MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU Strokovno poročilo Dopolnjena verzija

MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU 2010 Strokovno poročilo Dopolnjena verzija Hajdina, marec 2011

MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU 2010 Strokovno poročilo Dopolnjena verzija Naročnika: Izvajalec: Mestna občina Ptuj Občina Markovci Milan Vogrin, zasebni raziskovalec, Hajdina Hajdina, marec 2011

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 1 K A Z A L O UVOD... 3 ODZIVNOST REČNEGA GALEBA CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS NA MOTORNA PLOVILA... 4 UVOD... 4 METODE DELA... 4 REZULTATI... 6 ZAKLJUČEK... 9 ODZIVNOST ČRNE ČIGRE CHLIDONIAS NIGER NA PLOVILA... 10 UVOD... 10 METODE DELA... 11 REZULTATI... 11 ZAKLJUČEK... 15 CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO NA JEZERU...... 16 UVOD... 16 METODE DELA... 16 REZULTATI... 17 ZAKLJUČEK... 19

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 2 MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU... 20 OBDOBJE MED MARCEM IN AVGUSTOM... 21 MESEC SEPTEMBER IN OKTOBER... 21 ZAKLJUČEK... 24 SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO... 25 PLOVBA IN PTICE... 27 ZAKLJUČEK... 30 LITERATURA... 31

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 3 UVOD Ptujsko jezero je nastalo po izgradnji HE Formin pred tridesetimi leti. Jezero se razprostira med Ptujem in Markovci, kjer je zgrajen jez za katerim se akumulira okrog 25 milijonov m 3 vode (Sovinc 1995). Površina jezera je 346 ha. Pred nastankom jezera se je tod nahajala poplavna loka, reka Drava pa je s svojo dinamiko ustvarjala rečne rokave in prodišča, ki so služila tudi kot gnezdišča nekaterim redkim in ogroženim vrstam ptic pri nas, recimo prlivki Burhinus oedicnemus in mali čigri Sterna albifrons (Štumberger 1995). Kmalu po nastanku jezera je le-to postalo pomembno za vodne ptice. Danes sodi med najpomembnejša območja za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji (Vogrin 1995). Na jezeru se lahko od jeseni do zgodnje pomladi zadržuje tudi dvajset tisoč vodnih ptic. Kot gnezdišče je jezero bistveno manj zanimivo, kljub temu pa na otočkih v jezeru med drugim gnezdijo čopasta črnica Aythya fuligula, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus in navadna čigra Sterna hirundo. Vse tri vrste so v Sloveniji ogrožene (Uradni list Republike Slovenije 2002). Zadnja leta v manjšem številu gnezdi tudi črnoglavi galeb Larus melanocephalus, za katerega je Ptujsko jezero edino gnezdišče v Sloveniji. Ptujsko jezero sodi med mednarodno pomembna območja za ptice ter v sklopu reke Drave med območje Natura 2000 območje. Monitoring ptic sem opravil na podlagi zahtev v okoljskem poročilu (OP) Vodnogospodarskega biroja Maribor (2006). Monitoring, ki je nadaljevanje dela iz preteklega leta, sem razdelil na posamezne sklope, ki jih tudi ločeno predstavljam v posameznih poglavjih. V letu 2009 sem spremljal odzivnost gnezdečih navadnih čiger v koloniji na motorna plovila (kar OP Vodnogospodarskega biroja Maribor (2006) ne zahteva), celodnevno spremljal dinamiko rečnih galebov in navadnih čiger na jezeru ter spremljal negnezdeče vrste med spomladjo in jesenjo, glede na zadrževanje v posameznih conah, ki jih odreja Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list Republike Slovenije 2006). V letu 2010 sem, glede na izkušnje iz preteklega leta in očitnih potreb, ki so se pokazale tekom monitoringa v letu 2009, dodal še spremljanje odzivnosti na motorna plovila: - rečnega galeba v času gnezdenja v koloniji ter - črnih čiger Chlidonias niger v času selitve kar OP prav tako ni zahteval.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 4 ODZIVNOST REČNEGA GALEBA CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS NA MOTORNA PLOVILA UVOD Mokrišča so med najbolj občutljivimi ekosistemi, kjer lahko rekreacijske in športne dejavnosti na in ob vodi predstavljajo veliko grožnjo vodnim pticam (Robinson & Pollitt 2002). Vodne ptice so lahko zelo dovzetne za motnje s plovili (Keller 1996). Nekatere vrste imajo ubežno razdaljo, to je razdaljo na kateri se splašijo in odletijo pred plovilom, tudi večjo od tristo metrov (Keller 1996). Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus in navadna čigra Sterna hirundo sta pri nas redka gnezdilca, navadna čigra pa tudi močno ogrožena vrsta. Obe vrsti gnezdita tudi na Ptujskem jezeru, natančneje na otokih in dveh betonskih daljnovodnih podstavkih. Približevanje otokom in podstavkoma, kjer gnezdijo rečni galebi in navadne čigre, je dovoljeno do razdalje stotih metrov, kar je označeno tudi s plavajočimi bojami (Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, UL RS 2006). V literaturi zasledimo podatek, da naj bi ne bilo približevanje kolonijam čiger in galebov v času gnezdenja bližje od sto do 180 metrov (Carney & Sydeman 1999). V letu 2009 smo z meritvami ugotovili, da je razdalja stotih metrov za uspešno varovanje gnezdečih navadnih čiger zadostna (Vogrin 2009), v letu 2010 pa smo želeli ugotoviti še ali je določena razdalja stotih metrov ustrezna tudi za rečnega galeba. METODE DELA V letu 2010 smo odzivnost na plovila pri rečnem galebu uspeli preveriti dvakrat oziroma v dveh različnih dnevih. Datuma, vrsta plovila in tip, ter moč motorja za posamezen poizkus so navedeni v Tabeli 1. Prvi dan smo test opravili pri umetno zgrajenem otoku, drugega pa pri daljnovodnem podstavku (Slika 1). Prvo testiranje smo izvedli v času valjenja, drugo pa v obdobju, ko so bili mladiči že mobilni, nekateri so podstavek in otok tudi že zapuščali.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 5 V prvem testiranju smo sočasno merili tudi hrup, in sicer hrup čolna, ter hrup, ki so ga povzročali galebi na otoku s svojim oglašanjem. Tabela 1: Datumi poizkusov in osnovni podatki o plovilih, uporabljenih pri poizkusih. Datum Vrsta plovila Tip motorja Moč motorja 21.04. Aluminijasti čoln - 300 KM 08.06. Gumijasti čoln Yamaha 50 KM Slika 1: Daljnovodni podstavek na levi strani jezera z rečnimi galebi v času gnezdenja. Vsak dan smo opravili 5 testnih voženj. Celoten poizkus, torej vseh pet voženj skupaj, je trajal v povprečju uro in pol. Za več ponovitev se nismo odločili, da ne bi preveč vznemirili gnezdečih ptic in s tem povzročili propada gnezd. Podobno smo ravnali že v

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 6 preteklem letu pri navadnih čigrah. Prvi dan smo meritve opravili v dopoldanskem času, drugi dan pa v popoldanskem času. Poleg teh namenskih meritev, sem opazoval še naključna plovila (53), ki so plula mimo omenjenega daljnovodnega podstavka, ki je, kar se tiče možnosti plašenja gnezdečih ptic, tudi najbolj na udaru. Potek poizkusov Vsak dan smo uporabili različno plovilo z različno močjo motorja (Tabela 1). Po izplutju iz Rance smo se peljali proti daljnovodnemu podstavku oziroma umetnemu otoku, zunaj označenega območja z bojami. Galebi se v nobenem primeru niso vidno vznemirili. Pred prvim poizkusom plašnosti in merjenja hrupa smo eno aparaturo za merjenje hrupa postavili na otok, drugo pa obdržali na plovilu. Po namestitvi aparature smo se oddaljili od otoka vsaj 300 metrov. S te razdalje smo opazovali kdaj so se galebi vrnili nazaj na otok in posedli na gnezda. Za umiritev galebov smo šteli, ko se je posedla večina ptic, to je vsaj okrog 80 % videnih ptic na in ob otoku. S čolnom smo zatem peljali v ravni liniji proti otoku ter ves čas merili tako hrup na premcu plovila kot tudi razdaljo do otoka z laserskim merilnikom. Pri tem nas je zanimala razdalja pri kateri se galebi splašijo. Vsak dvig smo registrirali na meter natančno ter si zabeležili tudi čas, ko so se galebi splašili. Po dvigu galebov smo se s plovilom takoj umaknili na začetno razdaljo 300 metrov, od koder smo z daljnogledom opazovali dogajanje na in ob otoku. Med enim in drugim poizkusom smo počakali tako dolgo, da so se galebi posedli nazaj na gnezda oziroma otok, ter ponovno merili čas na minuto natančno. Metoda je bila enaka kot pri testiranju navadnih čiger leto poprej. REZULTATI Podatki meritev so zbrani v Tabeli 2. Natančnega števila gnezdečih parov na obeh testnih mestih, zaradi čim krajšega zadrževanja na gnezdišču, nisem ugotavljal. Je pa na umetnem otoku gnezdilo preko sto parov.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 7 Slika 2: Gnezdo rečnega galeba na umetnem otoku na desni strani jezera. Tabela 2: Povprečne vrednosti ubežnih razdalj in čas vrnitve na gnezda po motnjah s plovili pri rečnem galebu. Ubežna razdalja galebov na plovila Čas vrnitve galebov na gnezda Št. meritev Min (m) Max (m) Povprečje (m) Min čas (min) Max čas (min) Povprečje (min) 1. testni dan 5 52 89 69 5 12 9 2. testni dan 5 34 74 64 7 15 12 POVPREČJE 5 34 89 67 5 15 11 Galebi so se v obeh testnih dneh obnašali podobno. Najkasneje so se splašili v prvem poizkusu, pri naslednjih poizkusih pa so bile ubežne razdalje praviloma nekoliko daljše. Galebi so bili bolj plašni v obdobju valitve, povprečna ubežna razdalja je znašala 69 m (Tabela 2). V času odraščanja mladičev so galebi bili nekoliko bolj zaupljivi. Podobno smo v letu 2009 ugotovili tudi pri navadni čigri.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 8 V primerjavi z navadnimi čigrami so rečni galebi nekoliko manj plašni, čigre so se v povprečju splašile na razdalji 73 m (Vogrin 2009). Po splašitvi so se galebi zadrževali v bližini otoka, se nad njim spreletavali in se tudi glasno oglašali. Nazaj na otok so se v povprečju vrnili po devetih oziroma dvanajstih minutah (Tabela 2). V primerjavi s čigrami so bili iz gnezd odsotni v povprečju pet minut dalj. Kaj je vplivalo na takšno razliko ni povsem znano oz. jasno, zagotovo pa na galebe nismo vplivali mi s prisotnostjo čolna, saj smo bili oddaljeni na precej večji razdalji, kot je njihova ubežna razdalja iz gnezd. Sumim, da so na njihovo daljše zadrževanje vplivali v bližini prisotni rumenonogi galebi Larus michahellis, ki so lahko njihovi plenilci gnezd in mladičev, te pa so poskušali pregnati v zraku. Izmed 53 naključno opazovanih plovil sem registriral 4 vodne skuterje, 21 različnih motornih čolnov ter 29 plovil z jadri, predvsem jadrnic Optimist (Slika 3). Slika 3: Kolonija rečnih galebov na betonskem podstavku na levi strani jezera in plovba mimo podstavka po levi strani.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 9 Izmed vseh omenjenih plovil jih je večina (45) plula izven območja, ki označuje skrajni rob približevanja, ostalih osem pa je plulo znotraj označenega območja, vendar ob bojah. V nobenem primeru plovila niso splašila gnezdečih galebov in čiger na betonskem podstavku. Zaključek Povprečna ubežna razdalja rečnih galebov v obdobju gnezdenja je 67 metrov oziroma se ta giblje med 34 in 89 metri. Zdajšnja razdalja, ki je označena z bojami in prepoveduje približevanje otokom in betonskima daljnovodnima podstavkoma, je sto metrov. Na osnovi meritev lahko potrdim, da je zdajšnja varovalna cona stotih metrov zadostna za varovanje gnezdečih galebov kakor tudi čiger. Vsako približevanje gnezdiščem lahko le-te močno ogrozi. Galebi zapustijo gnezda celo za dalj časa kot čigre, kar lahko v slabem vremenu vodi do podhladitve jajc in mladičev, torej zagotovo v propad,ob enem pa lahko v tem času prisotni plenilci izropajo gnezda.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 10 ODZIVNOST ČRNE ČIGRE CHLIDONIAS NIGER NA PLOVILA UVOD Črna čigra Chlidonias niger spada v skupino tako imenovanih močvirskih čiger, kamor uvrščamo še dve pri nas pojavljajoči se vrsti in sicer beloperuto čigro Chlidonias leucopterus in belolično čigro Chlidonias hybridus. Ni potrjeno, da bi katera izmed omenjenih vrst pri nas gnezdila, se pa vse tri vrste pojavljajo med selitvijo. Črna čigra je sicer selivka, ki se seli v Zahodno Afriko. Spomladi se iz Afrike vrača preko Apeninskega in Balkanskega polotoka, jeseni pa uporablja tako imenovano zahodno pot ob Atlantskem oceanu (Cramp 1985, Van der Winden 2002). Tako je v Srednji Evropi precej pogostejša med spomladansko kot pa med jesensko selitvijo, kar velja tudi za naše ozemlje (Vogrin 2001). Prehranjuje se nad odprto vodno površino. Spreletava se nad vodo, podobno kot lastovka, do nekaj metrov visoko. V zraku in na vodni površini lovi žuželke, v vodi in tik pod gladino pa lovi tudi drobne ribice. V preletu je pri nas najpogostejša v severovzhodni Sloveniji, natančneje na reki Dravi, predvsem Ptujskem jezeru. Tukaj se lahko zadržuje tudi deset tisoč teh ptic (Božič 2003). Njen prelet traja od sredine aprila do konca maja, višek običajno doseže v prvi polovici maja. Običajno se število posameznih vrst ptic na jezeru konec marca močno zmanjša. Tako se med spomladjo in jesenjo na jezeru zadržuje le nekaj deset ptic, če seveda ne štejemo gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger. Edina izjema so črne čigre in v manjšem številu mali galebi Larus minutus, ki se na jezeru praviloma pojavijo sredi aprila in ostanejo do konca maja. V tem času na jezeru poteka regata pod imenom»jadro Rance«in sicer v razredih Optimist, Laser 4.7 in Laser Radial. V letu 2010 je regata potekala med 14 in 16 majem, v skoraj enakem terminu kot leto poprej.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 11 METODE DELA Odzivnost črnih čiger na plovila sem spremljal 14.5. Tega dne je bilo vreme dopoldan oblačno in deževno z močnim vetrom, popoldan pa je posijalo sonce. Na jezeru, predvsem na njegovem najširšem delu, je bilo v času regate med 30 do 60 različnih plovil. Kot zanimivost naj navedem, da se je na, nad in ob jezeru zadrževalo več tisoč lastovk in hudournikov. Črne čigre so na jezeru bile prisotne, vendar po oceni njihovo število ni preseglo števila štiristo (400), kar je glede na prejšnja leta izredno malo za to obdobje (Božič, pisno). Odzivnost črnih čiger sem spremljal iz dveh plovil, v dopoldanskem času iz slabih deset metrov dolgega plovila»čigre«,, v popoldanskem času pa iz čolna»kormoran«. Iz zasidrane»čigre«sem opazoval obnašanje črnih čiger na druga premikajoča plovila, iz»kormorana«pa obnašanje čiger na sam čoln pri počasni vožnji. Izbira ptice je bila vedno povsem naključna. Iz zasidrane»čigre«sem izbral eno ptico v zraku in ji sledil. Pri tem sem beležil približno razdaljo na katero se je ptica približala plovilu (pri razdalji sem si pomagal z dolžino plovil in jo zaokrožil na 5 m) ter ali je pri letu proti plovilu bistveno spremenila smer leta. Za bistveno spremembo leta sem štel približni kot 45, ker sem ocenil, da je to kot, pri katerem se čigra plovilu lahko izogne ne da bi se plovila ustrašila. Tudi nenadni dvig čigre pred plovilom sem ocenil kot motnjo. Vsa opazovanja sem izvedel na razdalji do sto metrov. Opazovanja sem razdelil na jadrnice in ostala plovila. Iz počasi plovečega čolna sem ocenjeval samo razdalje, na katerih se črne čigre umaknejo plovilu. REZULTATI Število opazovanj in zabeleženih umikov črne čigre glede na plovilo je navedeno v Tabeli 1. Črne čigre so se zadrževale po vsem jezeru, predvsem so se spreletavale v coni A, torej najširšem delu jezera in kjer poteka plovba. Črne čigre v večini primerov niso imele nikakršnih problemov s posameznim čolnom. Med letom so se približujočemu čolnu elegantno izognile, večkrat le na nekaj metrov.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 12 Počasi plujočemu ali mirujočemu čolnu so se brez strahu tudi približale in nadaljevale svoj let mimo kot mimo druge ovire, recimo otoka ali obale (Slika 1). Tabela 1: Razdalje na katerih so se črne čigre umikale plovilom. Opazovanje s plovila Št. opazovanj Min razdalja umika (m) Max razdalja umika (m) Sprememba leta Mirujoča»Čigra«51 skupaj 25 50 27 34 jadrnice 30 50 25 17 čolni 25 45 5 Vozeči»Kormoran«23 15 55 - Slika 1. Črna čigra nad jezerom.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 13 Glede na opazovanje sem ugotovil, da se črna čigra večkrat umakne jadrnici kot čolnu. Ta razlika je tudi statistično pomembna (čolni: Hi-kvadrat=2,9, P>0,05, jadrnice: Hikvadrat=7,5, P<0,01). Zakaj prihaja do razlik? Domnevam, da se ptice bolj bojijo jadrnic zaradi jadra, predvsem zaradi nenadnih premikov le-tega ter višine jadra, na kateri se črne čigre običajno spreletavajo. Čigre so se različno obnašale tudi glede na število plovil. V kolikor je plovil bilo malo in so bila razredčena so čigre plovila zajela v svoj sestavni del lovnega območja ter se normalno spreletavale tudi med njimi oziroma okrog njih (Slika 2). Slika 2: Shematski prikaz razporeditve čolnov in črnih čiger v primeru posameznih plovil. Povsem drugačna situacija je bila v primeru številčnejših in bolj skoncentriranih plovil (Slika 3).

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 14 Slika 3: Plovila na regati so večkrat gosto koncentrirana. Takšnih skupin so se črne čigre med lovom izogibale. Slika 4: Večji skupini plovil se črne čigre izogibajo.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 15 Na mestih, kjer so bila plovila gosto skupaj, črnih čiger ni bilo oziroma so se takšnim skupinam izogibala in med njimi niso lovila (Slika 4). Zaključek Črna čigra se v času spomladanskega preleta (april-maj) v večjem številu zadržuje na jezeru. Prehranjuje se nad celotnim jezerom, kjer se spreletava nizko nad vodo in lovi hrano. So plovila za črno čigro moteča? Odvisno od primera. Na osnovi testa navajam naslednje možne kombinacije: 1. Na jezeru prisotno malo (manj kot tisoč) čiger in posamezno plovilo. V tem primeru ni nevarnosti, čigre imajo dovolj prostora. 2. Na jezeru prisotno več tisoč čiger in posamezno plovilo. V tem primeru bi lahko prišlo do posameznih motenj zaradi zmanjšanja prostora, še posebno ob hitrih vožnjah in hitrem menjavanju smeri plovila. Verjetnost motnje majhna. 3. Na jezeru prisotno več tisoč čiger in večje število plovil. Čigram se s plovili zavzame vodna površina za lov, kar bi lahko imelo za posledico zmanjšanje števila čiger. Negativen vpliv na čigre. S testiranji sem ugotovil, da se črne čigre bolj bojijo skupine plovil z jadri kot navadnih čolnov, najverjetneje zaradi premikajočih jader. Predlog Potrebno bi bilo tudi testirati obnašanje črnih čiger na višku njihovega preleta, ko se na jezeru zadržuje več tisoč osebkov ter obnašanje čiger glede na posamezno jadrnico. V kolikor je mogoče, se naj regata, ki sedaj poteka sredi maja, to je v višku preleta črne čigre, prestavi na sredino aprila ali na konec maja.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 16 CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO NA JEZERU UVOD Rečni galeb in navadna čigra se v času gnezdenja zadržujeta na jezeru kjer gnezdita na otočkih in daljnovodnih podstavkih. Na reki Dravi ter v okolici jezera se galeb zadržuje na različnih življenjskih prostorih, čigra pa je vezana samo na vodne habitate. Navadna čigra se po podatkih iz literature (Cramp 1985) hrani z malimi ribicami, rečni galeb pa je generalist, prehranjuje se z najrazličnejšo živalsko hrano, ki jo najde na vodi ali na kopnem. Namen spremljanja rečnih galebov in čiger na jezeru je bil, tako kot leto poprej, predvsem ugotoviti kje se pri lovu vrsti največkrat zadržujeta. METODE DELA Rečne galebe in navadne čigre sem na jezeru spremljal pet dni. Obe vrsti sem spremljal od zore do mraka, v povprečju po 16 ur. Gnezdišča na otoku na desni strani jezera sem opazoval med aprilom in julijem, gnezdišča na betonskem daljnovodnem podstavku na levi strani jezera pa aprila in maja. Zanimalo me je, kje obe vrsti lovita oz. se hranita. Zato sem z nasipa jezera opazoval gnezdeče galebe in čigre na otoku in daljnovodnem podstavku. Pri dvigu ptice z otoka sem le-tej poskušal slediti vse do pričetka njenega lova (strmoglavljanje v vodo pri čigri, spust oz. dotik z vodno gladino pri galebu, s predpostavko, da je pobral hrano). Izbira ptice je bila vedno povsem naključna. Registriral sem vsak takšen poizkus, ne glede na uspeh lova. Število registriranih poizkusov lova po mesecih je navedeno v Tabeli 1. Vsak registrirani lov posamezne vrste sem razdelil po conah jezera, ki velja za plovbo, torej v cone A, B in C, dodal pa sem še eno kategorijo»izven jezera«. V slednjo kategorijo sem uvrstil vse ptice, ki so zapustile jezero, bodisi direktno prek nasipa ali pa so izginile iz vidnega polja gorvodno ali dolvodno od jezera. Pri teh osebkih nisem mogel ugotoviti ali so izven jezera tudi dejansko lovili.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 17 REZULTATI Rečni galeb Med aprilom in junijem se je največ rečnih galebov prehranjevalo izven jezera in v coni A, najmanj ptic pa se je hranilo v coni B (Tabela 1). Precej pomembna je tudi cona C, še posebej takrat, ko je vodostaj v jezeru nižji. Tabela 1: Število hranjenj rečnega galeba na jezeru po posameznih conah. Mesec/cona A % B % C % Izven jezera % Skupaj April 14 24,5 5 8,8 15 26,3 23 40,3 57 Maj 12 27,3 8 18,2 9 20,5 15 34,0 44 Junij 33 38,4 7 8,1 21 24,4 25 29,1 86 Skupaj 59 31,5 20 10,7 45 24,0 63 33,7 187 Navadna čigra Navadna čigra je v celotnem obdobju, to je med majem in julijem, dokaj enakomerno lovila po vsem jezeru. Največ ptic je lovilo v coni A, zelo visok delež lovečih ptic pa je bil tudi v coni B (Tabela 2). Podobna porazdelitev velja tudi za posamezne mesece. Tabela 2: Lov navadne čigre na jezeru po posameznih conah. Mesec/cona A % B % C % Izven jezera % Skupaj maj 15 32,6 10 21,7 8 17,4 13 28,3 46 junij 24 38,1 15 23,8 12 19,0 12 19,0 63 julij 20 32,3 16 25,8 12 19,4 14 22,6 62 Skupaj 59 34,5 41 23,4 32 18,7 39 22,8 171 Podrobnejše opazovanje lova znotraj posameznih con je pokazalo, da navadna čigra najraje lovi v plitvih predelih jezera, kjer se verjetno zadržujejo manjše ribice s katerimi se hrani.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 18 Velik delež ali velika večina ptic, ki je lovila v coni B, odpade na območje v okolici Rance ter med Ranco in Puhovim mostom, za lesenimi piloti. Slika 1: Navadna čigra med lovom. Navadna čigra pri lovu ne pokaže posebnega strahu (Slika 1). Velikokrat se je povsem približala obali, tudi ob Ranci, kjer je frekvenca ljudi največja, in je lovila tudi ob privezanih plovilih. Mesta lova se zagotovo spreminjajo z vodostajem vode v jezeru ne samo tekom gnezdenja, temveč celo dnevno. Več kot očitno je bilo, da izbirajo plitvine, kjer se zadržujejo drobne ribice. Nekajkrat sem na mestih, kjer je bil omogočen dostop, preveril plitvine in vedno zasledil večje število drobnih ribic. Ob visokih vodah plitvine izginejo, voda postane kalna, ribic pa na pogled ni videti. Takrat verjetno čigre več lovijo na okoliških vodah.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 19 Zaključek Rečni galeb se v času gnezdenja prehranjuje na jezeru in izven njega. Na jezeru se največ zadržujejo v coni A, najmanj pa v coni B. Navadna čigra se, podobno kot rečni galeb, prehranjuje tako na jezeru kot izven njega. Največ čiger se prehranjuje v coni A ter v coni B. Velik delež hranjenja v coni B doprinese zadrževanje čiger med Ranco in Puhovim mostom, kjer so očitno dobri pogoji na njen način lova. Na mesta zadrževanja oziroma lova zagotovo vpliva več faktorjev, med drugim vodostaj in kalnost vode, ustrezne plitvine, kjer se zadržujejo ribice velikosti, ki jih čigre lovijo. Motenj s strani plovil pri lovu navadnih čiger in rečnih galebov nisem zasledil.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 20 MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU Opazovanja sem opravil ločeno, glede na razdelitev jezera (A, B in C - Slika 1), na enak način kot leta 2009. Pri orientaciji delitve ptic po sektorjih sem si pomagal s postavljenimi plovci. Upošteval sem samo ptice, ki so se nahajale znotraj obravnavanega območja, to je od sotočja reke Drave in kanala do jezu v Markovcih. Preštete osebke posameznih vrst sem vpisoval v naprej pripravljen obrazec in sicer ločeno po posameznih conah jezera. Pri opazovanju in štetju sem si pomagal z daljnogledom in teleskopom. Pri tem sem vse osebke ptic večinoma preštel z ene strani obale, praviloma desne. Izjema so bile le ptice, ki so se zadrževale na drugi strani otokov, te sem preštel z nasprotnega brega, ter ptice v jarku ob jezeru. Slika 1: Območje plovbe po posameznih conah, po katerih je bilo izvedeno tudi štetje ptic.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 21 Obdobje med marcem in avgustom Po koncu prezimovanja, ki se običajno konča v mesecu marcu, na jezeru ostane le malo ptic. Izjema je bil letošnji marec in prvi dnevi meseca aprila, ko se je pri selitvi na jezeru zadrževalo večje število rečnih galebov. V začetku meseca marca je bilo na jezeru prisotnih celo do sedem tisoč galebov, ki so tu prenočevali (Božič, pisno), preko dneva pa se jih je na jezeru zadrževalo do 1800. Prelet rečnih galebov v tem času ni zajemal samo jezera, temveč so se v večjem številu zadrževali tudi na drugih vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja. Večina rečnih galebov se je v tem času zadrževala med Ranco in Puhovim mostom (cona B) ter v coni C, predvsem okrog daljnovodnih podstavkov in otokov, kjer so večje plitvine. Večje število ptic se na jezeru običajno ponovno pojavi med sredino aprila in koncem meseca maja, ko se na jezeru zadržujejo številne črne čigre in v manjšem številu mali galebi. V letu 2010 se je to število gibalo med 100 do 1400 ptic. Po končani selitvi čiger in galebov se je skozi celotno poletje število ptic na jezeru gibalo med 40 in 200 osebki, seveda brez gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger. Med vrstami so bile najpogostejše mlakarice, labod grbec, črna liska in veliki kormoran. Razen črnih lisk in labodov, so se predvsem mlakarice čez dan velikokrat zadrževale v jarkih, ki tečeta po obeh straneh jezera. Podobno sem ugotovil že leta 2009. Ponudba hrane, posebej rastlinske, je tam večja in verjetno tudi lažje dosegljiva kot na samem jezeru. Maloštevilne črne liske so se zadrževale tik ob bregovih jezera, nekaj jih je bilo ob otokih in na desni strani, kjer je nekaj obrežne vegetacije, ter v plitvini severno od Rance. Kormorani so se na jezeru, tako kot tudi preostali del leta, v glavnem zadrževali na dveh lokacijah, na obeh daljnovodnih stebrih in na lesenih pilotih v bližini Rance. Posebej slednji so za ptice zelo privlačni. Mesec september in oktober Za to obdobje je značilno počasno povečevanje števila ptic na jezeru. Pregled števila ptic na jezeru po posameznih conah je podan v Grafu 1. Opazno je počasno naraščanje števila

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 22 ptic od začetka septembra do konca oktobra, ki se nadaljuje še meseca novembra in decembra. 2000 celotno jezero cona A cona B cona C 1500 Št. ptic 1000 500 0 4.9. 22.9. 8.10 16.10 22.10 Datum Graf 1: Število ptic v posamezni coni in njihovo skupno število v dnevnem času meseca septembra in oktobra.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 23 Največ ptic se zadržuje na odprti vodni površini (cona A) ter v coni C, kjer je največ plitvin in s tem največ lahko dosegljive hrane. Enkrat tekom jesenskega opazovanja pa se je največ ptic zadrževalo tudi v coni B. Največ tu prisotnih ptic je med Ranco in Puhovim mostom, predvsem na in ob lesenih pilotih ter v plitvini med piloti in levim bregom jezera (Slika 2). Slika 2: Leseni piloti med Ranco in Puhovim mostom so zelo zanimivi za ptice v vseh letnih časih. Na nihanje števila ptic v posameznih conah v različnih dnevih najverjetneje vpliva dosegljiva hrana za ptice, ki je posredno odvisna od višine vode v jezeru. Le-ta se lahko dnevno spremeni po oceni tudi za 50 cm, kar vpliva tudi na premike ptic znotraj dneva. Število ptic je preko dneva manjše kot v večernem času, kar sem ugotovil s kontrolnim štetjem tik pred mrakom in potrdil ugotovitve iz leta poprej. Število se spreminja tudi preko dneva, najmanj ptic je običajno na jezeru v dopoldanskem času, popoldan pa se njihovo število že povečuje. Očitno se veliko število ptic čez dan

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 24 zadržuje izven jezera, bodisi na reki Dravi gor in dol vodno, stoječih vodah v okolici ali pa na drugih primernih mestih za hranjenje, na jezero pa prihajajo le na prenočevanje. V mraku se poleg obstoječih ptic na jezeru zberejo tudi vrste, ki tu v pretežni meri samo prenočujejo, preko dneva pa se zadržujejo v okolici in jih na jezeru skorajda ni videti. Najbolj značilne vrste so galebi, v manjši meri tudi veliki kormorani in nekatere race. Galebi na jezeru med septembrom in novembrom in v kasnejših zimskih mesecih prenočujejo v več sto do celo tisoč glavi jati. Med septembrom in oktobrom sem preštel skupaj do 3500 galebov, vse izključno v pozno popoldanskih urah in v večernem mraku. Prevladujoči vrsti sta rumenonogi in rečni galeb. V tem obdobju približno polovica ptic na jezeru spada med galebe. Zaključek Število ptic se ne jezeru običajno zmanjša meseca marca. V letu 2010 pa je število ptic v marcu še vedno presegalo dva tisoč v dnevnem času, predvsem na račun selečih se rečnih galebov. Konec aprila so se pojavile seleče se črne čigre in mali galebi. Število črnih čiger je v višku preleta konec aprila komaj dobro preseglo število tisoč. Od sredine maja je število ptic padlo in je do avgusta nihalo med nekaj deset do dvesto primerkov, seveda brez gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger. Število ptic je pričelo počasi naraščati ponovno septembra in se nadaljevalo tudi oktobra. V tem času pričnejo na jezeru množično prenočevati galebi, tudi več tisoč osebkov.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 25 SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO Številčnost, gnezditveno uspešnost in distribucijo rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus ter navadne čigre Sterna hirundo v času gnezdenja sem na Ptujskem jezeru spremljal v letih 2009 in 2010. Distribucija, torej mesta gnezdenja, sta pri obeh vrstah na jezeru zelo podobni. Mesta gnezdenja so vezana izključno na otoke in daljnovodne podstavke ter na trenutne pogoje, ki so na otokih. Obe vrsti v večini naseljujeta otoke s prodnato površino brez zarasti, kar še posebej velja za navadno čigro. Primerna gnezdišča na Ptujskem jezeru so za omenjeni vrsti Mali otok, Novi otok ter oba daljnovodna betonska podstavka. Novi otok je za čigre bistveno manj primeren zaradi neprimerne podlage - mulja, ki se hitro zaraste z različno vegetacijo. Veliki otok pa je za obe vrsti neprimeren, saj je povsem zarasel z drevjem, grmovjem in zeliščno vegetacijo. Sezona 2009 V letu 2009 je navadna čigra gnezdila na vseh že omenjenih mestih, število parov pa je bilo naslednje: Mali otok 26 parov, Novi otok 20 parov, desni daljnovodni podstavek osem parov in levi daljnovodni podstavek 34 parov. Skupaj torej oseminosemdeset parov, vendar moramo pri tej interpretaciji bili zelo previdni. Na Malem in Novem otoku je gnezdil tudi rumenonogi galeb, ki je tekom sezone uplenil vsa gnezda oziroma jajca in mladiče navadnih čiger. Samo z Novega otoka se je uspešno speljal en sam mladič navadne čigre. Čigre so v drugi polovici junija oba otoka povsem zapustile. Glede na pozen pričetek gnezdenja navadnih čiger predvsem na levem daljnovodnem podstavku domnevam, da se je del čiger z Malega in Novega otoka umaknil na ta podstavek in pričel z nadomestnim gnezdenjem. Za potrditev te domneve bi čigre morale biti barvno označene.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 26 V letu 2009 je na jezeru verjetno gnezdilo le 43 parov navadnih čiger, katerih večina je tudi speljala mladiče. Večina parov rečnega galeba je gnezdila na Novem otoku, nekaj še na obeh daljnovodnih podstavkih. Na Malem otoku ni gnezdil. Galeba vegetacija bistveno manj prizadene, saj prične z gnezdenjem približno mesec dni pred navadno čigro, to je v času, ko vegetacija še ni razvita. V letu 2009 je na jezeru skupaj gnezdilo okrog 435 parov. Sezona 2010 V sezoni 2010 je na jezeru gnezdilo skupaj 59 parov navadnih čiger. Distribucija parov je bila podobna kot leto poprej. Na Novem otoku je gnezdilo 43 parov, na desnem podstavku 13 parov in na levem podstavku trije pari navadnih čiger. Večina parov je uspešno speljala mladiče. Kasnejšega gnezdenja, ki bi nakazovalo na nadomestno gnezdenje, nisem zasledil. V letu 2010 je na Ptujskem jezeru gnezdilo okrog 429 parov rečnih galebov. Večina, to je 327 parov, je gnezdila na Novem otoku, na levem podstavku 53 parov in na desnem podstavku 49 parov. Na Malem otoku ni gnezdil. V letu 2010 je bil Mali otok povsem prazen, zelo verjetno zaradi ponovnega gnezdenja rumenonoga galeba, ki je glavni plenilec mladičev čiger in galebov na jezeru. Kot se je pokazalo v letu 2009, imajo na distribucijo (in tudi uspešnost gnezdenja!) navadnih čiger in rečnih galebov velik vpliv naravni plenilci, v primeru Ptujskega jezera rumenonogi galeb Larus michahellis. Daljnovodna podstavka nista optimalno gnezdišče za čigre in galebe. Precej mladičev čiger in galebov z daljnovodnih podstavkov se utopi v času speljave, ko še ne znajo dobro leteti, ker podstavka nista primerno zaščitena pred padci, na sama podstavka pa se ne morejo več vrniti. Veliko mladičev, ko so v vodi in se ne morejo več vrniti na podstavek, v tem času pokonča tudi rumenonogi galeb.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 27 PLOVBA IN PTICE Po veljavnem odloku o plovbi na Ptujskem jezeru (Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, UL RS 2006) se plovbno območje deli na tri cone (A, B, C), ki ima vsako tudi svoj režim. Povzetek o plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru (UL RS, št. 109, 2006): Plovbno območje je reka Drava od»sotočja«pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in Ptujsko jezero do območja 500 m pred jezom v Markovcih. Plovbno območje se deli na tri cone: CONA A zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini (Ranca) v ravni črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera dolvodno do območja 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih. Dovoljena je plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h. Dovoljeno je smučanje na vodi. CONA B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini (Ranca) gorvodno do»sotočja«pri Termah Ptuj. Dovoljena je plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini gorvodno do prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do»sotočja«pri Termah Ptuj pa 6 km/h. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini gorvodno do prvega mostu. CONA C zajema del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100 m pas ob njih ter desni del jezera na razdalji 50 m do 350 m od obale. Plovba v coni C ni dovoljena (razen izjem). Plovba na plovbnem območju je dovoljena za vsa plovila od 1. junija do 1. oktobra v dnevnem času od 7. do 19. ure. Od 1. maja do 1. junija je dovoljena plovba s plovili na motorni pogon v coni B.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 28 Od sredine aprila do konca maja se preko jezera praviloma selijo črne čigre in mali galebi. Plovila v tem času čiger in galebov v coni B niso motila, vsaj v letih 2009 in 2010 tega ni bilo zaznati. Plovila niso imela vpliva niti na ostale vrste ptic v coni B, izjema je le območje med Ranco in Puhovim mostom za lesenimi piloti v plitvini, kjer se ptice v tem času pogosto zadržujejo. To območje pa je zanimivo tudi za kajake in kanuje (slika 1), zato prihaja tu občasno do manjših motenj. Slika 1: Območje med Ranco in Puhovim mostom je zanimivo za ptice v vseh letnih časih, prav tako pa tudi za rekreacijo. Meseca septembra se je število ptic počasi pričelo povečevati, to naraščanje pa se je nadaljevalo tudi v mesecu oktobru. Največje število ptic v tem času se na jezeru zbere pozno popoldan in v mraku, ko na jezero pridejo prenočevat galebi, tudi več tisoč osebkov. Ptice se v tem obdobju zadržujejo po vsem jezeru, še najmanj jih je prisotnih v coni B, če odštejemo za ptice zanimivo območje med Ranco in Puhovim mostom.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 29 V začetku septembra (4. in 5.) je bilo na jezeru državno prvenstvo v kajaku. Tekmovanje se je odvijalo na tekmovalni progi v Zabovcih v dopoldanskem času (http://rancaptuj.com/home/index.php?option=com_content&task=view&id=100&itemid=2). V obeh dneh je na jezeru bilo prisotnih več plovil na motorni pogon in kajakov. Dogajanje sem spremljal z desnega brega. Ptic na jezeru ni bilo veliko, plašenja ptic s plovili pa nisem zasledil. Cona C je mirna cona, kjer plovba ni dovoljena. V tem delu se običajno zadržuje največ ptic tako spomladi kot jeseni. V obdobju, ko je plovba dovoljena, predvsem septembra, ko je na jezeru več ptic, se jih veliko od njih zadržuje prav v tem predelu. Zaradi zadrževanja ljudi z avtomobili na desnem bregu pa se površina cone C za ptice dejansko zmanjša, saj le-te držijo določeno razdaljo od brega zaradi prisotnih ljudi (Slika 2). Dogaja se celo, da kakšen čoln zaide v cono C, sam sem dvakrat v coni C zasledil ribiča s čolnom. Slika 2: Breg na desni strani jezera naj bi bil, v kolikor je le mogoče, nedostopen za motorna vozila.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 30 Zaključek Predlagam, da se v coni B med 1.5. in 1.6. dovoli plovba tudi ostalim plovilom in ne le plovilom na motorni pogon. Predlagam, da se del območja med Ranco in Puhovim mostom ter med lesenimi piloti in bregom na levi strani izvzame iz plovbe v vseh letnih časih (cona D). Območje naj se uredi za naravovarstvene namene in ekološki turizem (predlog podan že leta 2009, Vogrin 2009). Dopuščam možnost, da se plovba, v kolikor se upošteva nova cona D, v coni B prične že s 1.4., saj se v mesecu aprilu število ptic na jezeru zmanjša. Glede na zadrževanje ptic po conah, dopuščam možnost odstopanja plovbe oz. podaljšanje plovbe v mesecu oktobru v coni B, če se zavaruje oziroma iz plovbe izloči del predela med lesenimi piloti in bregom na levi strani (cona D). Glede na postopno povečevanje števila ptic v začetku oktobra sodim, da je trenuten režim plovbe precej upravičen, predvsem za cono A. Dopuščam morebitna odstopanja v delu cone A za izredne ali enkratne dogodke. Predlagam, da se desni breg jezera, v kolikor je mogoče, izvzame iz rekreativnih aktivnosti, predvsem pa se prepreči dostop z motornimi vozili.

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 31 LITERATURA Božič, L. 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija št. 2, Ljubljana. Carney, K.M. & Sydeman, W. 1999: A review of human disturbance effects on nesting colonial waterbirds. Waterbirds 22: 68-79. Cramp, S. 1985: The birds of the Western Palearctic. Vo. 4. Oxford University Press. Keller, V. 1996: Effects and managament of disturbance of waterbirds by human recreational activities: a review. Gibier Faune Sauvage, Game, Wildl. 13: 1039-1047. Robinson, J.A. & Pollitt, M.S. 2002: Sources and extent of human disturbance to waterbirds in the UK: an anylysis of Wetland Bird Survey data, 1995/96 to 1998/99. Bird Study 49: 205-211. Sovinc, A. 1995: Hidrološke značilnosti reke Drave. Acrocephalus 16: 45-57. Ljubljana. Štumberger, B. 1995: Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi - področje konflikta med varstvom narave in razvojno politiko. Acrocephalus 16: 3-43. Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije 2002, št. 82: str. 8893-8975. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list Republike Slovenije 2006, št. 109: str. 11258-11260. Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Van der Winden, J. 2002: The odyssey of the black tern Chlidonias niger: Migration ecology in Europe and Africa. Ardea 90: 421-435. Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o. 2006: Okoljsko poročilo za odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Okoljsko poročilo. Št. projekta 2781/05. Vogrin, M. 1995: Drava - evropsko pomembna ornitološka lokaliteta. Acrocephalus 16: 1-2. Vogrin, M. 2001: Čigre in galebi na Dravskem polju v severovzhodni Sloveniji. Biota 2: 191-198. Vogrin, M. 2009: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2009. Strokovno poročilo.