubljeno desko ali na izhodiščno točko in pomaga pri samoreševanju v primeru spremembe moči vetra ali poškodbe opreme. 3.2.9 Vožnja s telesom brez deske Postopek učenja se začne na tleh, saj se mora tečajnik najprej naučiti konstantno zadrževati zmaja na robu vetrovnega okna, ki mu bo zagotovil dovolj moči za vožnjo proti vetru. Tečajnik stoji v vodi in je pripravljen za začetek vožnje s telesom. Z eno roko postavi zmaja na kot 45 stopinj (ura 14) ali nižje, pokrči kolena, doda moč zmaju na krmilni palici in ko začuti vlek, enostavno leže v vodo v smeri želene smeri. Ne sme pozabiti, da mora biti telo obrnjeno pravokotno na gladino vode, prosta roka pa odločno iztegnjena iz ramena naprej, saj lahko le tako ohranja višino (na Slika 49). Veter Slika 49. Položaj telesa v vožnji s telesom (osebni arhiv, 2016). Pri spremembi smeri je pomembno, da tečajnik pri obratih zmaja pazljivo in počasi dvigne v zenit. Ko prehaja prek zenita, istočasno pokrči kolena v smeri z vetrom. S tem doseže 33
prekinitev gibanja v prejšnjo smer. Nato zmaja počasi ponovno spusti do 135 stopinj (10 h), a mora paziti, da zamenja roko in iztegne nogi že takoj, ko zmaj zamenja vetrovno okno, se pravi takoj po izhodu iz položaja v zenitu. Pri spreminjanju smeri gibanja mora biti tečajnik pazljiv, saj se vsaka napaka kaznuje z izgubo pridobljene višine. Slika 50. Položaj zmaja med vožnjo s telesom (osebni arhiv, 2016). Po uspešno opravljeni nalogi sledi enaka naloga, tokrat z desko, in sicer tako, da tečajnik v smerni roki drži desko. 3.2.10 Vožnja s telesom in z desko v smerni roki Včasih so razmere za dejavnost takšne, da ne omogočajo takojšnjega vodnega štarta z desko. Prej se je treba z zmajem povleči na varno razdaljo od neprimerne obale. Ko tečajnik stoji v vodi, je pripravljen za začetek vožnje s telesom. Z eno roko postavi zmaja na kot 45 stopinj (ura 10) ali nižje, pokrči kolena, doda moč zmaju na krmilni palici, ko pa začuti vlek, se preprosto uleže v vodo, v smeri želene smeri. Ne sme pozabiti, da mora biti telo obrnjeno pravokotno glede na gladino vode, prosta roka pa mora odločno držati desko za njen ročaj tako, da je podlaht naslonjena na desko (glej Slika 52). S podlahtjo se naslanja tako, da nos deske gleda iz vode in tako posredno omogoča pravilno drsenje proti vetru (Slika 51, Slika 52). Veter Slika 51. Položaj telesa za vožnjo z desko v roki (osebni arhiv, 2016). 34
Slika 52. Primer vožnje s telesom z desko v roki (osebni arhiv, 2016). Primerna izbira prostora: Nesunkovit veter. Smer vetra poševno na obalo. Nizka voda (med 50 in 100 cm). Brez ovir (skale, ježi, korale itd.). Nevarnosti: Ovire na vodi (drugi udeleženci, čolni, piloti itd.). Veter, ki piha z obale na odprto morje. Veter, ki piha naravnost na obalo. Pogoste napake: Položaj zmaja je previsoko (nad 45 stopinjami). Premalo moči na krmilni palici. Slaba nastavitev zmaja. Pomanjkanje znanja krmiljenja zmaja z eno roko. Premalo telesnega upora. 3.2.11 Nastavitev zank in podloge za noge na deski Nastavitev zank in podloge za noge je zelo pomembna z vidika pravilnega položaja nog, pritiska na desko ter posledično pravilnega položaja telesa. Nastavitev zank in podloge je različna, in sicer glede na slog in tekmovalno disciplino. Naša pozornost je namenjena nastavitvi zank in podloge pri ljubiteljski, torej rekreativni dejavnosti, brez posebnih nastavitev, ki zahtevajo večjo pozornost in obravnavo. Pravilno nastavitev prikazuje slika 52. Napačna nastavitev zank in podloge lahko poruši ravnotežje, onemogoči kakovostno vožnjo v veter in z vetrom. Vedeti pa je treba, da napačna nastavitev zank in podloge slabo vpliva na kinematiko gibanja, posledično lahko pride do poškodb gležnjev, kolen in kolkov ter kasneje spodnjega dela hrbta. 35
Pravilna nastavitev zank in podloge Razdalja med podlogami (levo/desno) je prikazana na Slika 53. Slika 53. Nastavitev razmika med podlogami (Claisse, 2015). Razdalja med podlogami se nastavi na podlagi višine tečajnika ter njegovega sloga vožnje. Večina današnjih desk omogoča tri možne položaje razdalj med nogami. Višji tečajniki bodo podlogo bolj razmaknili, manjši pa jo bodo bolj približali. Vsekakor je zaželeno, da se tečajnik seznani z nastavitvami in preizkusi vse možne kombinacije ter si izbere tisto, ki mu, glede na slog in znanje, najbolj ustreza. Vsekakor pa morajo biti zanke in podloge nastavljene pravilno. Čim primernejša je razdalja med podlogami, bolj se deskar lahko upira vlečni sili, in bolj je uravnotežen, predvsem pri skokih, kjer so prisotne velike sile in pri pristankih. Tu je potrebno dobro ravnotežje. Širša kot je razdalja, bolj omogoča izvajanje različnih manevrov: zarezne tehnike, na valovih, pristankih, drsečih obratov ter lažjo vožnjo s prsti. Podložni kot Slika 54. Nastavitev kota podlog (Claisse, 2015). Pri podložnem kotu je pomembno, da sta obe nogi pod enakim kotom, kot nakazuje Slika 54. Enak kot obeh podlog omogoča enako vožnjo in enak pritisk na desko, pri vožnji v eno ali drugo smer. Pri večini zadostuje 10-stopinjski kot. S povečanjem kota nastanejo razmere, ki olajšajo in pomagajo pri pravilnem položaju nog in telesa. Tako deskar lažje vozi v veter, odskoči, pristane, poleg tega je tudi lažje izpeljati vrtenje pri akrobatiki. Povečan kot omogoča večje možnosti za manevre ter ustvarja udobno vožnjo. 36
Položaj podloge (naprej/nazaj) Slika 55. Nastavitev položaja podloge (Claisse, 2015). Možnost nastavitve podloge naprej in nazaj omogoča prilagajanje na velikost stopala, kar kaže Slika 55. Najbolje je, da je podloga nastavljena tako, da sta nogi postavljeni kar se da na sredini. V kolikor je podloga pomaknjena proti petnem robu deske, omogoča boljše robljenje in s tem posledično višje skoke. Za ravnotežje pa ta položaj ni priporočljiv, ker je potem vožnja po prstih slabše izpeljana. Širina zank Slika 56. Zanke in podloge (F-One Kites, 2016). Širina zank (Slika 56) mora ustrezati širini noge in višini narta. Paziti je treba, da je zanka zategnjena toliko, da še omogoča hiter poteg stopala iz nje. Zateg zanke mora omogočati ne samo, da deskar z nartom čuti zanko, temveč, da je s tem zagotovljen pritisk stopala na podlogo. Stopalo se ne sme prosto gibati v zanki, saj lahko posledično pride do zvina gležnja. 3.2.12 Natikanje deske na kopnem Zmaj mora biti umirjen in v položaju zenita. Tečajnik mirno ter brez naglih premikov sede na tla in noge pokrči pred telesom, v smeri vetra. Zmaja ima še vedno pod nadzorom v položaju v zenitu. Desko mu inštruktor položi ob bok. Nato začne zmaj krmiliti z eno roko, drugo pa uporabi za natikanje deske na noge. Krmilno palico drži na sredini, saj tako zmanjša ročico in s tem zmanjša možnost napake. Desko prime za ročaj, se rahlo nagne nazaj in poizkusi natakniti desko na noge, kot prikazujejo Slike 57a do c. Pri tem mora biti bolj pozoren na krmiljenje zmaja, kot na natikanje deske, da zmaj ne bi ušel iz območja v zenitu in da posredno obstalo pod kontrolo tudi krmiljenje. Večkrat ko tečajnik ponovi vajo, bolje mu bo šlo natikanje deske. Cilj vaje je, da tečajnik na koncu že natančno ve, kakšen položaj nog 37
mora imeti, da čim lažje, hitreje in brez večjega napora natakne desko. Vajo opravi tako z levo kot z desno roko. a) b) c) Slike 57 od a) do c) prikazujejo natikanje deske na kopnem (osebni arhiv, 2016). 3.2.13 Vstajanje na kopnem Najbolj varno je med sedenjem v nizki vodi; namreč če zmaj povleče zaradi napake, bo tečajnik varen pred udarci, ki bi jih lahko staknil na kopnem. Zmaj mora biti v položaju zenita, kjer ga umiri, mirno ter brez naglih premikov sede na dno in noge pokrči predse, v smeri vetra. Zmaja ima še vedno pod nadzorom v zenitu. Ko je pripravljen in zbran ter se odloči, na katero stran bo (simuliral) vstajanje, je pripravljen za začetek vaje. Opis vaje je v desnem vetrovnem oknu, v levem je vaja enaka, le da je zrcalna. Zmaja tečajnik usmeri počasi v levo vetrovno okno, na 75 stopinj in počaka, da se umiri. Nato zmaja usmeri proti desnemu vetrovnem oknu, kjer mora preleteti področje močnejšega vetra. Krivulja zmajeve poti v tem področju je odvisna od moči vetra: Šibkejši veter/strma padajoča krivulja. Močnejši veter/zmerna padajoča krivulja. Ko je zmaj v padajočem položaju, pospešuje. Ko tečajnik oceni, da je hitrost dovolj velika za varno vstajanje, usmeri zmaj proti 75 stopinjam v desnem vetrovnem oknu. Ko se zmaj vzpenja, zavira, zato se ne sme obešati na krmilno palico in tu iskati opore za vstajanje, saj s tem doseže povečanje vzgona, kar privede do nenadzorovanega skoka. Zato mora pri 38
vzpenjanju zmaja rahlo in z občutkom potegniti krmilno palico malenkost proti sebi ter si tako zagotoviti povečan vpadni kota zmaja in s tem večji vzgon. Posledica je, da ga bo zmaj dvignil, iz sedečega v stoječi položaj (glej Slike 58a in d). Pri tem zmaju pomaga tako, da za vstajanje uporabi moč noge, kot če bi mu nekdo z roko pomagal vstati kot na Slike 58c. Ko zmaj prileti na 75 stopinj, krmilno palico popusti z občutkom, tako da ima zmaja še vedno pod nadzorom in da ga ne vleče ali privzdiguje. Pomembno je doseči ravno pravi vzgon, poiskati pa ga je bolje počasi kot prehitro. a) b) Slike 58 od a) do d) prikazujejo primer vstajanja na kopnem (osebni arhiv, 2016). Pogoste napake: c) d) Prestrma krivulja. Premalo strma krivulja. Premalo odločno krmiljenje zmaja. Iztegnjene noge. Prevelik poteg krmilne palice k sebi. Naslanjanje na krmilno palico. Nevarnosti: Znatno povečan vzgon nas lahko dvigne od tal. Ovire na kopnem. Naslanjanje na krmilno palico. Nenadzorovan skok. 39
3.2.14 Vodni štart Pri vodnem štartu mora tečajnik zmaja in desko pravilno in hkrati krmiliti. Predvsem je težava z vajami pri prehodu s kopnega v vodo. Voda je izjemno močan dejavnik, saj otežuje krmiljenje, ki ga je tečajnik osvojil na kopnem. Razlog je v tem, da se v vodi, ob napaki, ne more premikati in poljubno spreminjati položaja telesa, ampak mora vse reševati z bolj natančnem krmiljenju zmaja. Zato je pomembno obvladovanje zmaja, tako z dvema kot z eno roko. Najbolje je, da se najprej nauči natikanja deske in vstajanja s pomočjo moči zmaja na kopnem. Za vodni štart je pomembno dobro obvladanje moči in hitrosti zmaja. Tečajnik mora biti spreten pri zadrževanju zmaja na določenih položajih, voditi zmaja v osmicah na določenih položajih v vetrovnem oknu. Pomembno je, da dobro obvlada zgoraj opisani spretnosti. Zmaj mora biti v položaju zenita, kjer ga umiri, mirno ter brez naglih premikov sede v vodo in noge pokrči predse, v smeri vetra. Noge pokrči zato, da ga zmaj lepo vleče v smeri vetra. V nasprotnem primeru bodo noge postale podaljšana ročica in ga bo začelo vrteti v levo ali desno stran ter bo moral svoj položaj popravljati z rokami z nasprotnimi zavesljaji proti njeni rotaciji. Te napake popravlja z zavesljaji z roko, medtem ko druga roka poskrbi za krmiljenje zmaja. Zmaj je še vedno pod nadzorom v zenitu, v drugi roki pa je deska, ki jo drži za ročaj. Nato začne zmaja krmiliti z eno roko, drugo pa uporabi za natikanje deske na nogi. Krmilno palico drži na sredini, saj tako zmanjša ročico in s tem zmanjša možnost napake. Desko prime za ročaj, se rahlo nagne in uleže nazaj v vodo in jo poizkusi natakniti na noge. Pri tem mora biti bolj usmerjen v krmiljenje zmaja kot na natikanje deske, da zmaj ne bi ušel iz območja zenita in posredno tudi iz nadzora. Ko je tečajnik pripravljen, se odloči, na katero stran bo simuliral vstajanje (opis vaje v desnem vetrovnem oknu, v levem je vaja enaka samo, da je zrcalna). Vsekakor pa je treba vaditi štarte vstran od obale. Zmaja tečajnik usmeri počasi v levo vetrovno okno na 75 stopinj in počaka, da se umiri. Nato ga usmeri proti desnemu vetrovnem oknu, kjer mora preleteti področje večje moči vetra (power zona). Krivulja zmaja v področju večje moči vetra (kot je ponazorjeno na Slika 59) je odvisna od moči vetra: Močnejši vlek/strma padajoča krivulja (rdeča črta). Zmernejši vlek/zmerno padajoča krivulja (rumena črta). Šibkejši vlek/manjša padajoča krivulja (zelena črta). 40
Šibkejši Zmernejši Močnejši Veter Slika 59. Krivulja moči zmaja (KiteboardingEvolution, 2016). Zmaja pospešuje v padajočem položaju. Ko tečajnik oceni, da je hitrost dovolj velika za varno vstajanje, usmeri zmaja proti 45 stopinjam v desnem vetrovnem oknu. Ko se vzpenja, zavira, zato se ne sme obešati na krmilno palico in tu iskati opore za vstajanje. Pri vzpenjanju zmaja ga mora rahlo in z občutkom potegniti za krmilno palico, malo proti sebi ter tako zagotoviti povečan vpadni kot in s tem njegov večji vzgon. Posledica je, da ga bo zmaj dvignil iz sedečega v stoječi položaj na desko. V tem trenutku mora obvezno potisniti sprednjo nogo naprej z vetrom, sicer bo sprednji rob deske zajel vodo in tečajnik bo padel naprej. a) b) c) d) 41
e) f) Slike 60 od a) do f) prikazujejo primer vodnega štarta (osebni arhiv, 2016). Pomembno je doseči ravno pravšnji vzgon zmaja. Bolje ga je iskati počasi kot prehitro. Če nam vodni štart ne uspe, moramo ponavljati krmiljenje zmaja v osmicah, da bi lahko dosegli pravo vetrovno okno, kjer bo moč zmaja zadostna, da nam bo omogočala glisiranje po vodi. Pri tem je zelo pomembno, da z zmajem ne prehajamo v nasprotno vetrovno okno. Štart je zmeraj z vetrom in šele, ko ima tečajnik nadzor nad zmajem v vetrovnem oknu, ki omogoča glisiranje po vodi, lahko začne robiti proti vetru, kar prikazujejo Slike 60. 3.2.15 Položaj telesa Pravilen položaj telesa pri deskanju z zmajem je odvisen od pravilne nastavitve moči zmaja na krmilni palici. Za lažje razumevanje sledi opis osnovnega položaja telesa v vožnji proti vetru, ki je tudi temelj varnega in uspešnega deskanja z zmajem. V kolikor je vpadni kot zmaja povečan, bo deskarja ob prvem sunku vetra ali nenadnem zmanjšanem stiku deske z vodno površino, potegnilo naprej. S tem bo izgubili ravnotežje, izvajanje pritiska na desko bo onemogočeno in posledično bo zmaj vlekel deskarja za seboj v smeri vetra. S tem, ko se deskar upira moči zmaja, bo še bolj pritegoval krmilno palico, nagibal telo nazaj in še dodatno poslabšal nastali položaj s tem, da ne bo zmogel zmanjšati vpadnega kota zmaja. Tako bo sila naraščala vse do porušitve vzgona, posledica tega bo izguba višine vožnje proti vetru in padec deskarja. V kolikor pa ima zmaj premalo moči, je sprememba vpadnega kota vprašljiva, saj ga ne more povečevati. Tako nima dovolj sile, ki mu bo omogočala uspešen vlek po vodi. V tem primeru je vožnja v veter nemogoča. 42
Slika 61. Položaj deskarja med deskanjem z zmajem na vodi (Lina Lundgren, 2009). S pravilno nastavitvijo vpadnega kota zmaja lahko deskar nemoteno zagotavlja varno in udobno jadranje. Na Univerzi Halmstad na Švedskem so merili položaj telesa v vožnji proti vetru. S kamero so opazovali in analizirali stabilen položaj telesa, in sicer s pomočjo računalniškega programa Dartfish. Povprečna hitrost vetra je znašala 15,9 vozlov (1 vozel 1,825 km/h). Pri meritvah so merjenci uporabljali prsne trapeze, ki so umeščeni v ledvenem predelu od L5 do S1. Opazovani položaj: telo je bilo v nagnjeno (Slika 61) s hrbtom proti vodni gladini. Noge so se gibale povprečno pod kotom 38,5 stopinj, roke pa povprečno pod kotom 66 stopinj. Med vožnjo je bil zgornji del telesa rahlo obrnjen v smeri vožnje, zadnja noga je bila pokrčena, da je lahko izvajala silo, potrebno za vožnjo proti vetru. Sprednja noga pa je morala biti stegnjena, da je umirjala sprednji konec deske. Tako je ohranjala desko mirno skozi razgibano vodo. Ramenska os je bila v smeri vožnje. Silo, ki so jo izmerili na trapezu, v povprečju med 18-minutno vožnjo, je znašala 5,1 N/kg. Največja izmerjena sila pa 13,4 N/kg (Lina Lundgren, 2009). Po naših izkušnjah je najboljši uravnotežen položaj telesa na 45 stopinjah ter zmaja v vetrovnem oknu pod kotom 45 stopinj. S tem dosežemo hitro odzivnost in stabilen položaj deskarja z zmajem. Vidimo, da se sile in položaji telesa stalno spreminjajo, saj so odvisne od mnogih dejavnikov: od hitrosti vetra, turbulenc, vzvalovanosti vodne površine, vodnih tokov, želenega kota vožnje v veter ali z vetrom... Vsekakor je treba narediti nadaljnje, globlje biomehanične študije, da bi lahko dokončno določili pravilni položaj telesa. 3.2.16 Vzdrževanje opreme Vzdrževanje opreme spada med sestavni del dejavnosti vsakega deskarja. Le dobro vzdrževana oprema lahko deluje zanesljivo in omogoča varno vožnjo. Pred odhodom na vodo je treba vsakič znova preveriti, ali so se od zadnje dejavnosti na vodi pojavile kakšne poškodbe na zmaju, krmilni palici, vrveh ali deski. Za dobro vzdrževanje zmaja je pomembno, da se ga po končani dejavnosti dobro opere s sladko vodo in temeljito posuši. Pregled opreme Pri pregledu je treba preveriti, da na zmaju ni raztrganin in da na vpetju tekoče delujejo škripci. 43