Aerodrom Ljubljana T. 19 (1/2003) Aerodrom Ljubljana

1 Aerodrom Ljubljana T. 19 (1/2003) Aerodrom Ljubljana 1

IZ VSEBINE: 4 Fotokronika 6 Vinko Moæe: Cilj je dva milijona potnikov 8 Informacija za delniëarje Vrednost delnic naraπëa 10 Parker - signalist Prvi v pozdrav, zadnji v slovo 12 Novice z letaliπëa 14 Promet na letaliπëu Na nebu le poëasi æivahneje 16 Prevozniki na Aerodromu 20 Kompas Hit v Moskvi Rusi se radi vraëajo v Slovenijo 22 Banke in posojila za dopust V modi so hitri krediti«24»arterski poleti Nove destinacije, tudi Djerba 26 Paralelni intervju Travel Channel, CNN in Slovenija 30 GrËija Lefkas - otok legend in mitov 34 Neznane ptice Jastreb-54 Revija Aerodrom Ljubljana, πt. 19 (1/2003). Izdal in zaloæil: Aerodrom Ljubljana, d. d.. Zasnova in izvedba: fit media d. o. o. Celje, tehniëni urednik: Andrej VerbiË, fotografije: Arhiv Aerodrom Ljubljana, d. d., Nino Mihalek, Barbara Reya, S. ÆivuloviË/BOBO. Fotografija na naslovnici: Æiga ÆivuloviË/BOBO. Angleπki prevod: Andrej Prelovec, Celje. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij, d.d., Ljubljana, april 2003. Aktualno Cenejπi prevozniki kot gobe po deæju Kot kaæe, niso samo terorizem, vojna æariπëa in bolezni glavni problem prevoznikov, ampak prav tako nezadræno πirjenje prevoznikov, ki ponujajo svoje storitve po zelo nizkih cenah. Veliki«πe vedno niso naπli pravega odgovora. Zadnje raziskave kaæejo pot k ponudbi hibridnih storitev. Evropsko Zdruæenje letalskih prevoznikov aktivno preuëuje tako imenovani tretji naëin poslovnega modela, ki bi mu omogoëal povezavo nizko cenovne operacije od toëke do toëke s prekooceanskimi leti. Air Lingus (irski nacionalni prevoznik) in British Airways æelita uporabiti model enosmerne cenovne strukture, Lufthansa pa uporablja model profiliranja potnikov - v skladu s plaëilom bi jim ponudila ustrezno storitev. Predvsem pa je pomembno, da letalski prevozniki reπitev ne iπ- Ëejo veë pri prepreëevanju novih trendov in izgovarjanju na predrage storitve letaliπë, ampak v inovativnih poslovnih idejah. Tako je v zadnjem letu nastalo kar nekaj nizko cenovnih prevoznikov, ki so last velikih evropskih letalskih druæb. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je v ZDA kot odgovor na padec letalskega prometa zaëel ponovni proces ustanavljanja nizko cenovnih prevoznikov. United Airlines namerava 30 % letal celotne flote predati svojemu novemu prevozniku Starfish. Celo najveëji prevoznik American Airlines, ki je pred nedavnim æe opustil idejo o ustanovitvi nizko cenovnega prevoznika, spet naërtuje tak projekt. Podobno razmiπlja tudi kanadski nacionalni prevoznik. Kaj to pomeni za letaliπëa? Zdruæenje letaliπë (ACI) je zakljuëilo raziskavo o poslovanju 620 letaliπë po Evropi in svetu. 2,6 % padec prometa leta 2001 je zniæal tudi operativni dobiëek (EBITDA) z dosedanjega 32,4 % povpreëja pod 30 %. Da bi se prilagodila priëakovani podvojitvi potnikov do leta 2020, so letaliπëa v zadnjih letih investirala za 30 % veë kakor leta 1998. Raziskave potrjujejo, da imajo letaliπëa v preteklem obdobju vodilno vlogo pri zaposlovanju v regiji in so tudi glavni generator novih delovnih mest. Leta 2001 so letaliπëa direktno in indirektno omogoëila delo prek 4,5 milijona ljudem po vsem svetu. Zaradi hitrih procesov zorenja letalske industrije se je moëno spremenila struktura prihodkov letaliπë. Prihodki od neletalskih storitev so se od 1996 do 2001 v celotni strukturi prihodkov povzpeli na 46 %. Zelo pomembno je πe, da se letaliπëa glede stroπkov hitro prilagajajo novim razmeram. Stroπki na potnika so se zniæali z 8,53 USD leta 1998 na 7,59 USD leta 2001. LetaliπËe Ljubljana ni izjema. NauËili smo se æiveti in poslovati v nemirnih Ëasih. Rast letalskega prometa napovedujejo tudi proizvajalci letal in motorjev. Njihove ocene so podobne. Potniki torej so, samo træenje se je spremenilo. Slovenija ne bo izjema. Lastna aktivnost pri træenju storitev nam bo omogoëila, da bo tudi Aerodrom Ljubljana zaëel graditi nov terminal in posodabljati storitve. Aerodrom Ljubljana ne bo zamudil svoje priloænosti pri vkljuëevanju Slovenije v evropske in severnoatlantske integracije. Naπa velika prednost je geografski poloæaj letaliπëa. tevilne aktivnosti pri pridobivanju novih potnikov, predvsem turistov, so naπ prvenstveni cilj in naπa priloænost. V prihodnosti bo pomagalo spoznanje tistih, ki odloëajo o slovenskem turizmu, da je nizko cenovni prevoznik tudi za Slovenijo redka poslovna priloænost. Zmago Skobir Foto: Nino Mihalek 3

Fotokronika Generalnega sekretarja sveta EU in visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano je na ljubljanskem letaliπëu pozdravil slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Secretary General of EU council and eminent representative of EU for common foreign and security policy Javier Solana were greeted by Slovenian Secretary of State for Foreign Affairs dr. Dimitrij Rupel at Ljubljana Airport. Dr. Janez PotoËnik, minister za evropske zadeve, pozdravlja visokega gosta iz Bruslja, Günterja Verheugena. Dr. Janez PotoËnik, Secretary of State for European Affairs, greets Günter Verheugen - eminent guest from Brussels. Slovenijo je v Ëasu predreferendumskih razprav obiskal nemπki zunanji minister Joschka Fischer. Slovenia was paid a visit by German Secretary of State for Foreign Affairs Joschka Fischer in time of discussions before referendum. 4 Obisk predsednika Republike Islandije dr. Olafurja Ragnarja Grimssona. Visit of Icelandic President dr. Olafur Ragnarj Grimsson.

Ameriπki obrambni minister Donald Rumsfeld v druæbi s slovenskim obrambnim ministrom Antonom Grizoldom. American Secretary of Defense Donald Rumsfeld accompanied by Slovenian Secretary of Defense Anton Grizold. Generalnega sekretarja zveze NATO Georga Robertsona pozdravlja Ëastna Ëeta. Secretary General of NATO alliance George Robertson is greeted by honour-guard. Dr. Romano Prodi, predsednik Evropske komisije, je obiskal Slovenijo v zaëetku marca. Dr. Romano Prodi, President of European commission, visited Slovenia in the beginning of March. Renata Kuenast, nemπka ministrica za kmetijstvo, s slovenskim kolegom Francijem Butom. Renata Kuenast, German Secretary of State for Agriculture with her Slovene colleague Franci But. Anton Rop, predsednik slovenske vlade, na poti v Bruselj. Anton Rop, Slovenian Prime Minister, on his way to Brussels. Svoboda Cyril, Ëeπki zunanji minister, je lahko Slovenijo æe seznanil z njihovimi izkuπnjami v NATU. Svoboda Cyril, Czech Secretary of State for Foreign Affairs, has already acquainted Slovenia with their experiences in NATO. Vse fotografije: BOBO 5

6 Vinko Moæe Cilj je dva milijona potnikov Jubilejno leto, mislim na 40-letnico letaliπëa Ljubljana, je za nas predvsem razvojni izziv. V zraënem prometu so velike spremembe. Recesija traja. Napad ZDA na Irak bo razmere poslabπal. V vseh dræavah so naπteli manj potnikov, v NemËiji 3,6 %, pri nas 2,4 %. Prodirajo nizko cenovni prevozniki. Ponavljam: minili so Ëasi, ko je bilo letaliπëe samo postaja. OdloËili smo se za premiπljeno razvojno strategijo. Za koncept, ki zahteva nadaljevanje vlaganj v posodobitev letaliπëa, in naërtno træenje. V partnerstvu ali sodelovanju z vsemi, ki vedo, da bo samo skupno træenje privabilo v Slovenijo veë potnikov,«je prepriëan Vinko Moæe, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana. - Za kakπen koncept gre? Razvoj letaliπëa sloni na lastni dejavnosti. V sodelovanju s turizmom in letalskimi prevozniki, domaëim in tujimi. In ob upoπtevanju znane resnice, da moramo biti konkurenëni. Sosednja letaliπëa so blizu in imajo tudi svojo razvojno strategijo. - Letno vam vzamejo veë kot 100.000 potnikov. Novi dejavnik na nebu so nizko cenovni prevozniki z novo filozofijo træenja. Privabili so veliko πtevilo potnikov. Njihov promet naraπëa. Regije, kamor letijo, postajajo razvojno vitalnejπe. Zato zavestno vlagajo v træenje. - V vsakega potnika nekaj vloæijo. Tako je.»e hoëeπ potnika dobiti, moraπ v tak projekt vloæiti nekaj sredstev. Praksa Avstrije, Italije, tudi Hrvaπke, je zgovorna. Posamezne regije vabijo nove prevoznike, kot sta Rynair, Eeasyjet in druge, enega je ustanovila tudi Lufthansa. Tak prevoznik lahko pripelje na leto do 100.000 potnikov. Tudi naπa prihodnost je odvisna od rasti prometa. Mislim na poslovne potnike in na razvoj turizma. - Na kaj mislite? Na obogatitev turistiëne ponudbe in na intenzivno træenje z vsemi, ki æelijo pripeljati v Slovenijo veë potnikov, turistov. Povezujemo se s Slovensko turistiëno organizacijo in drugimi partnerji. Skupaj bi lahko ta prostor bolje prodajali v Veliki Britaniji, Skandinaviji, Rusiji, TurËiji in Izraelu. Mislim na prihode. Zato ustanavljamo konzorcij z MO Ljubljana, gorenjskimi obëinami, vabimo STO, lokalne turistiëne organizacije in druge. Predlagamo zdruæevanje sredstev za træenje Slovenije. Na ciljnih, obetavnih trgih. - A to ni edina vaπa pobuda za povezovanje trænih interesov v Sloveniji in skupni nastop na tujem. Seveda ne. Sodelovanje smo predlagali Adrii Airways, a jih πe ne zanima. V Moskvi smo ustanovili skupno podjetje Kompas, HIT in Aerodrom Ljubljana. Imamo konzorcij z Globtourom, rezultatov pa æal πe ni. PrepriËani smo, da bo uspeπno samo tako projektno træenje. - Ciljate na dva milijona potnikov? Moramo. Zato iπëemo nove oblike træenja. Tisti, ki upravljamo Fotografiji: Barbara Reya

letaliπëe, moramo poskrbeti za potnike. Da bomo ponujali kar najveë letalskih povezav po konkurenënih cenah. Z odliëno kakovostjo storitev. Primerjave z Evropo pravijo, da je za naπe letaliπëe dva milijona potnikov ekonomska nujnost. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo? Bodimo racionalni, poveæimo se pri træenju. Ponujamo sodelovanje in ga bomo πe. Naπa prednostna razvojna naloga je træenje, saj si z njim postavljamo ekonomske temelje in prispevamo k boljπim turistiënim trendom v dræavi. - Kaj pa razvoj infrastrukture na letaliπëu? Nadaljevali bomo tisto, kar daje najboljπe ekonomske rezultate. Iz naπe dejavnosti smo izloëili duty free, catering. To ni naπ izum. Vsi smo zadovoljni. Tudi za cargo se kaæejo boljπe reπitve. Vse dejavnosti moramo kar najbolj profesionalizirati. V najem jih bomo dali tistim, ki imajo najboljπo logistiko in najveë znanja. Infrastruktura mora biti najboljπa podpora glavni dejavnosti letaliπëa. - NaËrtujete velike naloæbe. Zahteva jih razvoj letaliπëa. Najprej gre za izgradnjo manevrirnih povrπin, za vzletno pristajalno stezo, za ploπëad za parkiranje letal in vozno stezo. Tudi za navigacijske naprave, komunalo in drugo. Vse, kar poënemo, je namenjeno oskrbi potnikov in razvoju tovornega prometa. Zgradili bomo tudi hangar za sploπno letalstvo. Pri nas se ta træna niπa hitro razvija, Ëeprav poëasneje kot v Evropi. Prostori za najem v hangarju so æe skoraj v celoti prodani. Predpisi zahtevajo loëitev javnega od sploπnega letalstva. Naloæba za ploπëad in hangar znaπa okrog milijardo tolarjev. Naloæbeno vstopamo v portoroπko letaliπëe. - Vendar je zagotovo najpogumnejπa naloæba izgradnja novega potniπkega terminala. Schengenski sporazum bo vplival na razvoj letaliπëa. Zgradili bomo nov potniπki odhodni terminal, stari bo postal prihodni. Potrebujemo tudi garaæno hiπo. UrbanistiËni naërt za prostor, kjer domuje letaliπëe, je sprejet. Sprejel ga je obëinski svet matiëne obëine Cerklje, prav tako Vlada RS. Sprejeli smo naërt razvoja letaliπëa do leta 2010. Morda smo nekoliko optimistiëni. Ampak zagotovo bo priπlo sedem bogatih let. Ne bojim se, da bodo ostali plani na papirju. - Vstop Slovenije v EU bo najbræ razmere spremenil. Na boljπe? To bo nov izziv. Dobili bomo nove partnerje, novo konkurenco. Bo pa priloænost, da pokaæemo, kaj zmoremo. Zdaj smo v slabπi poziciji. Naπ zraëni prostor πe ni liberaliziran. Mi teæje vstopamo na tuje trge. Slovenija nas ne stimulira z 10 do 30 evri na potnika, ki jih pripeljemo. To delajo Hrvaπka, Trst, Koroπka, Salzburg. Mnoge regije v Evropi, kot sem æe povedal. Zato vabimo partnerje, da se skupaj potrudimo za nove potnike na naπem letaliπëu. Tega pri nas πe nismo vajeni. Nekateri se πe zmeraj spraπujejo, zakaj bi financirali v gosta, Ëeπ da pride sam. Pomota.»e ne bomo πli naprej, bodo pobudo prevzeli drugi. - Ali predvidevate boljπe sodelovanje z Adrio Airways? Od Adrie priëakujemo v prihodnjih letih veliko. Predvsem sodelovanje, saj je naπ najveëji partner. Vendar bomo vabili, kot æe zdaj, tudi tuje prevoznike. VkljuËno z nizko cenovnimi. Po odprtju trga v EU bodo razmere nekoliko drugaëne. Ostali bodo najbolj iznajdljivi. Pa ne mislim samo na zraëni promet. Na letaliπëu si ne delamo nobenih iluzij, da bomo veliki. Tako kot mora Adria vedeti, da je z nekaj letali teæko biti konkurenëen. Zato si æelimo, da bi lastniki Adrie, ki so tudi naπi lastniki, domaëega prevoznika spodbujali k aktivnejπi vlogi pri træenju naπih destinacij na tujem. V zraku je neizprosna konkurenca. Neusmiljena. Praviloma so zmagovalci tisti, ki so povezani in moënejπi. - Nekateri trdijo, da ste drago letaliπëe? Poznamo te trditve. Analiziramo, zakaj okrog 100.000 potnikov potuje s sosednjih letaliπë. Glavni vzrok so veliki touroperaterji na teh letaliπëih in njihovi Ëarterski prevozi. Tudi ugodnejπe cene potovanj. Nekoliko preusmeritev so povzroëili nizko cenovni prevozniki. Trdim, da je naπe letaliπëe po cenah storitev konkurenëno sosednjim. Tisti, ki razmere razlagajo drugaëe, niso korektni. In πe neëesa ne smemo pozabiti. Tradicionalni prevozniki prodajajo poceni vozovnice v last minute. Nizko cenovni pa v first minute. To je velika razlika. - Kdaj lahko potniki priëakujejo pristanek prvega nizko cenovnega prevoznika na ljubljanskem letaliπëu?»imprej! Tako si æelimo tudi mi. Zato se resno pogovarjamo. Vendar bi radi v ta træni projekt povezali vse, ki so prav tako kot mi zainteresirani za veë prihodov v Slovenijo. Joæe Volfand - Is your goal two millions of passengers? Yes, we have to act this way. For this reason we search new ways of marketing. As aerodrome s managers we have to take care of passengers. Our goal is to offer the most air connections at competitive prices with excellent quality of our services. Comparisons to Europe dictate our aerodrome two millions of passengers as an economic necessity. What does it mean for Slovenia? Let us be rational, we shall join in marketing. We have always offered cooperation and so it will be in the future. Our priority task is marketing, because it represents economic basis and a contribution to better tourist trends in the country. - What about infrastructure development at aerodrome? We will continue with things that give best results. We have excluded duty free and catering out of our operation. We have not invented this. However, we are all satisfied. Better results can be expected for cargo as well. All activities have to be professionalized in the best way. We will let them out on lease to those that have the best logistics and the best knowledge. Infrastructure must be the best support to the main aerodrome s activity. - You plan great investments. Development of aerodrome demands them. First of all maneuver areas will be built: landing strip, platform for airplanes parking and runway. The following investment will be for navigation devices, communal services etc. Our single action is intended to passenger s care and cargo development. Also a hangar for general aviation will be built. Small aviation experiences a great development in Slovenia, but this development is still slower as in Europe. Space for lease in hangar is almost entirely sold. Regulations demand separation of public and general aviation. Investment for platform and hangar amounts to around milliard of SIT. We also invest at aerodrome in Portoroæ. - However, the bravest investment is surely new passengers terminal building. Schengen agreement will have influence on development of aerodrome. We will build new passengers and departure terminal. The old terminal will become arrival terminal. We need a park house as well. Urban plan for an area, where aerodrome is placed, is accepted. It was accepted by municipal council of registered municipality Cerklje and Government of RS as well. Development of aerodrome was accepted until the year 2010. We might be slightly optimistic. But seven reach years will come for sure. I do not doubt that plans would be left on paper. - Slovenia s integration into EU is supposed to change the circumstances. Will they be better? This will be the new challenge. We will get new partners and new competition too. This will certainly be an opportunity to show, what we can do. We are in much worse position right now. Our air area is not liberalized yet. So it is harder for us to enter foreign markets. Slovenia does not stimulate us with 10 to 30 euros per transferred passenger. However, Croatia, Trieste, Carinthia, Salzburg and many regions in Europe pay it. For this reason we invite partners to make common effort for new passengers at our aerodrome. We are not completely used to it yet. Some keep asking themselves, why we should finance our guest, when guest can come by himself. This is wrong. If we do not take an action, action will be taken by others. 7

Informacija za delniëarje 8 Vrednost delnic naraπëa Leto 2002 je bilo za letalski promet teæko tako na svetovni in evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Dobro leto po zaëetku krize je le-ta priπla do svoje najniæje toëke in vpraπanje je, kdaj se bo zaëel ponovni vzpon. Foto: Nino Mihalek Kljub rahli rasti prometa na ljubljanskem letaliπëu v zadnjih treh mesecih leta 2002 v primerjavi z letom 2001 je promet πe vedno precej pod ravnijo tistega iz enakega obdobja leta 2000. Vzroki za taka gibanja so veëinoma v svetovni recesiji, vendar so nekateri od njih lokalne narave, kar izhaja iz analize prometnih tokov, izdelane v druæbi v zaëetku leta 2002. Navzlic zmanjπanju fiziënega obsega prometa v primerjavi s predhodnim letom tako pri prometu letal kot pri πtevilu prepeljanih potnikov so bili ustvarjeni prihodki iz poslovanja viπji za 1,6% (naërt smo presegli za 2,8%). Stroπki poslovanja so zaostajali tako za ustvarjenimi stroπki v letu 2001 (za 1,1%), kot tudi za na- Ërtovanimi za leto 2002 (za 1,9%), kar je v najveëji meri rezultat izvajanja æe v letu 2001 sprejetih varëevalnih ukrepov. Ti so najveë vplivali na niæje stroπke dela (pri tem moramo poudariti, da pri izdelavi naërta stroπkov dela za leto 2002 nismo upoπtevali predvidene eskalacije plaë skladno z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plaë, kar smo v druæbi dosledno izvajali). To je vplivalo na pove- Ëanje poslovnega izida iz poslovanja, ki znaπa 846 mio SIT in je za 16% viπji kot v predhodnem letu, naërtovanega pa presega za dobrih 30%.»e poslovnemu izidu iz poslovanja priπtejemo finanëne in izredne prihodke ter odπtejemo finanëne in izredne odhodke ter davëne obveznosti, dobimo Ëisti poslovni izid v viπini 1.553 mio SIT, kar je za 610 mio SIT oz. 65% veë kot v enakem obdobju lani (naërt je preseæen za 754 mio SIT oz. za 94%). Na rezultat poslovanja bistveno vplivajo spremembe slovenskih raëunovodskih standardov (SRS). Ind. 2002 2001 02/01 tevilo potnikov 872.966 894.130 98 Premiki letal 28.571 29.050 98 Tovor (v tonah) 12.021 12.403 97 tevilo zaposlenih 31. 12. 308 356 87 Prihodki iz poslovanja - v mio SIT 4.640 4.565 102 Stroπki poslovanja - v mio SIT 3.793 3.837 99»isti poslovni izid - v mio SIT 1.553 943 165 Kapital 31. 12. - v mio SIT 16.729 15.755 106 Investicijska vlaganja - v mio SIT 618,0 703,8 88»ista dobiëkonosnost kapitala - v % 10,2% 6,6% 155 Bruto dividenda *200 176 114 na navadno delnico - v SIT * viπina dividende po ZR 2002 bo predlagana na 7. seji SkupπËine druæbe Aerodrom Ljubljana, d. d.

Temeljni podatki o poslovanju druæbe Osnovne znaëilnosti poslovanja v letu 2002: Promet: - opravljenih je bilo 28.571 premikov letal, kar je slaba 2% manj kot v letu 2001; - sprejeli in odpravili smo 872.966 potnikov (dobra 2% manj kot v letu 2001); - prepeljanih je bilo 12.021 ton tovora (3% manj kot v letu 2001); - uvedena je bila nova letalska proga Ljubljana - Beograd letalskega prevoznika JAT; - sprejem letal predsednikov srednjeevropskih dræav.»isti poslovni izid: - druæba je v letu 2002 ustvarila Ëisti poslovni izid v viπini 1.553 mio SIT. Novosti: - oddaja dejavnosti cateringa v najem podjetju Airest Catering, d.o.o; - izgradnja povezovalne spojnicemed vzporedno vozno stezo in vzletno pristajalno stezo; - dokonëani so bili projekti za center sploπnega letalstva; - dograditev sistema tehniënega varovanja - 2. faza; - v izvajanju je rekonstrukcija servisne ceste - vhod pri Petrolu. NaËrti za leto 2003: Promet: - naërtujemo poveëanje prometa za dobrih 5%, in sicer: - naërtujemo opraviti 30.430 premikov letal; - sprejeti in odpraviti 932.000 potnikov; - prepeljati nameravamo 12.000 ton tovora.»isti poslovni izid: - Ëisti poslovni izid za leto 2003 naërtujemo na ravni iz leta 2002. Investicije: - v skladu s strateπkimi cilji in upoπtevaje razmere v letalskem prometu se v letu 2003 naërtuje za skoraj 1,8 milijard SIT investicijskih vlaganj, od tega 1,5 mrd SIT za gradnjo in obnovo objektov. Lastniπka struktura in delnice AELG Osnovni kapital druæbe Aerodrom Ljubljana, d.d. sestavlja 3.796.527 delnic, od tega je 49% oziroma 1.860.298 prednostnih participativnih delnic, ki so v lasti Republike Slovenije in imajo omejeno glasovalno pravico, 51% oziroma 1.936.229 10 najveëjih delniëarjev na dan 31. 12. 2002 tevilo delnic Str. v % - Republika Slovenija 1.923.853 50,67 - Maksima 1 d. d. Ljubljana 287.383 7,57 - Kapitalska druæba d. d. 279.586 7,36 - Slovenska odπkodninska druæba d. d. 258.958 6,82 - Zavarovalnica Triglav d. d. 133.176 3,51 - Publikum Trezor d. o. o. 118.683 3,13 - NFD 1 investicijski sklad d. d. 115.840 3,05 - KD Investments d. d. vs Rastko 55.945 1,47 - Kapitalska druæba d. d. - PPS 36.849 0,97 - KD Investments d. d. vs Galileo 30.201 080 Podatki o delnici AELG Ind. 2002 2001 02/01 Træna cena na dan 31. 12. - v SIT 4.031 3.401 119 PovpreËni enotni teëaj med letom - v SIT 3.755 3.066 122 Knjigovodska vrednost delnice - v SIT 4.406 4.150 106»isti poslovni izid na delnico - v SIT 409 248 165 (Ëisti poslovni izid / πt. izdanih delnic) Bruto dividenda na navadno delnico - v SIT *200 176 114 tevilo izdanih delnic 3.796.527 3.796.527 100 * viπina dividende po ZR 2002 bo predlagana na 7. seji SkupπËine druæbe Aerodrom Ljubljana, d. d. delnic pa je navadnih prosto prenosljivih, s katerimi se trguje na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Podobno kot v preteklih obdobjih se je tudi v letu 2002 nadaljevala koncentracija lastniπtva. tevilo delniëarjev se je zniæalo iz 3.703 na 3.467 oz. za dobrih 6%. Razlog je predvsem v zniæanju deleæa fiziënih oseb iz 13,07% na 11,99% vseh delnic. 9

10 Parker - signalist Prvi v pozdrav, zadnji v slovo Letalo je na vzletnopristajalni stezi. Prevzame ga follow me«, kakor imenujejo eno od del tehniëno-gasilske sluæbe, ki ga odlikujejo posebnosti, za katere lahko reëemo, da so skoraj edinstvene. Predvsem pa je delo zares zanimivo. S hitrim razvojem letalske industrije je ta dejavnost v zadnjem desetletju doæivela kar nekaj dobrodoπlih sprememb. Vendar je v bistvu ostala nespremenjena. Sprejem, vodenje in parkiranje letal ter njihova odprava ostajajo poglavitne domene sluæbe follow me«. Vse fotografije: Nino Mihalek»eprav je dobrπen del potnikov pri prihodu ali vzletu letala najverjetneje æe opazil moæaka, ki v rumeno-ërnem spremljevalnem vozilu vsakokrat pospremi letalo do pristaniπke ploπëadi in ga z rdeëima loparëkoma usmeri do parkirnega prostora, je med nami tudi nekaj takih, ki temu nikoli nismo posveëali posebne pozornosti. A vendarle sluæba parkerja-signalista, kakor ji uradno pravijo, πe zdaleë nima stranske vloge. Nasprotno, prav njej gredo zasluge za organizirano in varno parkiranje letal, ki so imela v preteklosti za to precej manj manevrskega prostora. Pristaniπka ploπ- Ëad je bila namreë pred razπiritvijo v zaëetku devetdesetih za tretjino manjπa, kar je za parkerje-signaliste pomenilo obëutno manj prostora za manevriranje letal. Danes lahko Aerodrom Ljubljana hkrati sprejme tudi trinajst veëjih in devetnajst manjπih letal. Za posebne obiskovalce obstajata dva parkirna prostora. Razgibano, a odgovorno delo Kakπna je dejanska vloga parkerjev-signalistov oziroma sluæbe follow me«(angl. sledi mi), sta nam ob naπem obisku letaliπëa prikazala Stojan Fojkar in koordinator gasilskotehniëne sluæbe Ivan KovaË. Æe prvi pogled na vozilo follow me«ponuja zanimivo izkuπnjo. Brniπko letaliπëe ima dva taka avtomobila za vodenje in parkiranje letal na glavni ploπëadi, pregled manevrskih povrπin, nadzor pri toëenju goriva v letalo ter spremstvo drugih vozil po manevrskih povrπinah. Z vozilom, ki ima rumeno-ërne kvadrate in je opremljeno z rotacijsko luëjo in tablo z napisom Follow me, se podamo po sledi obvestila z dispatch centra. V avtomobilu poëakamo pri izhodu na glavno ploπëad in æe Ëez nekaj trenutkov zagledam za seboj Adriino ptico. Kar nekako nelagodno se Ëlovek po- Ëuti, ko le nekaj deset metrov za sabo zre v to velikansko stvaritev Ëloveπkega uma, ki se pomika s hitrostjo peπca. Navzlic svoji obseænosti letalo sploh ni tako glasno, pripomnim. Sliπati bi morala kakπno letalo starejπega tipa, pa bi drugaëe govorila,«se zasmejeta moja sopotnika. Nenadoma Stojan ustavi vozilo in z loparëkoma v roki v samo nekaj sekundah spretno usmeri letalo na doloëeno mesto. Zgleda dokaj preprosto, pomislim. Pa πe zdaleë ni tako. Ne samo, da mora parker-signalist pri parkiranju upoπtevati velikost letala, poznati mora tudi njegov radius obraëanja, varnostno razdaljo med letali in vëasih tudi smer vetra. Seveda mora pri tem do potankosti obvladati πe razne vrste znakov, s katerimi se sporazumeva s pilotom letala ali helikopterja, po ustavitvi nadzirati delo okoli letala, sprejemati dodatna naroëila za potrebe posadke, spremljati nakladanje letala, poskrbeti, da so zakljuëena vsa tehniëna dela in da je ustrezna oprema za væig motorjev, Ëe je seveda potrebna, na svojih mestih. Preveri, ali so vrata prtljaænika in drugih loput zaprta in najprej odgovarja za ËistoËo ploπëadi. Pri letalih, ki imajo motorje na krilih, obstaja nevarnost vsesavanja manjπih delcev neëistoëe pri væiganju. Pa to ni vse! Z zdruæevanjem posameznih oddelkov so pred leti dobili πe nekaj drugih zadolæitev, ki spadajo med delovne naloge tehniëno-gasilske sluæbe. Ta sluæba je med drugim odgovorna za tehniëni sprejem, prevoz potnikov od terminala do parkirnega mesta letala, oskrbo letal z elektriëno energijo, vleko letal, gaπenje in ima πe veë drugih zadolæitev, ki zahtevajo nenehno pozornost in spretnost. Kljub temu je, kakor pravi Ivan KovaË, koordinator tehniëno-gasilske sluæbe, zanimanje za ta poklic precejπnje. Ker gre za zelo specifiëen poklic, noëno delo, delo v neugodnih vremenskih razmerah in podobno, se zanj æenske ne odloëajo,«pojasni, fantje pa sem obiëajno prispejo prek gasilstva oziroma letalstva. PovpreËna starost zaposlenih je med 30 in 35 let, imamo pa πtiri izmene, v katerih dela skupno 49 ljudi. Izmene so na 12 ur, prva se zaëne ob πestih zjutraj,«doda Ivan, ki si na ljubljanskem letaliπëu sluæi kruh æe dobrih osemnajst let.

V vsaki izmeni je pribliæno 10 ali 11 delavcev, od tega vodja izmene in trije vozniki teækih gasilskih vozil. Napake so lahko usodne Za potrditev psihofiziënega stanja in znanja morajo parkerji-signalisti vsake tri leta obnavljati licence, ki jih opravijo kar v delovnih prostorih. Takih izobraæevalnih institucij za ta profil namreë nimamo, zato usposabljanje delavcev opravimo kar interno,«pripomni Ivan, ki je tudi zadolæen za izobraæevanje novozaposlenih. Pogoj za sprejem je konëana poklicna πola, dobrodoπel pa je tudi izpit C-kategorije. Delo zna biti, poudari sogovorec, tudi precej stresno, zlasti pri za- Ëetnikih. Trema in nelagodje ob rohnenju bliæajoëih se avionskih motorjev sta povsem razumljiva, z leti pa tudi ti ob- Ëutki postopno zginejo. Tako vsaj pravijo prekaljeni maëki. Ti obiëajno mesec ali dva budno spremljajo novince, ki ne smejo storiti prav niëesar brez spremstva. Najprej se nauëijo gibov oziroma mednarodno dogovorjenih znakov in jih nato uporabijo praktiëno. Na zaëetku ne vadijo z letali, ampak s cestnimi vozili, ki nadomeπëajo letala. Tako fantje izgubijo tremo in pridobijo obëutek.»e parker-signalist ne signalizira pravilno, lahko nastanejo teæave, tudi katastrofalne. Vsekakor pa je tukajπnje delo vse prej kot preprosto tudi na krilih, saj je tam moænost vsesavanja oziroma izpuπnega udara najveëja. Pri letalih z elisnimi motorji pa obstaja πe dodatna nevarnost udarca elise. Zadnja, a nikakor zanemarljiva, je moænost okvare sluha zaradi moënega hrupa letal. Ker zaπëita ni bila vedno ustrezna, je bilo v preteklosti med starejπimi delavci, pravi KovaË, kar nekaj takih s trajnimi okvarami. Obvezna zaπëita se je z leti izpopolnila, poleg zaπëitnih sluπalk mora parkersignalist na sebi obvezno nositi tudi oranæen telovnik z odsevniki. Malo za πalo Med izkuπenimi moæmi, ki so precejπen del svojega æivljenja posvetili delu na letaliπëu, so prav gotovo Darko Omejc, Stojan Fojkar in Ivan KovaË. V njihovi pripovedi dobi zgodba o delu parkerjev-signalistov nove dimenzije. Ni Ërno-bele slike. Je pa pripadnost poklicu. tiriinπtiridesetletnega Darka Omejca je v te vode ali bolje zraëne tokove zaneslo Ëisto nakljuëje. Na Aerodromu Ljubljana se je zaposlil leta 1980, kmalu po odsluæeni vojaπëini. Svoje prvo delovno mesto na letaliπ- Ëu je naπel prav v tehniëni sluæbi, kjer dela πe danes. V primerjavi z danaπnjimi obveznostmi so bile nekoë izmene precej daljπe, a smo delo kljub temu z veseljem opravljali,«bræ pripomni Darko, ki je prepriëan, da ima to delo veli- Ivan KovaË Stojan Fojkar Darko Omejc di, a ga nikjer ni bilo videti. Ko smo ga konëno zagledali, je bilo æe parkirano,«se zasmeji. Nekoliko manj zabavno je dejstvo, da imajo parkerji-signalisti v mesecu dni praktiëno prost le en konec tedna, kar je vëasih tudi moteëe. Tu je πe delo v neugodnih vremenskih razmerah, kot so mraz, deæ, veter ali pa pasja vroëina. Predstavljajte si, kako je stati na razbeljenem asfaltu, nato pa te za nameëek πe dobro prepiha, ko prispe letalo. OdloËitvi Stojana Fojkarja, da se je pred sedemnajstimi leti zaposlil na Aerodromu Ljubljana, sta botrovala dva dejavnika. Delo se mi je zdelo zelo dinamiëno, nekaj povsem drugega kakor stiskanje na petih kvadratnih metrih v Iskri, kjer sem si sluæil kruh pred tem. Drugi razlog je bil, po resnici povedano, boljπe plaëilo. Poleg tega pa je imel nekaj prstov zraven tudi moj prijatelj,«ponosno pokaæe na Ivana KovaËa, naπega tretjega sogovornika. Stojanu se je med dogodivπ- Ëinami najbolj vtisnila v spomin zgodba iz njegovih zaëetnih dni na letaliπëu. Takrat me je prvië obiskala druæina,«se spominja. Bil je deæeven dan in domaëi so priπli pogledat, kaj poëne oëi. S sodelavcem sva s traktorjem vozila stopnice desetke (DC-10, op.p.). Mudilo se je, zato sem dirjal, da bi delo Ëim prej opravil. Sedeæ je bil seveda premozaradi moænosti hujπih poπkodb, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja previdnosti ali spleta okoliπëin. Najnevarnejπa obmoëja so, priëakovano, pred letalskimi motorji in za njimi, πe posebno, Ëe so ti ko pozitivnih strani. Nekako imamo zagotovljen osebni dohodek, delo je raznoliko, pa tudi doæiviπ veliko zanimivega. Spominjam se, kako smo nekoë v hudi megli iskali letalo, da bi ga pospremili do ploπëa- Ëen od deæja, prav tako moja pelerina, in ko sem zavijal, me je v trenutku odneslo s traktorja. Komaj sem se ujel za konec krmila in poskakoval ob vozilu, da bi se zadræal na njem. Pa pravi æena: Poglej ga, nor- 11

12 ca, saj je skoraj padel! Ko se pripeljem mimo, πtiriletna hëi reëe: Mami, saj to je oëi! Ti si pa rekla, da je norec! «se od srca nasmeji Stojan, ki πe vedno z obëudovanjem zre v letala. Ali ni nekaj neverjetnega,«pravi navduπeno, da se lahko 300-tonska poπast kar tako dvigne pod oblake?«najpomembnejπe je zaupanje Druæina, pojasni, se je na njegovo delo in z njim povezano odsotnost æe privadila. Seveda je najteæje sprejeti, da te ob koncu tedna, ko so vsi drugi doma, ni,«πe doda, a se mu æe naslednji trenutek razjasni lice. Kakor koli, to delo rad opravljam tudi zaradi kolektiva, ki resniëno dobro funkcionira, kar se od nas pravzaprav tudi priëakuje,«poudari. Ker smo hkrati tudi gasilci, se lahko hitro znajdemo v nevarnosti, ko moramo drug drugemu zaupati. Dobro se moramo poznati, da lahko predvidimo, kaj bo Ëlovek dejansko v neki situaciji naredil...«poleg tega pa dve tretjini æivljenja preæiviπ prav na delovnem mestu,«prida Ivan, ki je kakor Stojan in Darko semkaj zaπel povsem nakljuëno. Pravi, da ga je vselej zanimala tehnika, zato se je izuëil za avtomehanika. Na prijateljevo pobudo je poiskal delo na letaliπëu, ki je bilo takrat zelo dobro plaëano, hkrati pa za- Ëel graditi tudi hiπo. Ker sem potreboval veliko prostega Ëasa, je bilo to delo zame Foto: Nino Mihalek idealno,«pripoveduje Ivan. Takrat so bile posamezne sluæbe loëene, zato je bilo delo intervalno, Ëe lahko tako reëem. Dve, tri ure smo delali, nato pa dve uri poëivali. Medtem smo gledali televizijo, prebrali kakπen Ëasopis, igrali namizni tenis, pa πah... In tako ohranjali dobro telesno kondicijo. So pa bili delovni pogoji takrat precej slabπi. Vsa tehniëna sredstva smo morali vleëi s traktorjem, ne glede na vreme. Danes na sreëo tega ni veë...«ivan se πe vedno spominja adrenalina, ki ga je preplavil, ko se je prvië sprehodil pod krili Boeinga 707. Da sem lahko sodeloval pri væigu, se mi je zdelo tako enkratno, da tega sploh ne morem opisati,«pove vzneseno. Najbolj ponosni smo bili, ko so nas ljudje z zanimanjem gledali z aviona. Ti si tisti, ki prvi pozdraviπ letalo, in zadnji, ki mu pomaha v slovo.«delo, pravi Ivan, sicer ni tako stresno, a vsak pristanek in vzlet letala sta najbolj nevarna trenutka. Takrat je namreë moænost nezgode najveëja. Danes je informacijski sistem pri nas æe precej dodelan in za vsako letalo æe 15 minut ali celo uro prej vemo, kdaj bo priπlo in kam ga bomo parkirali. VËasih tega ni bilo. Zgodilo se je tudi, da je kakπen avion nenapovedano priπel, ti pa si bil v sveti veri prepriëan, da imaπ uro prosto, in si vse izklopil. Nenadoma si zasliπal hrumenje letalskih motorjev in ævenket stekel v prostoru... Imeli smo dnevne plane, a ko je priπla megla, se je ustaljeni ritem podrl. Ampak o spremembah te nihëe ni obvestil,«smeje zakljuëi pripoved simpatiëni Ivan, ki ga prijatelji poznajo tudi kot navduπenega modelarja. Ob odhodu se πe zadnjië ozrem proti ploπëadi, na kateri je pred samo nekaj minutami pristalo letalo nemπkega zunanjega ministra Joschka Fischerja, in opazujem vrveæ ob mnoæici diplomatskih vozil. Za moje sogovorce je to nekaj povsem vsakdanjega. Kakor so jim vsakdanje tudi njihove naloge, pri katerih si ne smejo dovoliti niti najmanjπe napake. In zato si prav gotovo zasluæijo vsaj pozdrav ali prijazen nasmeh nas potnikov. Bojana JanËiË Novice z letaliπëa Nagrajenci GZS na Aerodromu Predsednik uprave Aerodrom Ljubljana, d.d., Vinko Moæe je pred dnevi gostil nagrajence Gospodarske zbornice Slovenije, ki so prejeli visoka priznanja za izjemne doseæke trajnejπega pomena v gospodarstvu leta 2001. SreËanja so se udeleæili predsedniki uprav iz druæb SALONIT Anhovo, gradbeni materiali, d.d., Joæe Funda, COMET, umetni brusi in nekovine, d.d., Marjan Lorger, ETI Elektroelement, d.d., Joæef Smrkolj, DROGA Portoroæ, Æivilska industrija, d.d. Matjaæ»aËoviË, direktor NUMIP, Vzdræevanje, Montaæa in proizvodnja Krπko, d.o.o., Stanislav Zorko in predstavniki Gospodarske Mobilna podpora potnikom WLAN je Mobitelova novost na ljubljanskem letaliπëu. V pripravi je namestitev in zagotavljanje javnega brezæiënega lokalnega omreæja v poslovnem salonu potniπkega terminala. Mobitel kot najveëji slovenski operater mobilne telefonije bo namestil t.i. WLAN - brezæiëno omreæje za uporabnike prenosnih raëu-

Foto: Nino Mihalek zbornice Slovenije - sekretarka komisije za nagrade Barbara Krivic, podpredsednik Miro Sotlar, generalna sekretarka Rika Germ Metlika, predstavnica obmoëne zbornice za Gorenjsko Jadranka varc ter predsednik Holding Hidria, d.d., Edvard Svetlik, ki je bil obenem tudi predsednik komisije za podelitev nagrad. Gostje so si ogledali letaliπëe, spoznali tehnologijo in proces dela na njem ter razvojne na- Ërte. nalnikov. Na ta naëin bo moæen brezæiëni dostop do interneta v poslovnem salonu. WLAN je sodobna tehnologija prenosa podatkov, ki jo vse veë proizvajalcev vgrajuje v prenosne raëunalnike, Microsoft pa podporo za WLAN vgrajuje v operacijski sistem Windows XP. WLAN omogoëa visoke hitrosti prenosa podatkov in enostavno povezljivost kjerkoli v dosegu signala. Je dodatna udobnost za potnike. Predvidoma bo omreæje zaëelo delovati maja letos. Vendar to ni edina dodatna storitev in ugodnost za potnike. LetaliπËe je v sodelovanju s Siemensom ponudilo potnikom moænost polnjenja GSM telefonov. Potnikom je na voljo 10 polnilnih mest, ki se nahajajo pod prometnim monitorjem pri gostinskem pultu v hali odhodov. Medtem ko Ëakate na odhod letala, lahko hitro napolnite svoj mobilni telefon, znamke Siemens. Potnikom je v potniπkem terminalu πe vedno na voljo tudi Mobitelov center, v katerem lahko potniki najamejo mobilni telefon oziroma kakπno drugo od njihovih storitev. Prvi Last minute center na letaliπëu Brnik PoËitnice v zadnjem hipu so tudi med Slovenci vedno bolj priljubljene. Glavna prednost Last minute ponudbe je nizka cena, ki je lahko tudi do 60 % niæja od tiste, ki je objavljana v katalogu. e dodatno pa so ponudbe poëitnic in letalskih kart zniæane dan ali dva pred odhodom. Zato je Last minute center na letaliπëu Brnik, delovati bo zaëel 14. aprila, veë kot idealen za tiste, ki se πele nekaj dni pred odhodom odloëijo za poëitnice in æelijo letovali po najniæjih moænih cenah. Last minute center na letaliπëu Brnik ni obiëajna turistiëna agencija. Je prava turistiëna borza, kjer vam bodo vsak dan v tednu, vkljuëno z sobotami in nedeljami, od 8. do 19. ure ponudili po bistveno zniæanih cenah poëitnice v organizaciji vseh slovenskih organizatorjev potovanja. Od maja do oktobra pa bo mogoëe rezervirati poëitnice tudi v noënem Ëasu do odhoda zadnjega letala. Zagotavljamo vam, da bodo ponudbe v Last minute centru na Brniku nudile najboljπo kvaliteto za najniæjo ceno. Obenem pa bo postopek rezervacije bistveno enostavnejπi, kot je v navadi v ostalih turistiënih agenci- JAT dobro polnjen V zaëetku decembra 2002 je bila na ljubljanskem letaliπëu prvië po osamosvojitvi zopet vzpostavljena redna linija med Ljubljano in Beogradom. Na tej progi leti JAT - Yugoslav Airlines ob ponedeljkih, sredah in petkih. Povezava med obema glavnima mestoma se je hitro uveljavila, saj so njihova letala ATR-72 z 61 sedeæi dobro polnjena. Z mesecem marcem je JAT omogoëil svojim potnikom tudi vstop v poslovni salon, v katerem lahko potniki ob kavi in prebiranju dnevnega Ëasopisja poëakajo na odhod letala v Beograd. I. H. Foto: Nino Mihalek Foto: Nino Mihalek jah. O ponudbah se boste lahko informirali na telefonski πtevilki 01/234 8888 ali na internetni strani www.lastminutecenter.si in istoëasno poëitnice tudi telefonsko rezervirali. Letalske karte in ostale potovalne dokumente boste nekaj ur prej prevzeli v Last minute centru Brnik in Ëez nekaj ur se boste æe znaπli na poëitnicah. Matjaæ»ede, Ilirika turizem d.o.o. Cafe avionëek z boljπo ponudbo Po nekaj mesecih, ko toëilnica v prihodni Ëakalnici ni obratovala, je Aerodrom Ljubljana sklenil pogodbo o najemu toëilnice z zasebno podjetnico iz Ljubljane. Nov najemnik je obnovil opremo toëilnega pulta in postavil nekaj udobnih miz in stolov iz ratana. Nekoliko je spremenjena tudi ponudba. Poleg kave in drugih pijaë lahko dobite sendviëe in tople prigrizke. Ko je topleje streæejo tudi na mizah, ki so postavljene ob vhodu v Ëakalnico. J. M. 13

Promet na letaliπëu Na nebu le poëasi æivahneje Leta 2002 je bilo na letaliπëu Ljubljana opravljenih skupaj 28.571 premikov letal (leta 2001 je bilo 29.050 premikov), kar predstavlja 1,6-odstotno zniæanje, ki je nastopilo predvsem zaradi globalne recesije letalskega prometa. Ta se je najbolj pokazala s πtevilom odhodov in prihodov letal tujih prevoznikov (-16,2 %), medtem ko pri domaëih prevoznikih opaæamo 3,9-odstotno rast. K padcu skupnega πtevila premikov prispeva tudi manj prometa sploπnega letalstva; skupaj 10.004 oziroma -5,8 %. 14 Fotografije: Nino Mihalek V sploπnem smo s trendom prometa bolj zadovoljni kakor leta 2001, saj si je promet po 11. septembru 2002 nekoliko opomogel. V komercialnem delu prometa spet ugotavljamo dvig πtevila letal. tevilo potnikov je proti koncu leta 2002 doseglo skupaj 872.966 potnikov oziroma 2,4 % potnikov manj kakor leto poprej. Potnikov domaëega prevoznika je bilo za slab odstotek manj, medtem ko je bilo na letalih tujih letalskih prevoznikov kar 17,5 % manj potnikov. Adria daleë najmoënejπa Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je s svojimi sedmimi letali A320 in CRJ-200 poveëal πtevilo premikov na 14.981. Skupno je Adria v dvanajstih mesecih opravila za 4 % veë poletov kakor v istem obdobju lani. Vseh potnikov Adrie leta 2002 je bilo 786.972, kar je slab odstotek manj kakor v istem obdobju lani.»e razdelimo promet Adrie na redne in Ëarterske polete, ugotovimo, da je πtevilo poletov na rednih linijah naraslo za 6 %, πtevilo potnikov pa za 2 %. tevilo Ëarterskih poletov naπega nacionalnega prevoznika πe vedno upada, zato je bilo leta 2002 angaæiranih veë Ëarterskih poletov tujih prevoznikov. Adriin Ëarterski promet se je leta 2002 zmanjπal za 16 % po πtevilu poletov ter skoraj 19 % po πtevilu potnikov v primerjavi z letom poprej. 89 % vseh potnikov je Adria prepeljala na svojih rednih linijah. Adria πe vedno posebno poudarja razvoj Ljubljane kot transfernega letaliπëa za potnike z jugovzhoda Evrope v smeri proti zahodnoevropskim destinacijam. tevilo transfernih potnikov je obsegalo 23 % vseh Adriinih potnikov na njenih linijah v Ljubljano in iz nje. Deleæ Adriinih potnikov na ljubljanskem letaliπëu je leta 2002 znaπal æe 91 % vseh potnikov javnega prometa, kar kaæe, da ima naπ prevoznik moëan monopol v potniπkem prometu v Sloveniji. Z vsakim letom ugotavljamo tudi veëji deleæ domaëega prevoznika, saj obseg njegovih poletov predstavlja tudi 80 % vseh komercialnih pristankov in poletov. In drugi prevozniki? Ruska letalska druæba Aeroflot v zaëetku leta 2002 ni letela v Ljubljano, ponovno linijo za Moskvo s 3 oziroma 2 frekvencama so odprli aprila 2002. Aeroflot opravlja za vse polete s 132-sedeænim letalom TU154. Marca 2002 je preteklo prvo leto, odkar je zaëel leteti Ëeπki nacionalni prevoznik Czech Airlines»SA. Na liniji Praga - Ljubljana - Praga leti ATR 42 vsak dan razen sobote. tevilo potnikov se je v primerjavi z letom 2001 podvojilo. Montenegro Airlines je poveëal πtevilo premikov in πtevilo potnikov. VeËina letal je poletela proti Podgorici (dvakrat tedensko), poleti trikrat tedensko tudi v Tivat. Poslovna povezava Austrian Airlinesa z Adrio je povzroëila, da je ta prevoznik nehal leteti v Ljubljano æe oktobra 2001. Ker je frekvenco Austriana k njeni povezavi z Dunajem prevzela Adria, je skupno πtevilo potnikov in poletov za to destinacijo ostalo na enaki ravni kakor v istem obdobju lani (zmanjπanje πtevila potnikov za slab odstotek ob hkratnem poveëanju πtevila premikov za 7 %). Namesto πvicarskega prevoznika Swissair je lete za Ljubljano pozimi opravljal Crossair, aprila 2002 pa z istim πtevilom letov nadaljuje novoustanovljeno podjetje Swiss International Air Lines. 50-sedeæno letalo Embraer RJ145 je dobro zasedeno, zato podjetje razmiπlja o pove- Ëanju svojih kapacitet oziroma frekvenc. Decembra 2002 je na redni progi Beograd - Ljubljana - Beograd zaëel leteti jugoslovanski prevoznik JAT. Makedonski prevoznik Avioimpex je zaradi internih teæav prenehal leteti æe z zimskim voznim redom 2001/2002 in do danes πe ni obnovil povezave z Ljubljano. Croatia Airlines, ki Ljubljano poleti povezuje z BraËem, je zmanjπala πtevilo letov in πtevilo prepeljanih potnikov za Ëetrtino v primerjavi z letom 2001. Poleg naπtetih se je v izrednem prometu pojavljalo πe nekaj drugih tujih prevoznikov. Med drugimi je poleti v GrËijo letel prevoznik Aegean Cronus Airlines. Med prvomajskimi prazniki in pozneje je bilo veë Ëarterskih poletov Flash Airlines - potovanja v Egipt je organizirala slovenska agencija Tao T&T. Eastline je odpeljal precejπnje πtevilo potnikov z nekaj poleti v Moskvo. V poletnem voznem redu je ljubljansko letaliπëe gostilo tudi Ëartersko verigo prevoznika Israir Airlines, ki

Premiki letal po vrstah prometa je potnike iz Tel Aviva vozil na svojih B757 z 215 sedeæi. Prevoz ekspresnih poπiljk Od domaëih prevoznikov je imel Solinair dnevno letalsko povezavo z Bergamom za prevoz ekspres poπiljk za podjetje DHL. Prevoz poπiljk UPS je opravljal domaëi prevoznik Alpe Air petkrat tedensko na liniji Ljubljana - Dunaj in nazaj ob obëasni pomoëi prevoznika iz Hrvaπke Laus Air. Drugi operaterji hitrih poπiljk (TNT, FEDEX) so uporabljali redne linije. Na podroëju letalskega tovornega prometa so z rednimi kamionskimi linijami nadaljevali Air France, Austrian Airlines, Lufthansa, Malev. Septembra 2002 je novo kamionsko linijo uvedel tudi Swiss. Bilo je nekaj dodatnih Ëarterjev tovornih letal, sicer pa se je promet odvijal preteæno s tovornjaki ali v prtljaænikih potniπkih letal. tevilo poletov tovornih letal se je zmanjπalo. V celoti je bila teæa prepeljanega tovora skromnejπa za 3,1 %. Skupaj je bilo pretovorjenega 12.021 ton tovora. Glede na gibanja v letalskem prometu na letaliπëu Ljubljana in v Evropi ugotavljamo tendenco rasti. Po veë kakor dveletnem upadanju prometa zaradi sploπne gospodarske recesije in teroristiënih groæenj se zanimanje potnikov za letenje poveëuje. Vendar je letalski promet zelo obëutljiv za svetovne konflikte in krizna æariπ- Ëa, zato bodo dogodki v Iraku zagotovo vplivali na πtevilo potnikov leta 2003. Foto: Nino Mihalek tevilo potnikov po vrstah prometa Tovorni promet po vrstah transporta 15

Prevozniki na Aerodromu Ljubljana ADRIA AIRWAYS, Slovenski letalski prevoznik, d.d. KuzmiËeva 7 SI - 1000 Ljubljana tel.: + 386 (0)1 36 91 000 fax: + 386 (0)1 43 69 233 mail: info@adria.si http//: www.adria.si Leti: Adriina mreæa poletov povezuje Ljubljano z veë kot πtiridesetimi destinacijami predvsem v Evropi. Adria ima okrog 140 rednih tedenskih poletov iz Ljubljane v Amsterdam, Bruselj, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Istanbul, København, Kristianstad, London, Manchester, Moskvo, München, Ohrid, Pariz, Podgorico, Priπtino, Sarajevo, Skopje, Split, Tel Aviv, Tirano in v Zürich. Jeseni 2001 je Adria vstopila na trg Evropske unije s poleti med Dunajem in Frankfurtom in spomladi 2003 dodala let Dunaj - München. V Ëarterskem prometu, ki je predvsem sezonskega znaëaja, leti Adria v GrËijo, panijo, TurËijo, Tunizijo in tudi na druge destinacije. Sedeæ druæbe: Sedeæ druæbe je v Ljubljani, predstavniπtvi sta v Mariboru in Kopru, v razliënih evropskih mestih pa ima veë kot dvajset predstavniπtev in pogodbenih partnerjev. Flota: Adria ima v svoji floti osem letal: tri tipa Airbus A 320 in pet Canadair Regional Jet CRJ 200. Kot regionalni prevoznik Adria uspeπno sodeluje v evropskih integracijskih procesih. Partnerstvo z Lufthanso, Austrian Airlines in Air France jo uvrπëa v njihove globalne mreæe poletov. Na osnovi dogovorov s preko sto letalskimi prevozniki lahko potniki z Adriino vozovnico potujejo praktiëno po vsem svetu. Adria je vkljuëena v enega glavnih distribucijskih sistemov - Amadeus. Ugodnosti: Adriini potniki se lahko vëlanijo v Adria Privilege Club in s potovanji na Adriinih letalih zbirajo toëke, ki prinaπajo razliëne ugodnosti (nagradne vozovnice, popuste...). Ugodne cenovne ponudbe za povratne vozovnice so za potnike vedno privlaëne. V tem trenutku Adria ponuja: - Od 1.aprila lahko mladi od 16. do 24. leta in πtudentje do 27. leta kupite enosmerne vozovnice po posebno ugodnih cenah za potovanje v Split, Dubrovnik (14.000 SIT*), Dunaj, Zürich, München (14.500 SIT*), Sarajevo, Frankfurt, Skopje, London (15.600 SIT*), Bruselj, København, Pariz, Amsterdam (20.800 SIT*). Rezervacija je moæna najveë sedem dni pred zaëetkom potovanja. - KLUB ponudba: København (49.000 SIT*), Dunaj (36.400 SIT*), Amsterdam (40.000 SIT*), London (41.600 SIT*). - MIDVA ponudba, ki je namenjena dvema, za povratna potovanja: Dunaj (37.500 SIT*), London (50.000 SIT*). *Letaliπke pristojbine in druge dajatve niso vkljuëene v ceno, πtevilo sedeæev je omejeno. Novosti: Adrio Airways je leta 2002 Bombardier, proizvajalec letal Canadair Regional Jet, izbral za prvi center vzdræevanja letal te vrste v Evropi. Adria lahko izvaja preglede, veëja vzdræevalna dela, posodobitve in modifikacije na letalih Canadair CRJ 100/ 200, CRJ 700 in novem CRJ 900 za vse letalske prevoznike, ki imajo letala tega tipa. Februarja 2003 je Adria svoji floti dodala osmo letalo, in sicer je to peto letalo tipa Canadair Regional Jet, poleg tega ima πe tri letala Airbus A 320. Prodaja vozovnic: Vsi potniki si ob rezervaciji letalske vozovnice lahko rezervirajo tudi hotelsko sobo ali avtomobil (rent-a-car) pri enem od Adriinih partnerjev. Æeljo po rezervaciji ali povpraπevanju v zvezi z voznim redom in cenami vozovnic lahko potniki sporoëijo sluæbi rezervacij po telefonu 01 369 10 10 ali elektronski poπti: booking@adria.si. Za potnike iz oddaljenih krajev (Maribor) ali tujine (Hrvaπka - Reka, Zagreb) so organizirani prevozi od Aerodroma Ljubljana ali do njega. Prevoz je potrebno rezervirati ob nakupu vozovnice. Vse potrebne informacije lahko poiπëete na internetnih straneh www.adria.si, vozovnico pa lahko tudi rezervirate. Foto: Nino Mihalek AEROFLOT Russian Airlines Dunajska 21 SI - 1000 Ljubljana tel: +386 (0)1 436 85 68 fax: +386 (0)1 436 85 93 mail: aeroflot-lju@siol.net http//: www.aeroflot.com Delniπka druæba Aeroflot je najveëji ruski letalski prevoznik in πe vedno ena izmed veëjih letalskih druæb na svetu, saj izvaja komercialne in tehniëne polete na 138 destinacijah v 73 dræav. Svojo letalsko floto obnavlja s sodobnimi letali, ki nudijo potnikom predvsem na dolgih medcelinskih poletih udobno in varno voænjo. Z manjπimi letali za srednje razdalje povezuje veëino evropskih prestolnic, saj se lahko hitro in uspeπno prilagaja vsem spremembam na tem zahtevnem trgu. Flota: Tupoljev 154, Boeing 737, Boeing 777, Airbus 310, IL-96, IL-86. Vsa letala so bila pred kratkim tehniëno obnovljena. Nova notranja oprema letal zagotavlja potnikom veëje udobje in viπjo kakovost poleta. Vsa letala, ki letijo v Evropo, so prilagojena evropskim standardom. Od leta 2001 so vsi Aeroflotovi leti v Evropo nekadilski. Aeroflot leti v Ljubljano s TU- 154 M«, ki ima 126 sedeæev, od tega v razredu business 24 in v economy class 102. Leti: V poletni sezoni bo Aeroflot letel dva oz. trikrat na teden na liniji Moskva - Ljubljana - Moskva, in sicer: ponedeljek: prihod iz Moskve ob 19.25, odhod iz Ljubljane ob 20.25; sreda: prihod iz Moskve ob 19.25, odhod iz Ljubljane ob 20.25 (04 JUN - 03 SEP 2003); petek: prihod iz Moskve ob 14.35, odhod iz Ljubljane ob 15.35; Ugodnosti: tevilne ugodne povezave preko Moskve po Ruski federaciji in na Daljni vzhod (Peking, Tokio, Bangkok...). Ugodne cene in hitra dostava tovornih poπiljk. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko dobite v predstavniπtvu Aeroflota v Ljubljani ali pa v pooblaπëenih turistiënih agencijah Kompas, Globtour, Concord in Golfturist. 16

»SA Czech Airlines Zg. Brnik 130a SI - 4210 Brnik-aerodrom tel: +386 (0)4 20 61 750 fax: +386 (0)4 20 61 751 mail: janus@siol.net http//: www.czechairlines.com»sa - Ëeπka letalska druæba - je ena najstarejπih letalskih druæb na svetu. Ustanovljena je bila æe leta 1923, zato letoπnje leto praznuje okroglih 80 let obstoja.»sa povezuje preko Prage veë kakor 60 destinacij po svetu, na domaëih linijah pa leti v Brno, Ostravo in Karlovy Vary. Flota: Flota»SA πteje 31 modernih letal, od velikih Airbus 310, Airbus 300, Boeing 737-500, Boeing 737-400 do manjπih, kot so ATR 72 in ATR 42 za krajπe destinacije. Na vseh letih»sa lahko potniki potujejo v ekonomskem ali poslovnem razredu. V Ljubljano leti»sa z letali tipa ATR 42, ki imajo 45 oziroma 48 sedeæev. Leti: V Slovenijo leti»sa na liniji Praga - Ljubljana - Praga vsak dan razen sobote.»as prihoda oziroma odhoda letala: Praga - Ljubljana: 11.40-13.00 Ljubljana - Praga: 14.35-15.55 Ugodnosti:»SA je Ëlan pomembnega zdruæenja letalskih prevoznikov SKY TEAM, katerega Ëlani so tudi Air France, Delta, Aero Mexico, Alitalia in Korean Air. S kartico»sa OK Plus imajo potniki na letih»sa, drugih partnerjev SKY TEAM-a in Lufthanse posebne ugodnosti.»sa nudi tudi prevoz blaga po ugodnih cenah. Novost: Iz Prage so uvedene nove destinacije za Cork, Edinburgh in Tallin. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko potniki kupijo pri vseh IATA turistiënih agencijah ali pa na predstavniπtvu letaliπëa na Brniku, tel: 04 206 17 50, faks: 04 206 17 51 ali pa e-mail: januscsa@siol.net. JAT Yugoslav Airlines Slomπkova 1 SI - 1000 Ljubljana tel.: + 386 (0)1 23 14 340, 23 14 341 fax: + 386 (0)1 43 17 293 JAT sodi med najstarejπe letalske druæbe na svetu, ustanovljen je bil leta 1927. Leti: V petinπtiridesetih predstavniπtvih v tujini in desetimi v dræavi je JAT svojo komercialno mreæo razπiril na vseh pet celin, pri Ëemer sta zlasti Evropa in domaëi trg gosto premreæena. JAT omogoëa destinacije na Bliænji in Daljni vzhod, v Severno Afriko, Atene, Beirut, Kairo, Dubai, Damask, Istanbul, Larnaco, Malto, Tunis, Tel Aviv in Solun. Flota: JAT-ova flota ima v tem trenutku 33 letal. V naslednji sezoni bodo leteli z devetnajstimi letali. To so: dvanajst letal B737, serije 300, dva B737 serije 400, tri ATR72 in dva obnovljena DC9. Vsi so prilagojeni najstroæjim evropskim standardom. Sedem letal bodo najeli tuji pogodbeni partnerji, in to πest B727 in enega medcelinskega DC10 z JAT-ovimi posadkami, medtem ko je zadnjih sedem letal tipa DC9 namenjeno izkljuëno odprodaji. V Ljubljano JAT leti z letali tipa ATR72. Letalo ima skupno 61 sedeæev, od tega 10 v poslovnem razredu in 51 v turistiënem razredu. Na omenjeni liniji JAT leti skupaj z Adrio Airways in to z dvema πtevilkama leta. tevilka leta JAT-a je JU103, πtevilka Adriinega je JP2801. Leti so ob ponedeljkih in sredah iz Ljubljane ob 10.25 in ob petkih ob 17.25. Vozovnice: Lahko jih kupite v vseh turistiënih poslovalnicah po Sloveniji. Pri nakupu pet povratnih vozovnic na JAT-ovih letih vam podarimo brezplaëno vozovnico za destinacije po Evropi. Potniki poslovnega razreda lahko od 1. 3. 2003 uporabljajo posebno Ëakalnico namenjeno potnikom poslovnega razreda. Informacije: Za vse informacije in vpraπanja pokliëite telefon 01 231 42 40. MONTENEGRO AIRLINES Zg. Brnik 130a SI - 4210 Brnik-aerodrom tel: +386 (0)4 20 19 160 fax: +386 (0)4 20 19 161 mail: monte.airas@siol.net http//: www.montenegro-airlines.com Montenegro Airlines je mlada letalska druæba s sedeæem v»rni Gori. Druæba je bila ustanovljena 24. 10. 1994. Prvo letalo, kupljeno konec leta 1996, je bilo letalo tipa Fokker 28. Leta 1998 se mu je pridruæilo πe eno letalo istega tipa. Prva posodobitev je bil nakup letala Fokker 100 leta 2000. Letali Fokker 28 sta bili leta 2001 prodani. Prevoznik je kupil πe eno letalo Fokker 100. Tretje letalo Fokker 100 je bilo kupljeno lani. S takπno floto Montenegro Airlines zagotavlja prevoze v mednarodnem in domaëem potniπkem prometu. Flota: Montenegro Airlines ima v svoji floti tri stosedeæna letala nizozemske izdelave tipa Fokker 100. Letalo ima 10 sedeæev za potnike poslovnega in 90 sedeæev za potnike turistiënega razreda. Leti: Med Ljubljano in glavnim mestom Podgorico so poleti vsak torek in soboto ob naslednjih urah: Podgorica - Ljubljana: 10.20-11.20 Ljubljana - Podgorica: 12.00-13.00 Povezava z Beogradom preko Podgorice je vsak torek in soboto: Ljubljana - Beograd: 12:00-14:20 Beograd - Ljubljana: 09:00-11:20 V poletni sezoni so planirani poleti tudi na liniji Ljubljana- Tivat. Ugodnosti: Ugoden popust za mlajπe od 26 let in starejπe od 60 let za povratne letalske vozovnice. Novost: Zbiranje letov: na osnovi πestih izdanih kart na isti relaciji je sedma vozovnica brezplaëna. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko rezervirate na telefonski πtevilki 04 201 91 60 vsak delavnik med 8. in 15. uro, lahko pa tudi po faksu 04 201 91 61 ali elektronski poπti monte.airas@siol.net. SWISS INTERNATIONAL AIR LINES Dunajska 156 Sl - 1000 Ljubljana tel: +386 (0)1 569 10 10 fax: +386 (0)1 569 10 00 mail: lmilic@mail.swiss.com http//: www.swiss.com Swiss International Air Lines, skrajπano Swiss, je nova πvicarska letalska druæba, ustanovljena 31. marca 2002 s poveëanjem kapitala regionalne letalske druæbe Crossair. Sedeæ druæbe je v Baslu. Flota: Swiss ima 132 letal. VeËino flote sestavljajo najnovejπa letala tipa Airbus in Embraer, kot zanimivost pa naj omenimo, da so vsa letala julija 2002 poimenovali po najviπjih vrhovih πvicarskih Alp. Swiss leti na relaciji Zürich - Ljubljana - Zürich z letalom Embraer-RJ 145, ki ima 49 sedeæev. Leti: Swiss leti na relaciji Zürich - Ljubljana - Zürich vsak dan: Zürich - Ljubljana: 12.20-13.30 Ljubljana - Zürich: 14.00-15.15 Z letaliπë Zürich, Basel in Geneva leti Swiss v 117 destinacij. S poletnim voznim redom ponuja Swiss v sodelovanju z letalsko druæbo Qantas novo destinacijo - Sydney. Ugodnosti: Swiss Travel Club je program, ki potnikom omogoëa pridobitev brezplaëne vozovnice, zamenjavo kupljene vozovnice za viπji razred in πtevilne druge ugodnosti na podlagi zbranih milj. Podjetja lahko sodelujejo v programu Swiss Profit, kjer zbirajo milje za uveljavitev ugodnosti pri nakupu vozovnic vsi zaposleni. VeË podatkov je na razpolago na spletni strani www.swiss.com, kjer si lahko potniki ogledajo tudi vozni red in rezervirajo svoj polet. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice prodajajo vse pooblaπëene agencije v Sloveniji ter predstavniπtvo Swiss-a v Ljubljani in na brniπkem letaliπëu. 17

Kompas Hit v Moskvi Rusi se radi vraëajo v Slovenijo 20 Skupno podjetje Kompas Hit, ki so ga v Moskvi odprli trije pomembni igralci slovenskega turizma, tretji partner je Aerodrom Ljubljana, prodaja naπe turistiëne proizvode v Rusiji in Ukrajini. Ruski turisti so zelo zaæeleni gosti, saj v povpreëju dnevno porabijo 114 evrov na dan, medtem ko evropski samo 50 evrov. Najraje potujejo na Finsko, v Litvo in na Kitajsko. V zadnjih letih vse bolj odkrivajo Slovenijo. Kako si odpira vrata na ruski trg Kompas Hit? Direktor Duπan SpaleviË vidi velike moænosti. Duπan SpaleviË: Prvi pogoj je, da je turistiëni proizvod kvaliteten. Najboljπa reklama je zadovoljen gost, ki se vrne domov in o svojih izkuπnjah pove svojim znancem. Iz prakse lahko povem, da so ruski gosti veëinoma zadovoljni s slovensko ponudbo. Redno se namreë dogaja, da se pri nas oglasi gost, ki se je odloëil za potovanje v Slovenijo po priporoëilu znanca. - Kako Kompas Hit v Moskvi prodaja svoje storitve in kakπen odmev je ustanovitev podjetja vzbudila v ruski javnosti? Naπe marketinπke aktivnosti so naërtovane tako, da poskuπamo doseëi Ëim veë naπih ciljnih kupcev in gostov na eni strani ter partnerjev in agencij na drugi. Naπa marketinπka strategija uporablja za te aktivnosti veë orodij. Oglaπujemo v specialnih turistiënih tiskanih publikacijah, namenjenih stroki, torej turistiënim agentom in touroperatorjem. Vendar oglaπujemo tudi v publikacijah za konëne kupce. Mislim na zelo popularno turistiëno publikacijo Turizem in oddih«, ki je potroπnikom na razpolago brezplaëno in se razdeljuje v restavracijah, trgovinah, hotelih, agencijah ipd. Ne moremo manjkati na sejmih. Zato se udeleæujemo najveëjega turistiënega sejma v vzhodni Evropi, ki je vsako leto marca v Moskvi. Letos smo imeli (Kompas Hit) stojnico v najveëjem paviljonu, kjer so se predstavili najveëji ruski touroperatorji. Sodelujemo πe na regionalnih sejmih (Ekaterinburg, St. Peterburg, Nizhni Novogorod), na slovenski ambasadi v Moskvi pa spomladi in jeseni predstavljamo cenike za novo sezono naπim partnerjem in πtudijske izlete v Slovenijo, Hrvaπko in»rno goro. Lahko pogledate naπ e-mail. V naπi poπtni bazi je nekaj tisoë partnerjev po Rusiji, katerim redno poπiljamo posebne ponudbe, novice ipd., na naπi internetni strani www.kompas-moscow.ru lahko naπi gostje najdejo informacijo o vseh naπih destinacijah, fotografije objektov, cene, tisto, kar jih zanima. Ruska javnost je pozdravila ustanovitev naπega podjetja, πe posebno zato, ker so naπi lastniki tri najveëja slovenska podjetja iz Slovenije s podroëja turizma in so v ta trg pripravljena vlagati sredstva. - Brez partnerskih povezav boste na tako velikem trgu teæko uspeπni. Za naπ posel so seveda zelo pomembni partnerji, ki prodajajo naπe proizvode po Rusiji in tudi v Ukrajini, ki vse bolj profesionalno vstopa v svet turistiëne industrije. Prek partnerjev prodamo veë kot 50 % naπih paketov, zato je partnerski odnos izjemno pomemben. Za vzdræevanje dobrih partnerskih odnosov je treba partnerje nenehno izobraæevati, spodbujati ter jim vlivati zaupanje v naπe podjetje in naπe proizvode. V turistiëni industriji so pomembni dobri odnosi s ponudniki turistiënih storitev. Tu mislim predvsem na komercialne oddelke v hotelih, prevoznih podjetjih in receptivnih, incoming agencijah na naπih destinacijah, ki so praviloma podjetja iz mreæe KOMPAS-a. Pri prodaji Slovenije ne gre pozabiti na konzularni oddelek slovenske ambasade v Moskvi, ki izdaja slovenske vize za ruske potnike in je izredno kooperativna, kar pomaga pri razvoju naπega posla. -»eprav ste πele na zaëetku poslovanja, najbræ lahko ocenite, kje so najveëje moænosti za popularizacijo in træenje naπih turistiënih proizvodov v Rusiji. Prvi pogoj je, da je turistiëni proizvod kvaliteten. Najboljπa reklama je zadovoljen gost, ki se vrne domov in o svojih izkuπnjah pove svojim znancem. Iz prakse lahko povem, da so ruski gosti veëinoma zadovoljni s slovensko ponudbo. Redno se namreë dogaja, da se pri nas oglasi gost, ki se je odloëil za potovanje v Slovenijo po priporoëilu znanca. Vendar je to ena stran medalje. V Slovenijo bi morali marketinπko sistematiëno privabljati goste, kar pomeni vlaganje v promocijo. Menim, da Slovenija zaenkrat premalo investira v svojo promocijo na ruskem trgu, predvsem zato, ker ruski gosti æe zdaj predstavljajo pomemben deleæ vseh tujih gostov v Sloveniji, poleg tega pa slovijo kot izjemno kvalitetni gosti predvsem glede sekundarne turistiëne potroπnje. Eno od moænosti Slovenije vidim predvsem v razvoju t. i. alternativnih turistiënih proizvodov, s katerimi je Slovenija æe zdaj pred mnogimi dræavami. Tu imam v mislih moænosti raftinga, kanjoninga, ribolova, kmeëkega turizma, zdraviliπë, πportnih iger ipd. Mnogokrat pozabljamo, da ne predstavlja vsega slovenskega turizma obala (Portoroæ), kjer sicer res gostuje veëina naπih gostov, vendar ima tudi Portoroæ z manj kot 5000 posteljami svoje omejitve. - Ali to pomeni, da je lahko Rusija prednostni emitivni trg za Slovenijo? In kako je z incomingom v Rusijo? Æe zdaj je πtevilo prenoëitev ruskih gostov v Sloveniji kar veliko. Poleg tega se ruski gosti veëinoma odloëajo za boljπe namestitvene kapacitete. Vendar bi rad na tem mestu opozoril na nekaj drugega. Rusija je namreë zelo pomemben imitivni, incoming trg za Slovence in predvsem turiste iz zahodne Evrope in AmeriËane. Eden od naπih pomembnih delov posla je incomig v Rusijo, Ukrajino in baltiπke dræave. Povpraπevanje po Rusiji se je v zad-

njem Ëasu izjemno poveëalo in πe vedno raste s stopnjo 10 do 15 % letno. Letos bo Rusijo obiskalo pribliæno 10 milijonov tujih turistov, med njimi precej iz Slovenije. Nedvomno je Rusija izjemno zanimiva dræava, saj ima bogato zgodovino in izjemne spomenike. V Moskvi bodo v naslednjih nekaj letih zgradili 20 novih hotelov, velik turistiëni kompleks v centru mesta, najsodobnejπi expocenter ipd. Rusija æeli v naslednjih 10 letih doseëi 5. mesto po πtevilu tujih gostov v Evropi. Plan naπega podjetja je leta 2003 preseëi 1000 gostov v incomingu v Rusijo, saj imamo æe zdaj napovedanih nekaj veëjih skupin, poleg tega pa smo za individualne goste iz tujine naredili web portal«z naslovom www.russiaincoming.com. Po naπih ocenah je eden boljπih portalov s podobno ponudbo. S tem portalom bodo lahko konëni klienti in partnerske agencije bookirali naπe storitve v Moskvi, St. Peterburgu in drugih predelih Rusije. Pozneje bomo k naπi osnovni ponudbi hotelskih kapacitet in transferjev ponudili πe specialne ture, kot so smuëanje na KamËatki, letenje z letali Mig, ribolov, kriæarjenja ipd. V tem projektu z nami sodeluje dnevni Ëasopis v angleπkem jeziku Moscow Times, ki nam je posredoval veliko informacij s svojega informacijskega portala. - Slovenija je zdaj v ospredju, vendar z njo ne boste preæiveli. Slovenija predstavlja trenutno v naπem portfoliu pribliæno 30 % posla, priëakujem pa, da se bo ta deleæ z leti manjπal kljub priëakovani rasti prodaje Slovenije. Poleg Slovenije prodajamo tudi proizvode na Hrvaπkem, v»rni gori, Italiji, Avstriji, Rusiji, Ukrajini in baltiπkih dræavah. Eden od razlogov, zakaj se ukvarjamo s prodajo»rne gore, je dejstvo, da je eden naπih lastnikov, Hit Gorica, lastnik hotela Meastral v»rni gori. Hrvaπka je v zadnjih letih dosegla velik dvig pri povpraπevanju na ruskem trgu zaradi stabilne situacije in prenovljenih kapacitet. V Hrvaπko in»rno goro imamo letalski program charter z zakupljenimi sedeæi na letih v Pulj, Split in Tivat, od koder pokrivamo tudi obmoëje Dubrovnika. V Ljubljano naπi potniki letijo na rednih linijah Adrie Airways in Aeroflota. Avstrijo in Italijo smo v naπ portfolio dodali letos. V Avstriji imamo naërte predvsem na podroëju smuëarskega turizma in poletnih aranæmajev ob koroπkih jezerih, v Italiji pa bomo træili predvsem Benetke in njeno okolico (Lido di Venezia in Lido di Jezolo). Za Avstrijo in Italijo smo se odloëili predvsem zato, ker ob vkljuëitvi Slovenije v Evropsko skupnost raëunamo na to, da bodo v nekaj letih meddræavne meje prosto prehodne. Zato bodo lahko naπi gosti z eno vizo obiskali vse tri dræave. Zdaj morajo namreë ruski gosti za pot iz Slovenije v Avstrijo in Italijo imeti slovensko in schengensko vizo. Ta strategija tudi sovpada z interesi Aerodroma Ljubljana, naπega solastnika, ki æeli prek svojega letaliπëa servisirati veëino potnikov iz regije treh dræav. - Kakπne rezultate priëakujete letos? Po zdajπnjem odvijanju dogodkov priëakujem, da bomo presegli plan, ki znaπa 2 mio USD realizacije v letu 2003. Vendar se ne bomo ustavili. P.I. Duπan SpaleviË: Eden od naπih pomembnih delov posla je incomig v Rusijo, Ukrajino in baltiπke dræave. Povpraπevanje po Rusiji se je v zadnjem Ëasu izjemno poveëalo in πe vedno raste s stopnjo 10 do 15 % letno. Letos bo Rusijo obiskalo pribliæno 10 milijonov tujih turistov, med njimi precej iz Slovenije. 21

Banke in posojila za dopust V modi so hitri krediti«matjaæ Jauk, Nova KBM: Obliko Kredit takoj, se imenuje oblika kreditiranja, ki smo jo v Novi KBM uvedli v juliju 2002. Sklenjene imamo tudi posebne aranæmaje s turistiënimi agencijami, vendar ugotavljamo, da se za takπno obliko kreditiranja odloëa malo ljudi, veliko veë je povpraπevanja po komercialnih potroπniπkih kreditih ali obliki Kredit takoj.«turistov je vse veë. Kljub teroristom, recesiji in zmanjπevanju kupne moëi potroπnika. Tudi v Sloveniji popotniπkih sanj ni manj. Vendar si marsikdo poëitnic - takπnih ali drugaënih - ne more privoπëiti. Ali so banke odkrile moænosti za nov produkt? Slovenci se radi odloëajo tudi za daljπa potovanja, ki pa zahtevajo zajetnejπi kupëek denarja. Kaj ponujajo slovenske banke popotnikom in turistom, kakπna je ponudba posojil za dopust in potovanja? Kakπne so ugodnosti in kakπni so pogoji za pridobitev posojila, smo povpraπali predstavnike petih veëjih bank na Slovenskem. Matjaæ Jauk, direktor Sektorja træenja in razvoja storitev v Novi KBM: V Novi KBM smo poleg pestre ponudbe storitev pripravili tudi posebno ponudbo kratkoroënih potroπniπkih posojil z rokom vraëila do 12 in dolgoroënih potroπniπkih posojil z rokom vraëila do 36 mesecev ter odplaëevanjem anuitet s trajnimi nalogi iz tekoëih raëunov. Namenjena je komitentom naπe banke, ki poslujejo s tekoëimi raëuni. Namesto izdaje veë Ëekov za obroëno odplaëevanje nakupa blaga ali storitev jim odslej nudimo moænost najetja potroπniπkega kredita pod ugodnejπimi pogoji od sicer veljavnih. Prednosti te oblike potroπniπkega posojila so enostaven in hiter postopek odobritve kredita, odplaëevanje preko trajnega naloga iz tekoëega raëuna, do najveë 10 tisoë tolarjev stroπkov odobritve kredita, nominalna fiksna obrestna mera za kredite, ni potrebna potrditev podatkov o zaposlitvi in plaëi, ni plaëila stroπkov odplaëevanja, najviπji znesek odobrenega kredita je milijon tolarjev, v primeru nenamenske porabe posojila pa lahko denar nakaæemo tudi na tekoëi raëun. Pred najemom posojila je potrebno vsaj πestmeseëno sodelovanje z banko in poslovanje vsaj z eno plaëilno kartico. Posojilo lahko takoj najamete v vseh enotah, ki odobravajo kredite. KlasiËna ponudba potroπniπkih kreditov je v Novi KBM na voljo æe dolga leta, obliko Kredit takoj, kot se imenuje navedena oblika kreditiranja, pa smo uvedli v juliju 2002. Nova KBM d.d. ima sklenjene posebne aranæmaje s turistiënimi agencijami Venetus, Maribor, Caravaning Intertus Trade, Maribor, in Occasio - turistiëna agencija SonËek. Moænost najetja takπnega kredita imajo vsi tisti, ki se odloëijo za plaëilo njihove turistiëne ponudbe. Ugotavljamo, da se za takπno obliko kreditiranja odloëa malo ljudi; veliko veë je povpraπevanja po komercialnih potroπniπkih kreditih ali obliki Kredit takoj.«mojca Strojan, Odnosi z javnostmi na Novi ljubljanski banki: V naπi banki posebnih posojil za potovanja nimamo v ponudbi, saj v ta namen stranke lahko najamejo osebno posojilo z dobo odplaëevanja do sedem let, odvisno od oblike zavarovanja. Posojilo odobrimo za vse namene. Banka namenov ne preverja, lahko pa na posebno æeljo kreditojemalca sredstva kredita nakaæe tudi na raëun osebe, ki izstavi dokument - raëuna ali predraëuna in s tem poravna obveznosti kreditojemalca do izstavitelja dokumenta. V navedenem primeru je poraba posojila namenska, pri Ëemer je zavarovanje tovrstnih posojil pri zavarovalnici cenejπe kot za nenamenska posojila. Glavne prednosti so nespremenljiva meseëna obveznost za posojila do treh let in udobno poslovanje. Posebna ponudba je osebno posojilo brez zavarovanja za stranke, ki poslujejo s plaëilno kartico naπe banke in prejemajo osebni dohodek ali pokojnino na raëun v naπi banki æe veë kot πest mesecev, obrestne mere so niæje, metodo izraëuna meseëne obveznosti pa si izberete sami. Namen porabe ni predpisan. Minimalna meseëna obveznost za posojila do enega leta znaπa deset tisoëakov in 15 tisoëakov za posojila nad enim letom. Odpla- Ëilna doba je do sedem let glede na obliko zavarovanja in do treh let z nominalno obrestno mero.«mateja Hodnik in Jasmina GogiÊ, Oddelek za razvoj banënih storitev za obëane na Abanki, Ljubljana: V Abanki imamo posebno ponudbo kreditov za poëitniπke in turistiëne aranæmaje v sodelovanju s turistiënimi agencijami (aranæmaji z ugodnejπo obrestno mero), in sicer Emono Globtour d.o.o. Ljubljana, Kompas Turizmom d.d., TuristiËno agencijo ERIKA iz Radelj, Carintio d.o.o. iz Prevalj, SmuËarskim klubom Capris Koper in Eldoradom d.o.o., Maribor. To so namenski krediti, ki jih kreditojemalec lahko pridobi v katerikoli enoti Abanke. Osnova za pridobitev kredita je izpolnjena vloga za posojilo s pripadajoëo dokumentacijo za ugotovitev kreditne sposobnosti in predraëun turistiëne agencije. Posojila nekomitentov se obvezno odplaëujejo preko upravno izplaëilnih prepovedi, medtem ko komitenti lahko za odplaëevanje kreditov odprejo trajne naloge na tekoëih raëunih. Zanimanje obëanov po namenskih kreditih za fi- 22

nanciranje poëitnic na sploπno ni veliko. ObËani se raje odloëajo za gotovinske kredite, saj lahko v tem primeru gotovino porabijo za kakrπenkoli namen. Komitentom Abanke nudimo tudi posebne kratkoroëne gotovinske kredite, pri katerih za odobritev ni potrebno predloæiti s strani delodajalca potrjene vloge za posojilo.«roman Poæarπek, Oddelek razvoja in podpore aktivnim poslom na Banki Celje: V Banki Celje vsem, ki bi æeleli najeti posojilo za poëitnice, a nimajo dovolj lastnih finanënih sredstev, v ta namen nudimo ugodne kredite. Krediti so kratkoroëni z dobo odplaëevanja do enega leta. Obrestna mera je zelo ugodna. Sicer pa tovrstne kredite za poëitnice, dopust in potovanja v naπi banki nudimo æe vrsto let. Posojila so namenjena tako komitentom kot nekomitentom naπe banke po enakih obrestnih merah, pogoji za najem pa so kreditna sposobnost, ustrezna boniteta prosilca ter zagotovitev zavarovanja kredita. Uporaba kredita je namenska na osnovi predraëuna oziroma ponudbe turistiëne agencije ali drugega ponudnika poëitnic.»e æeli stranka sama razpolagati z gotovino, ji v banki to tudi omogoëimo. e posebej so za to primerni hitri krediti. To so krediti za osebno porabo, namenjeni komitentom Banke Celje, ki poslujejo s tekoëimi raëuni. V primerjavi z ostalimi vrstami posojil je za pridobitev hitrih kreditov potrebno manj dokumentacije, saj prosilec praviloma lahko pridobi kredit le na osnovi izpolnjene proπnje in ob predloæitvi veljavnega osebnega dokumenta ter davëne πtevilke. Kreditojemalec odplaëuje kredit v meseënih anuitetah preko trajnega naloga s tekoëega raëuna. Odobravamo jih strankam z ustrezno boniteto. Hitri krediti so na voljo z dobo odplaëila do najveë treh let, najviπji moæni znesek posameznega kredita pa je milijon tolarjev. Osnova za izraëun kreditne sposobnosti so prilivi na tekoëi raëun, pri kreditojemalcih, ki opravljajo zasebno dejavnost, pa prilivi na transakcijski raëun. Naj omenimo πe poglavitno prednost ponudbe, ki je v tem, da izraëun kreditne sposobnosti ne temelji na klasiënem naëinu proste tretjine osebnega dohodka. S tem omogoëamo naπim komitentom dodatno moænost najema kredita. Uporabniki teh storitev so v veëini primerov stranke, ki se odloëajo za daljπa potovanja ali æelijo preæiveti dopust v eksotiënih deæelah, saj cena takπnega aranæmaja obiëajno presega trenutne finanëne zmoænosti posameznika.«jelka Novak Katona, predstavnica za odnose z javnostmi v SKB banki: V SKB banki nimamo oblikovane posebne ponudbe za kreditiranje potovanj obëanom, a jim lahko odobrimo ugoden gotovinski kredit. Ugodnejπe pogoje lahko nudimo v primeru, Ëe je sklenjena pogodba o kreditnem posredovanju s potovalno agencijo in so v njej dogovorjeni ustrezni pogoji. Naπim komitentom nudimo klasiëen gotovinski kredit ali posebno posojilo. KlasiËen gotovinski kredit ima sledeëe ugodnosti: gotovinsko izpla- Ëilo kredita, predraëuni ali ra- Ëuni niso potrebni, obrestna mera kredita je niæja kot obrestna mera za kredite odobrene nekomitentom«in je fiksna, nespremenljiva. Posojila, odobrenega do enega leta, komitentu ni potrebno zavarovati v primeru, Ëe posluje preko raëuna veë kot πest mesecev in nanj prejema osebne dohodke. Druga moænost je kredit, odobren na osnovi vseh rednih meseënih prilivov, prejetih na raëun v SKB banki v zadnjih treh mesecih, kar pomeni, da je moæna odobritev tudi, Ëe ima kreditojemalec æe obremenjeno tretjino meseënih dohodkov.«b.j. Roman Poæarπek, Banka Celje: V Banki Celje vsem, ki bi æeleli najeti posojilo za poëitnice, nudimo ugodne kredite. Uporaba kredita je namenska na osnovi predraëuna oziroma ponudbe turistiëne agencije ali drugega ponudnika poëitnic.«c A T E R I N G V novembru lanskega leta smo na ljubljanskem letaliπëu priëeli opravljati dejavnost oskrbe letal s hrano in pijaëo. Veselimo se novih priloænosti, dodatnih izzivov in izpolnitve zastavljenih ciljev. Sledili bomo kulinariënim trendom, trudili se bomo ugoditi veëini okusov v zadovoljstvo vseh - vas potnikov, prevoznikov in nas. Piπete nam lahko na info@airest.si ali nas pokliëete na tel. πt. 04 2559 800. Lahko pa obiπëete tudi spletno stran matiëne druæbe www.airest.com 23

»arterski poleti Nove destinacije, tudi Djerba Tudi Ëarterskih poletov iz Ljubljane bo letos nekaj veë in z nekaterimi novimi destinacijami. Bo Ëarterski promet zares zacvetel? Kaj menijo o tem v Adrii Airways in v nekaterih turistiënih agencijah? Zanimanje za Ëarterske polete se poveëuje. Murskosoboπka turistiëna agencija Intelekta je v Sloveniji prva vzpostavila direktne tedenske Ëarterske polete Ëez poletje na Ërnomorsko obalo v Romunijo, zdaj pa odkriva severnoafriπki otok Djerbo. Ljerka ZupanËiË, vodja sluæbe za odnose z javnostmi, Adria Airways: Pred letom 2000 je bil promet s Ëarterskimi prevozi v okviru Adrie Airways v porastu. Cilj Adrie je bil, da spodbudi letenje in odpiranje novih destinacij s preteæno rednimi Ëarterskimi leti, ki so zniæevali riziko zakupnikov. Na ta naëin je velik del rizika prevzela Adria Airways, vëasih tudi na ra- Ëun negativnega finanënega rezultata. V letu 2000 Adria ni veë zmogla nositi tega rizika, zato je spremenila politiko prodaje Ëarterskih letov. tevilo rednih letov se je zmanjπalo in poveëevalo se je πtevilo polno zakupljenih Ëarterskih letov. V tem obdobju touroperatorji, do tedaj navajeni zakupa letal z manjπim rizikom, πe niso bili pripravljeni sprejemati rizika zakupov polnih letal in tako je πtevilo Ëarterskih letov prav zaradi te spremembe upadlo. Letos se je trend upadanja Ëarter letov zaustavil. V poletni sezoni 2003 v Adrii naërtujemo celo rahlo poveëanje πtevila Ëarterskih letov, saj so touroperatorji prevzeli politiko zakupa celotnega letala in ne samo doloëenega πtevila sedeæev.tako ostaja Ëarterski promet pomemben produkt Adrie Airways in kaæe trend poveëevanja letenja. V prihodnosti v Adrii priëakujemo, da se bo pozitiven trend v Ëarterskem prometu obdræal in v tem primeru bomo to dejavnost v regiji πe ojaëali. Boris Farkaπ, direktor, Intelekta: V turistiëni agenciji Intelekta se ukvarjamo z organiziranjem Ëarterskih poletov æe od leta 1989 in smo æe nekaj let najveëji slovenski organizator poletnih poëitnic z letalom v klasiëno tujino (brez Hrvaπke). Obenem smo tudi edini pomembnejπi inovator na tem podroëju, saj je 80 % novih destinacij, na katere so Slovenci imeli oziroma πe imajo moænost tedensko poleteti z Aerodroma Ljubljana v poletnih mesecih, rezultat naπega trdega dela. Tako je bila Intelekta prva, ki je v samostojni Sloveniji vzpostavila direktne tedenske Ëarterske polete Ëez poletje na Ërnomorsko obalo v Romunijo, Malto, Portugalsko, Samos, Karpatos, Costo del Sol, Kefalonijo, Kos, Lesbos, Lefkas, Djerbo. Intelekta je tudi prva slovenska agencija, ki je za verigo poletnih Ëarterskih prevozov najela tujega letalskega prevoznika. To je bilo pred 10 leti, ko je z Aerodroma Ljubljana letela Air Malta. Tudi letos bomo æe od 26. aprila pa vse do 1. novembra tedensko leteli na najveëji severnoafriπki otok Djerbo, predvidoma s tujim prevoznikom Tunisair, in to z Boeingom 737. Tuji prevozniki na brniπkem letaliπëu so vsekakor dobrodoπla popestritev, vendar moramo povedati, da je naπ strateπki partner πe vedno domaëa Adria Airways, s katero v zadnjih letih πe posebej zgledno sodelujemo. Kar se tiëe Ëarterskih poletov z Aerodroma Ljubljana v prihodnje, se nam z vstopom v Evropo odpirajo nove moænosti. Mislim, da je dovolj, Ëe 24

Uglaπene barve povemo, da je bila Intelekta leta 2002 prva slovenska agencija tudi po πtevilu tujih turistov (Avstrijcev, Italijanov...) prepeljanih z Aerodroma Ljubljana v juæno Sredozemlje v poletnih mesecih in da je preko 30 % vseh naπih potnikov na Ëarterjih z zahtevnega evropskega trga. Zoran Markov, direktor, TAO Ljubljana: Zanimanje za Ëarterske polete se poveëuje tako med potniki kot med letalskimi prevozniki. Æal pa v tem trenutku finanëne zmoænosti slovenskega trga omejujejo veëji razmah Ëarterskih poletov iz Slovenije. Zanimanje za tradicionalne sredozemske poëitniπke destinacije je sicer dovolj veliko, tako da v poletnih mesecih priëakujemo manjπi porast teh poletov iz Ljubljane. PrepriËani smo, da imajo Ëarterski poleti prihodnost, saj se vse veë potnikov odloëa za hitrejπi prevoz do izbranega poëitniπkega cilja. V naslednjem letu se bo z uveljavitvijo pravila open sky«poveëalo zanimanje tujih letalskih prevoznikov za Ëarterske polete iz Ljubljane. LetaliπËe Brnik ima dobro lego, bliæina Italije in Avstrije sta zagotovili za potnike. VeËje zanimanje pomeni veëjo konkurenco, to pa vodi k cenejπim prevozom, ki tako postanejo dostopnejπi veëjemu πtevilu potnikov. Naπ odtis naredi vtis. DELO TISK»ASOPISOV IN REVIJ d.d. - Dunajska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: + 386 01 47 38 320, fax: +386 01 47 38 305 www.delo-tcr.si, e-mail: komerciala@delo-tcr.si 25

Paralelni intervju 26 Travel Channel, CNN in Slovenija Kljub svetovni krizi se turizem ne da«. Tudi Sloveniji je uspelo obdræati skromno rast. In kaj lahko priëakuje letos? Ali bo znala privabiti veë turistov samo z bliænjih emitivnih trgov ali pa bo z vstopom v EU kmalu spet aktualna Mitteleuropa kot skupno turistiëno obmoëje? V paralelnem intervjuju na ista vpraπanja odgovarjata Rok V. KlanËnik, direktor komuniciranja v Svetovni turistiëni organizaciji, in Bojan Meden, generalni direktor Slovenske turistiëne organizacije. - Slovenija ugotavlja leta 2002 skromno rast, a vendarle rast, turistiënega priliva. Kateri standardni tuji trgi kaæejo priëakovano rast, kateri ne? S katerimi trænimi prijemi bi morali vabiti turiste in kateri se kaæejo kot najuspeπnejπi? Rok V. KlanËnik: Slovenija je moëno vpeta v srednjeevropski prostor, zato zanjo veljajo gibanja, ki si jih deli z Avstrijo, severno Italijo, a tudi»eπko, Slovaπko in Madæarsko, nenazadnje pa tudi, a le delno, s sosednjo Hrvaπko. Slednja se kot turistiëna deæela vse bolj naslanja na svoj mediteranski zna- Ëaj. Pri Svetovni turistiëni organizaciji napovedujemo nadaljevanje rasti na tem obmoëju, a hkrati opozarjamo, da morajo destinacije podarjati veliko ustvarjalne energije, s katero bodo privabile πe veë gostov iz standardnih emitivnih trgov, kakor so NemËija, Italija, Beneluks, Velika Britanija, ZDA in Japonska, in novih - na Ëelu z Rusijo in vse pomembnejπo Kitajsko. Kljub teæki politiëni in gospodarski negotovosti v svetu smo pri WTO prepriëani, da bodo mednarodni turistiëni prihodi z vseh obstojeëih pomembnih trgov rasli, pri Ëemer pa je bolj kakor kdaj prej pomembna stabilnost v turistiënem cilju in nenehno zboljπevanje kakovosti turistiëne ponudbe. Sloveniji glede teh dejavnikov ni treba skrbeti, saj je dræava lahko ponosna na svoj aktualni mednarodni in gospodarski poloæaj, zlasti v luëi vstopanja v Evropsko unijo. To pa πe ne pomeni, da bodo turisti prihajali sami od sebe. Privabiti jih je treba z æe obstojeëo podobo zelene in prijetne destinacije za oddih in aktivno preæivljanje prostega Ëasa. Ta destinacija je med πtevilnimi tekmeci na trgu zlasti dobro ocenila odnos med svojo ponudbo in njeno vrednostjo. Menim torej, da je - Ëeprav ni veë poceni - πe vedno tolikanj cenovno privlaëna, da jo je res vredno obiskati. Pozitivna podoba bi morala biti po mojem dopolnjena s πe privlaënejπo in prodornejπo promocijo v neposrednem stiku z odlo- ËujoËimi na trgih, predvsem organizatorji potovanj in turistiënimi novinarji, bolj kakor kdaj prej tudi s kupci na trgu kongresov in motivacijskega, korporacijskega turizma. Nujno se mi zdi tudi oglaπevanje na velikih mednarodnih, predvsem elektronskih medijih, kakor sta CNN in Travel Channel, kjer Slovenija doslej πe ni bila dovolj opazna. Bojan Meden:»eprav je bila priëakovana milijarda ameriπkih dolarjev turistiënega deviznega priliva leta 2002 preseæena za dobrih 83 milijonov dolarjev, kar je bilo skupno 8,2 odstotkov veë kakor leto pred tem, lahko vidimo, da smo po podatkih Banke Slovenije pod bilanëno postavko potovanja zabeleæili za slab odstotek manjπi Ëisti neto zasluæek kakor leta 2001, zahvaljujoë poveëanim potovanjem Slovencev v tujino. Hkrati smo zabeleæili skupno tri odstotke veë prenoëitev in prav toliko veë gostov. Rezultati, ki so jih ustvarili domaëi in tuji turisti, se ujemajo z rezultati naπih napovedi oziroma zastavljenih ciljev. Leta 2002 je Slovenijo obiskalo sedem odstotkov veë tujih gostov, ki so opravili za pet odstotkov veë prenoëitev, domaëih gostov je bilo za odstotek manj kakor leta 2001, prispevali pa so prav tako πtevilo prenoëitev. Avstrijci so opravili kar za 9 odstotkov veë prenoëitev, Italijani so s 718.000 prenoëitvami za odstotek presegli referenëno leto 1990, prav tako AmeriËani, ki jih je bilo prvië spet veë kakor 30.000. Nemci so se kljub triodstotnemu padcu prenoëitev po izrednem letu 2001 in vsesploπni gospodarski recesiji v tej najveëji emitivni dræavi na

Rok V. KlanËnik: Strinjam se, da je treba obstojeëe primarne trge, predvsem Italijo, NemËijo, Avstrijo in Hrvaπko, nenehno negovati. Menim pa, da je pravi Ëas za pogostejπe nastope na trgih, kjer je Slovenija navzoëa v programih organizatorjev potovanj, mislim na Veliko Britanijo, ZDA, Rusijo, ter strateπko tam, kjer se ponudniki potovanj in turistiënih storitev πe ne poznajo, na primer v paniji, ki pomeni most do Latinske Amerike. NiË πe ni prezgodaj za spremljanje kitajskega trga, saj se je ta æe dodobra odprl za evropski kapital, zlasti letalske druæbe in organizatorji potovanj. Okrog leta 2010 bo Kitajska postala najpomembnejπa Rok V. KlanËnik svetu πe kar dobro odrezali. vica æe tretje leto ugotavlja dvoπtevilëno rast, Nizozemska, Francija, Finska in Norveπka so vse okoli desetodstotnega plusa, Belgija okoli 29-odstotnega, Izrael celo 74-odstotnega, sta pa na enakem nivoju ostali Rusija in Velika Britanija (indeks 102), medtem ko je Hrvaπka leto konëala z dvema negativnima odstotkoma. Z EU veëja prepoznavnost Slovenije - Kako bi morala Slovenija na turistiënem podroëju razviti sistem odnosov s tujimi javnostmi in zagotoviti sistem nenehnega komuniciranja s potencialnimi partnerji v tujini? Ni miπljeno le oglaπevanje. Rok V. KlanËnik: Ta sistem obstaja æe nekaj let in kakor mi je znano, dobro deluje. Bistven je njegov nadaljnji razvoj v novih medijih, zlasti na svetovnem spletu, novi turistiëni portal je nujnost, in elektronskih medijih, predvsem pa tudi podpora v slovenskem zasebnem sektorju, ki dejansko mora zagotoviti obljubljeno visoko kakovost. Treba je prav tako bolje izkoristiti dejstvo, da mednarodni turisti potujejo za krajπi Ëas, bliæje in veëkrat. Pomembno je, da Slovenija postane laæje dostopna, pri Ëemer kljuëno vlogo igrajo cestno omreæje in mejni prehodi, πe zlasti letaliπëe Ljubljana in vsi letalski prevozniki, ki na njem delujejo. Bojan Meden: Svetovna turistiëna organizacija ugotavlja, da veëina nacionalnih turistiënih organizacij, tako imenovanih tourist boardov, najveëji del svojih promocijskih sredstev nameni oglaπevanju, nato Bojan Meden pa raznim promocijskih akcijam in akcijam pospeπevanja prodaje, na tretje mesto se kot promocijsko orodje uvrπëajo odnosi z javnostmi. Pri tem ne trdi, da morajo NTO-ji svoje marketinπke naërte obrniti na glavo, temveë le poudarja pomen moënih odnosov z javnostmi, πe posebno pri tistih organizacijah, ki imajo omejena sredstva. In prav tega se zelo dobro zavedamo na Slovenski turistiëni organizaciji, kjer nam sredstva ne omogoëajo velikih oglaπevalskih kampanj. Zato pa nas toliko bolj silijo prav v razvijanje aktivnih odnosov z razliënimi javnostmi - pa naj bodo to strokovne javnosti, organizatorji potovanj, potovalni agenti, avtobusni organizatorji in drugi poslovni partnerji, mediji, mednarodni odloëevalci, osebe iz javnega, kulturnega in πportnega sveta... Gre za mreæo odnosov, ki jo vzpostavljamo, negujemo in razvijamo, ki pa glede na svojo kompleksnost pogosto preraπëa naπe kadrovske in organizacijske sposobnosti, πe posebno na podroëjih, ki niso zgolj neposredno povezana s turizmom. Zato je tukaj kljuënega pomena prav sodelovanje vseh slovenskih akterjev, ki delujejo na podroëju promocije Slovenije oziroma na vseh segmentih delovanja. Ne moremo tudi mimo tega, da bo Ëlanstvo v EU pripomoglo k veëji prepoznavnosti Slovenije. PravoËasen pogled na Kitajsko - Na katere nove in perspektivne trge bi se morali usmeriti? Keeping an eye on China at the right time Which new and perspective markets are you interested in? Rok V. KlanËnik: I certainly agree that our existing primary markets, where Italy, Germany, Austria and Croatia belong, need to be constantly cared for. In my opinion it is the right time to more frequently appear on markets where Slovenia is present in organized travels programs. Above all I think of Great Britain, USA, Russia and those strategic destinations, where touring operators and tourist services providers do not know each other yet, like Spain for example that means a bridge to Latin America. It is not too early to keep an eye on Chinese market, because it is quite open to European capital - mostly aircraft companies and touring operators. Around 2010 China will become most important country in world tourism according to incomes and generic tourist market. Bojan Meden: Among the main directions of the new market strategy is promotional activities concentration on the biggest five markets: Germany, Austria, Italy, Croatia and Slovenia. This decision has been taken in accordance to country ponder in realized overnights and market perspective estimation. STO (Slovenian tourist organization) will implement promotional activities on these five top markets in 2003 as well as on markets of Benelux, Great Britain, Ireland, Hungary, USA, Canada and Switzerland, where our inform-bureaus are. 81 percent of all overnights or 69 percent of foreign overnights were achieved all together on these markets in 2002. Our currently most prospective markets are: Great Britain with Ireland, Scandinavia, Russian Federation, France and Israel. We will be active on these prospective markets together with tourist companies already this year. All activities will be held in the framework of extended partner program. There are some other prospective markets. There are even more of our wishes and wishes of individual tourist companies, but too big disperse of activities and assets have no right results in short or long term. However, our decision about concentration is wellfounded on basis of analyses and long lasting reconciliation of viewpoints with all most important partners and actors in Slovenian tourism. 27

Rok V. KlanËnik: Æelel bi si, da bi Aerodrom Ljubljana igral pomembnejπo vlogo v turizmu in da ne bi bil le slovensko okno v svet. Ljubljansko letaliπëe se je lepo razvilo v zelo teækih Ëasih prehoda iz starega na novi sistem, iz stare v novo Evropo, zato verjamem, da imajo odgovorni veliko znanja in izkuπenj, kako njegov pomen πe poveëati, Ëeprav bi to pomenilo niæje cene storitev in podobno. Niæje cene so pravzaprav investicija v πirπi obseg poslovanja. deæela v svetovnem turizmu glede na prihode in generiëni turistiëni trg. Bojan Meden: Med glavnimi usmeritvami nove træenjske strategije je koncentracija promocijskih aktivnosti na petih najveëjih trgih: NemËija, Avstrija, Italija, Hrvaπka in Slovenija. Ta odloëitev izhaja iz pomena teh dræav glede na ustvarjene prenoëitve in oceno perspektivnosti teh trgov. STO bo leta 2003 izvajala promocijske aktivnosti na teh petih kljuënih trgih, pa tudi na trgih Beneluksa, Velike Britanije in Irske, Madæarske, ZDA, Kanade in vice, kjer imamo svoje informativne urade. Ti trgi so leta 2002 skupaj ustvarili 81 odstotkov vseh oziroma 69 odstotkov tujih prenoëitev, prav tako ocenjujemo, da spadajo trenutno med najbolj perspektivne trge Velika Britanija z Irsko, Skandinavija, Ruska federacija, Francija in Izrael. Na teh perspektivnih trgih bomo skupaj s turistiënim gospodarstvom æe letos izvajali aktivnosti v okviru dodatnega partnerskega programa. Proizvodi sanjske druæbe«- Katere konkurenëne prednosti ali posebnosti v ponudbi Slovenija ne razvija dovolj premiπljeno, Ëeprav zaradi svoje raznolikosti in neokrnjene narave lahko sledi sodobnim turistiënim trendom? Rok V. KlanËnik: Teæavo vidim predvsem v pomanjkanju poznavanja najbolj aktualnih smernic, ki veljajo na mednarodnem trgu, in v strahu pred prihodnostjo. Vse bolj rastoëa, za zdaj πe futuristiëna træenjska orientacija prisega na proizvode, zasnovane na izkuπnjah in Ëustvih, na tako imenovanem konceptu sanjske druæbe«, in Slovenija ima za to odliëne moænosti. Zato se ponudniki oklepajo izkljuëno obstojeëih metod sodelovanja s trgom in se zanaπajo samo na dokaj dober PR in sodelovanje z organizatorji potovanj. Opozarjam na potrebo po aktivnejπem sodelovanju z letalskimi prevozniki in usklajenim, nenehnim, trdim delu na podroëju proizvodnega vodenja v okviru partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. Vesel pa sem, da Slovenska turistiëna organizacija vse to dobro pozna, le æelel bi ji veë podpore vlade in podjetij. Bojan Meden: Za Slovenijo dejansko lahko reëemo, da je geografsko in vsebinsko v samem srediπëu evropskega turistiënega dogajanja. VeËina emitivnih trgov je v naπi bliæini, hkrati naπa ponudba lahko odgovori na vse najpomembnejπe potrebe, po katerih povpraπuje sodobni turist in ki danes oblikujejo mednarodni turistiëni trg: nemasovni turizem, butiëna ponudba, avtentiëna doæivetja, ki turista pripeljejo v stik z naravo in lokalno kulturno dediπëino, tradicija, kakovostna vinska in kulinariëna ponudba, neokrnjena narava, pestra ponudba aktivnih in sprostitvenih poëitnic, specializirani proizvodi, doæivetja, kratki oddihi v bliænjih destinacijah, individualno obravnavanje, dobro razmerje med kakovostjo in ceno, pomen varnosti... Vse to bi lahko bile naπe konkurenëne prednosti, a prav tukaj se æal zatakne. V Sloveniji smo vse moënejπi v nekaterih segmentih ponudbe, kakor je na primer segment M.I.C.E, zdraviliπki turizem z vse razvitejπim proizvodom wellnessa, igralniπtva, a πele na zaëetku smo na primer pri doæivljajskem turizmu, nimamo prave luksuzne butiëne ponudbe, proizvodi niso dovolj specializirani, in zato jih teæko ciljnoniπno træimo. - Æe nekaj Ëasa so tudi v Sloveniji ideje, da bi morali naπo dræavo na oddaljenih trgih ponujati kot del atraktivne srednjeevropske regije: Ljubljana, Benetke, Dunaj, Budimpeπta, Praga. Zakaj ne pride do skupne ponudbe tega turistiënega obmoëja? Rok V. KlanËnik: Najprej se je treba zavesti, da je turizem tako zelo privlaëna gospodarska panoga, da je teæko delovati prek nacionalnih okvirov. Slednje namreë zahteva usklajenost na πtevilnih podroëjih, zlasti glede kakovosti in kategorizacije ponudbe, pa tudi jezik je pogosta teæava.»ezmejno sodelovanje je odliëno uspelo skandinavskim deæelam in Beneluksu, saj so tam dræave vsaj podobno gospodarsko razvite in imajo povsem identiëno poslovno kulturo. Srednja Evropa pa je drugaëna. Italijani so zelo zagreti za povezovanje z vzhodnimi sosedi, a prav tako kakor vëasih Avstrijci vse preveëkrat æelijo vodilno vlogo in imajo æal premalo posluha za lokalne znaëilnosti Slovenije, Madæarske,»eπke. Verjamem, da bo skupna evropska politika te ovire zmanjπala. Odpraviti jih pa ne bo mogla. Sem optimist: prepriëan sem, da bo prej ali slej zdruæeno obmoëje, ki nekako odgovarja nekdanjemu habsburπkemu konceptu Mitteleurope, cvetelo kot cilj turistov iz Amerike in Azije, saj bi bilo naivno priëakovati, da bodo gostje od tako daleë æeleli dva tedna bivati samo na Bledu, Blatnem jezeru ali v Karlovyh Varih. Sodelovanje s Koroπko in Furlanijo je bil odliëen primer, kako v Ëudovito turistiëno ponudbo zdruæiti regionalne znaëilnosti in ne nacionalnih, saj prve pravzaprav razlikujejo deæele. Mislim na jezik, kulinariko, razliëne gospodarske in politiëne zgodbe iz preteklosti. Bojan Meden: Nikakor ne gre zgolj za ideje, gre æe konkretno za naëin promocije in træenja Slovenije predvsem na prekomorskih trgih. Tam se Slovenija predstavlja v druæbi drugih evropskih in πe posebno srednjeevropskih dræav kot privlaëna destinacija med Benetkami in Dunajem. Zavedamo se, da Slovenija na teh trgih ne more nastopati samostojno, ne samo zaradi premajhnih sredstev, temveë tudi zaradi tega, ker je treba izkoristiti prednosti njene odliëne geografske pozicije v Evropi in moænosti za vsebinsko dopolnjevanje njene ponudbe z nekaterimi drugimi destinacijami. V okviru ETC (European Travel Commission) Slovenija zlasti aktivno deluje in nastopa na trgu ZDA in Kanade. 28

V preteklosti so æe obstajale uspeπne povezave in skupne aktivnosti s Furlanijo, Julijsko Krajino in Koroπko, ki jih poskuπamo ponovno oæiviti in obogatiti ter nadaljevati druge projekte Ëezmejnega sodelovanja. Letos in v prihodnosti predvidevamo nekaj skupnih projektov, kot so pohodniπtvo, skupna smuëarska vozovnica, skupni koledar prireditev ipd. Pri veëjih skupnih promocijskih projektih se ponavadi zatakne zaradi potrebnih sredstev Slovenije. Priloænosti in dobra izhodiπëa so tudi za sodelovanje s πirπim srednjeevropskim prostorom, ki se dodatno odpira πe s πirjenjem Evropske unije. LetaliπËe za celotno jugovzhodno Evropo - Kaj lahko za veëji turistiëni obisk stori Aerodrom Ljubljana, ki je med drugim skupaj s Kompasom in Hitom odprl podjetje v Moskvi? Rok V. KlanËnik: Æelel bi si, da bi Aerodrom Ljubljana igral pomembnejπo vlogo v turizmu in da ne bi bil le slovensko okno v svet. Podobno kakor pristaniπëe Koper lahko postane hub«za celotno jugovzhodno Evropo, saj razpolaga z vso pomembno infrastrukturo. Ljubljansko letaliπëe se je lepo razvilo v zelo teækih Ëasih prehoda iz starega na novi sistem, iz stare v novo Evropo, zato verjamem, da imajo odgovorni veliko znanja in izkuπenj, kako njegov pomen πe poveëati, Ëeprav bi to pomenilo niæje cene storitev in podobno. Niæje cene so pravzaprav investicija v πirπi obseg poslovanja. Aerodrom se zagotovo zaveda, da so letaliπëa na Dunaju, v Frankfurtu in Münchnu silno obremenjena, zato bi lahko to izkoristilo in se ponudilo za sodelovanje arabskih deæelam. Medtem ko imajo veliki tradicionalni letalski prevozniki Lufthansa, KLM, sploh pa mnogi, ki so celo propadli, dokajπnje teæave, je na trgu veliko mladih druæb, katerih rast je preprosto neverjetna, a ne mislim samo na prodorne Ryanairovce. Æelel bi si, da bi Aerodrom vzpostavil πe veë skupnih druæb za nastope na tujih trgih. Bojan Meden: Aerodrom Ljubljana je za slovenski turizem zelo pomembno podjetje in poslovni partner, saj pomeni okno v svet. Prav njegovo sodelovanje in skupni projekt z najveëjim slovenskim organizatorjem potovanj in igralniπko-zabaviπënim podjetjem lahko sluæi kot dober primer prepotrebnega povezovanja in skupnega nastopa na bolj oddaljenih trgih. Tako sodelovanje in povezovanje sta æe dolgo ustaljena praksa v svetovnem turizmu, kjer se zavedajo doseganja sinergiënih uëinkov in boljπih rezultatov ob skupnih marketinπkih in poslovnih nastopih na posameznih trgih. V multiplikativnosti turistiëne industrije se vse bolj kaæejo strateπki partnerji iz drugih gospodarskih panog in industrij. Prav to æelimo pri Slovenski turistiëni organizaciji s svojimi partnerskimi aktivnostmi sistematiëno spodbujati.»eprav πtevilne evropske dræave ugotavljajo dvig domaëega turizma in poveëanje potovanj znotraj regij - z avtobusi, avtomobili in vlaki - danes popotniki kljub sicerπnji preusmeritvi iz zraka na tla vse pogosteje potujejo z letali. K temu so zagotovo odloëilno pripomogle tudi nizko cenovne letalske druæbe, ki spreminjajo strukturo turistov, potovalne navade, geografske meje pa preusmerjajo turistiëne tokove. Temu se bo morala odzvati tudi Slovenija tako, da bo pridobila celoten slovenski turizem. Veseli me aktivnejπa vloga ljubljanskega letaliπëa v zadnjem Ëasu pri spodbujanju novih povezav in povezovanju drugih zainteresiranih partnerjev. - Kako kot turistiëni delavec gledate na razvoj ljubljanskega letaliπëa in kaj bi po vaπe lahko poveëalo πtevilo letalskih potnikov na naπem letaliπëu? Rok V. KlanËnik: PrepriËan sem, da se aerodrom ne bo zadovoljil z doseæenim. Bojan Meden: tevilnejπe letalske povezave pomenijo veë potencialnih in dejanskih potnikov oziroma turistov tudi za Slovenijo. Ugotavljamo, da doloëen del turistov prihaja v Slovenijo tudi z letaliπë sosednjih dræav, Trsta, Celovca, Zagreba, Salzburga, kar je æe danes pozitivno za slovenski turizem in bo tudi v prihodnje. Seveda pa so lastna letalska vrata za vsako deæelo najpomembnejπa, imajo najveëji neposredni vpliv na turistiëne tokove. Zato priëakujem aktivnejπo vlogo letaliπëa Ljubljana tudi v nekaterih naπih partnerskih projektih, ki so usmerjeni k obstojeëim in potencialnim letalskim trgom. Kljub veliki odvisnosti slovenskega turizma od bliænjih trgov namreë ne smemo zanemariti pomembnih moænosti, ki jih dajejo oddaljeni trgi. Slovenija sicer ne vidi bodoënosti v velikih Ëarterskih verigah, ampak v ponujanju kvalitetnih paketov, navezanih na posamiëne, oæje træne segmente. Pomembna vloga ljubljanskega letaliπëa je tudi pridobivanje novih letalskih prevoznikov, ki niso nujno konkurenëni domaëemu prevozniku. Dosti neizkoriπëenih potencialov za slovenski turizem je prav tako v bolj usklajenem in kooperativnem naërtovanju poslovnih prihodnosti Aerodroma Ljubljana in Adrie Airways. J.V. Bojan Meden: Seveda so lastna letalska vrata za vsako deæelo najpomembnejπa, imajo najveëji neposredni vpliv na turistiëne tokove. Zato priëakujem aktivnejπo vlogo letaliπëa Ljubljana tudi v nekaterih naπih partnerskih projektih, ki so usmerjeni k obstoje- Ëim in potencialnim letalskim trgom. Pomembna vloga ljubljanskega letaliπëa je tudi pridobivanje novih letalskih prevoznikov, ki niso nujno konkurenëni domaëemu prevozniku. 29

GrËija Lefkas - otok legend in mitov 30 Prav gotovo ni nakljuëje, da je grπka mitologija æe zelo zgodaj ta otok v Jonskem morju povezala z zgodbami o æivljenju, ljubezni in smrti. Na rtu Lefkatas, ki so ga v antiki imenovali tudi Lefkas Petra - bela skala, so mornarji doæivljali vso moë neukroëene narave. Homer je ta del otoka povezal kar z vhodom v podzemlje. Na rtu je stal tudi Apolonov prastari tempelj. Po neki drugi legendi pa naj bi iz te skale skoëila tudi lirska pesnica Sapfo, ko ji Fanon ni hotel vraëati njene ljubezni. Na Lefkasu se luë æivljenja zdruæi z lepoto v vsem njenem sijaju. Zaradi tega so otok imenovali tudi Lefki, kajti njegova lepota je nedotaknjena in Ëista. Enaka je lepi morski deklici, ki vzbudi naπe zanimanje in nas vabi, da sledimo njenim korakom.»etrti najveëji jonski otok loëi od celine le ozek kanal, preko katerega vodi majhen premiëen most. ZnaËaj otoka, ki mu navidezno nekaj manjka, je bil najbræ vzrok, da je bil otok obvarovan mnoæiënega turizma in velja kot nekakπen zaupen namig samo pri pravih poznavalcih GrËije. Pravzaprav nerazumljivo, saj ta otok ponuja prav vse, kar iπ- Ëe zahteven ljubitelj GrËije. Na skrajnem severnem rtu otoka, samo z majhno laguno loëeno od celine, leæi glavno mesto s svojimi 6.500 prebivalci. V varnem pristaniπëu se gnetejo πtevilne jadrnice vseh narodnosti, kajti med jadralci s celega

sveta je ta mikaven predel eden najbolj priljubljenih v deæeli. SrediπËe mesta je danes peπ cona s πtevilnimi ozkimi uliëicami, obdanimi s starimi hiπami z lesenim nadstreπjem. Æivljenje danes tukaj veëinoma πe vedno ubira udoben korak, nekoë pa je tu, pred navduπeno mnoæico, pela tudi svetovno znana grπka sopranistka Maria Callas. Med Ëudovitimi ribniki in slapovi Vendar Lefkas ni noben veli- Ëasten otok. Majhne stvari so tiste, ki mu dajo prav poseben Ëar; npr. deloma teæko dostopna skalna obala, presekana s Ëudovitimi peπëenimi zalivëki na zahodni strani otoka. Tu najdemo πe precej mirnih mest s kristalno Ëisto vodo, prijazne pristaniπke kraje, gorske vasice, kjer se zdi, da se je Ëas ustavil, in hkrati raskav, nenavaden, kraπki gorski svet, katerega najviπji vrh se dviga kar 1158 m nad morjem. Temnozelena razkoπnost tega dela Evrope bo naredila vtis na vsakega obiskovalca. Gore, poraπëene z borovimi gozdovi, v poloænejπih predelih tudi z oljkami in citrusi, so pomemben biotop za vrsto rastlin, ptic in sesalcev. Podtalnica, naravno bogastvo otoka, spremeni otok v rajsko pokrajino, kjer grπke poljske cvetlice izæarevajo svojo barvo in vonj. Na poti vode do Jonskega morja so nastali Ëudoviti ribniki, kot tisti pri Maradochoriju, in tudi majhni slapovi, kot tisti pri Dimosoari. Po celem otoku rastejo zaëimbnice in zdravilne rastline, kot so timijan, æajbelj, meta, rdeëa potonika v okolici Englouvija, majhne lilije pri Evi Sikelianou in enkratna Arenaria Leufkadia, roæica, ki je po otoku dobila tudi svoje ime. Pred jugovzhodno obalo otoka leæi strnjeno, eden poleg drugega, vrsta temnozelenih otokov oëarljive lepote. Madouri, otok, kjer je navdih za svoje stvaritve dobil eden najveëjih grπkih pesnikov Aristoteles Valaoritis, nato Meganisi, Skorpidi, Sparti, Thilia, Kalamos s Kastosom in ne nazadnje zeleni biser - Skorpios, zasebni otok legendarnega Arija Onassisa. Na Lefkasu, otoku legend in mitov, na Ëudovitem, bleπëeëe belem, navdihujoëem Lefkasu, se gost prepusti svojim obëutkom. Otok je pripravljen, da vas prevzame. Ne upirajte se! Najprej v Delfe in Olympio Lefkas je zaradi svoje lege in dejstva, da je s celino povezan z mostom, idealno izhodiπëe za izlete z avtomobilom. Tako se lahko odpravite na klasiëen izlet Kaj mora vedeti turist? Dokumenti: Potni list, veljaven vsaj πe 3 mesece. Denar: Kot ostale Ëlanice Evropske unije je tudi Gr- Ëija uvedla evro ( ). Imajo kovance za 1 in 2 ter bankovce za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500. Evro se deli na 100 evrocentov, imajo kovance za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 evrocentov. Na skoraj vseh prodajnih mestih in v restavracijah pa je moæno plaëevati tudi s kreditnimi karticami (Visa, Master card...). Jezik: Uradni jezik je grπki. V veëini turistiënih krajev govorijo angleπko in nemπko, na Kefaloniji, Karpatosu in Lefkasu tudi italijansko.»as: Slovenija 12.00 - GrËija 13.00 Telefon: Ugodno s telefonskimi karticami iz govorilnic. S kartico za 3 se lahko pogovarjate pribliæno 5 do 7 minut (πtevec odπteva evre, ne pa impulze). Telefoniranje iz hotelske sobe ali recepcije je ponavadi zelo drago. Mednarodna klicna πtevilka za Gr- Ëijo je 0030. Zdravstveno zavarovanje: V glavnih mestih vseh grπkih otokov so manjπe bolniπnice ali zdravstveni domovi. Stroπki oskrbe se plaëajo takoj. Ob predloæitvi raëuna vsem zavarovancem te stroπke povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje, vendar le deloma oziroma toliko, kolikor bi pri nas stala ista storitev, zato se je smiselno dodatno zavarovati z mednarodnim zdravstvenim zavarovanjem z asistenco ELVIA. Javna prevozna sredstva: Avtobusne zveze med turistiënimi kraji so v poletnih mesecih dobre. IzhodiπËa so ponavadi glavna mesta posameznih otokov, cene so dokaj ugodne. VeËina taksijev ima taksimeter (5 km pribliæno 6 ). Znamke:»e kupujete znamke za razglednice v trgovinah, upoπtevajte, da vam jih bodo ponekod zara- Ëunali po viπji ceni, kot je njihova realna vrednost (pribliæno 0,06 veë), zato priporoëamo, da jih kupujete na poπti. Hrana in pijaëa: Ker jedo Grki solato kot predjed, boste morali natakarja posebej prositi, da vam prinese solato skupaj z glavno jedjo. To velja tudi za obroke v hotelih, kjer ponujajo solatni bife. V hotelsko ceno vkljuëeni obroki v nekaterih hotelih niæje kategorije niso tako bogati, zato pa jih lahko dopolnimo v restavracijah, kjer so cene dokaj ugodne. Priznane grπke jedi so: dalmadakia - riæ in sesekljano meso v listih vinske trte; souvlaki - raænjiëi iz razliënih vrst mesa; soutsoukakia - pekoëe mesne kroglice v omaki, tzatziki - jogurt s sesekljanimi kumarami in zaëimbami, giros - peëeno in na tanko narezano meso na æaru. 31

Nekaj cen za orientacijo kosilo: 12 pica: 4,5-6 ravioli: 3 hamburger: 3 giros pita: 1,5 kapuëino: 2 brezalkoholne pijaëe 0,2 l: 1,75 pivo: 2-5 buteljka vina: 7 mineralna voda 1 l: 1 sadje, 1 kg lubenice: 1,5 æemlje: 0,2 mleko: 1,2 jogurt: 1-1,2 vstopnina v diskoteko: 4,4-6 razglednice: 0,25-0,6 znamke za Slovenijo: 0,5 32 in obiπëete Delfe, Meteoro, Olympio, Peloponez ali pa se podate v neznano GrËijo v Epiros, v naravni park Vikos Aoos, ki se razprostira na starodavnem pogorju Pindus. Tukaj lahko sre- Ëate πe rjave medvede, volkove in divje maëke. Zanimiv je tudi ogled Zagorochorie, enkratne srednjeveπke vasice. VeËina naπih gostov otok najprej spozna skupaj z naπimi vodniki, potem pa se popotniki odloëajo za samostojna raziskovanja. Ne boste verjeli - mlini na veter Otok Lefkas, ki ga nekateri imenujejo tudi najveëja skrivnost Sredozemskega morja, nam bo ta dan razkril vse skrivnosti svojega obstoja. Najprej se bomo ustavili v glavnem mestu, si ogledali dvorec Santa Mavra in se popeljali okoli lagune do znamenitih mlinov na veter. Naslednja postaja bo samostan Faneromeni in nato Kathisma - ena najlepπih plaæ na otoku. Po sproπëujoëem sonëenju in kopanju bomo obiskali πe folklorni muzej v gorski vasici Karya in mestece Vassiliki na skrajnem jugu otoka, ki je znano zbiraliπ- Ëe deskarjev iz vse Evrope. Na tem izletu bomo lepoto otoka obëudovali s tradicionalne ladje. Kriæarili bomo ob obali Lefkasa in obëudovali stvarstvo narave.»e bomo imeli sre- Ëo, bomo morda sreëali delfine, æelve in redke sredozemske tjulnje. Peljali se bomo mimo skalnate jame, kjer se je aprila leta 1941, med drugo svetovno vojno, skrivala znamenita grπka podmornica Papanikolis. Naπ prvi postanek bo otoëek Meganissi, kjer bomo obiskali avtohtono vasico Spartohori in pokukali v stiskalnico oliv. Sledi plovba do ene izmed Ëudovitih plaæ, kjer bomo imeli tri ure Ëasa za uæivanje v kristalno Ëisti vodi in tudi za okusno grπko kosilo, ki nam ga bo pripravil kapitan. Na koncu si bomo, na poti domov, ogledali πe Scorpios, zasebni otok legendarnega grπkega milijonarja Onassisa. Fantje, dedinja zdaj æe milijardnega imperija, πe Ëaka na pravega! Otok Lefkas odkrijmo kot πe premalo znan raj za dopuste na jonskih otokih, a tudi za raziskovanje. Prepustimo se legendam, posluπajmo, kaj pripovedujejo... B. F.

Neznane ptice JASTREB-54 Jadralno letalo Jastreb-54 je skonstruiral naπ priznani konstruktor ing. Ivo oπtarië. Po zaëetniπkem Vrabcu, dvosedeæni torklji (Roda), enosedeæni Kavki (»avka) je Jastreb- 54 Ëetrto letalo tega konstruktorja. Z njim je uspeπno sledil potrebam πportnega letalstva v zaëetku 50. let. Na letalskih mitingih tistih Ëasov se je prav JASTREB-54 izkazoval z zani- Foto: Nino Mihalek Osnovni podatki o letalu Razpetina kril 15 m Dolæina trupa 6,85 m Viπina 1,6 m Povrπina kril 15,68 m 2 Vitkost krila 14,34 Profil krila CAGI 731 Masa praznega letala 192 kg (obnovljeno-z dodatno opremo) 201 kg NajveËja masa v letu 292 kg mivimi akrobatskimi programi. Letalo je bilo izdelano leta 1958 v Inπtitutu letalske zveze Slovenije in je do leta 1970 letelo v Aeroklubu AjdovπËina. V 677 poletih je letelo 723 ur. V letih 1993/94 je letalo po klasiëni tehnologiji v dobrih 1.500 urah obnovil dipl. ing. Igor Bitenc s pomoëjo pomoënika Ivana Mavca. Jastreb-54 je enosedeæno trenaæno jadralno letalo, ki je v celoti iz lesa. Obnovljeni Jastreb-54 je ponovno poletel 24. 8. 1994 iz svojega matiënega letaliπëa v AjdovπËini, in sicer z novo registrsko oznako S5-1053. Preizkusni piloti so med preizkusnimi leti in pozneje na mitingu v AjdovπËini in Lescah z letalom uspeπno izvajali tudi program osnovnih akrobacij. e posebno zadovoljstvo je letalo nudilo svojemu obnovitelju, saj se je ing. Bitenc Igor med obnavljanjem letala izπolal za jadralnega pilota in z Jastrebom-54 tudi sam poletel. Letalo je po obnovitvi v dvajsetih poletih naletelo 15 ur. Izmerjene sposobnosti letala: Najmanjπa hitrost 57 km/h NajveËja dovoljena hitrost (prej 240 km/h) 170 km/h NajveËje drsno πtevilo pri hitrosti 70 km/h 21 Najmanjπa hitrost padanja pri hitrosti 60 km/h 0,9 m/s 34

30. marec 2003 25. oktober 2003 VOZNI RED TIMETABLE 30 March 2003 25 October 2003 Prihodi Arrivals Aerodrom Ljubljana Dnevi Odhod Prihod LJU t. leta Veljavnost STOPS Days Departure Arrival Flt. No. Validity AMSTERDAM (AMS) 2 5 10.15 12.00 JP 499 nonstop 3 7 21.20 23.05 JP 499 nonstop BELGRADE (BEG) 1 3 08.15 09.25 JU 102 nonstop 5 15.15 16.35 JU 102 nonstop BRUSSELS (BRU) 1 3 5 10.30 12.10 JP 377 nonstop 12345 20.40 22.20 JP 395 nonstop COPENHAGEN (CPH) 1 3 10.45 12.35 JP 511 nonstop 6 21.10 23.00 JP 511 nonstop DUBLIN (DUB) 6 21.10 DUBROVNIK (DBV) 00.45* JP 491 24. 05-04. 10 nonstop 2 4 15.25 16.30 JP 769 (OU) u 03. 06-23. 10 nonstop FRANKFURT (FRA) 1234567 10.15 11.30 JP 117 (LH) u nonstop 12345 12.05 13.20 JP 113 (LH) u nonstop 1234567 20.20 21.35 JP 125 (LH) u nonstop 5 23.00 00.15* JP 147 (LH) u nonstop ISTANBUL (IST) 1234567 04.20 05.30 JP 653 nonstop LONDON - GATWICK (LGW) 1 3 56 09.45 12.45 JP 451 nonstop 2 4 7 20.45 23.40 JP 451 nonstop MANCHESTER (MAN) 6 14.30 17.50 JP 463 24. 05-27. 09 nonstop 3 15.45 19.05 JP 463 07. 05-01. 10 nonstop MOSCOW - DOMODEDOVO (DME) 2 4 7 17.00 18.15 JP 915 nonstop MOSCOW - SHEREMETYEVO (SVO) 5 13.30 14.35 SU 163 nonstop 1 18.15 19.25 SU 163 nonstop 3 18.15 19.25 SU 163 04. 06-03. 09 nonstop MUNICH (MUC) 1234567 09.45 10.35 JP 103 (LH) u nonstop 1234567 16.45 17.35 JP 159 (LH) u nonstop 1234567 20.15 21.05 JP 109 (LH) u nonstop OHRID (OHD) 3 67 05.40 07.20 JP 807 nonstop PARIS - CHARLES DE GAULLE (CDG) 1 456 11.00 12.45 JP 319 (AF) u nonstop 3 11.10 13.00 JP 319 (AF) u nonstop 23 5 7 21.20 23.00 JP 343 (AF) u nonstop PODGORICA (TGD) 2 6 10.10 11.20 YM 180 01. 04-14. 06 nonstop 2 6 10.10 11.20 YM 180 23. 09-25. 10 nonstop 1 3 5 15.35 16.55 JP 853 nonstop PRAGUE (PRG) 12345 7 11.40 13.00 OK 828 nonstop PRISTINA (PRN) 1234567 15.45 17.25 JP 839 nonstop SARAJEVO (SJJ) 1234567 15.30 16.25 JP 701 nonstop SKOPJE (SKP) 1234567 15.50 17.15 JP 827 nonstop SPLIT (SPU) 1 3 567 16.25 17.15 JP 713 (OU) u nonstop TEL AVIV - BEN GURION (TLV) 4 01.45 04.25 JP 605 nonstop 2 01.45 04.25 JP 605 01. 07-02. 09 nonstop 7 05.50 08.30 JP 605 nonstop TIRANA (TIA) 1 3 05.40 06.55 JP 727 nonstop 2 05.40 06.55 JP 705 nonstop 4 06.10 07.30 JP 705 03. 07-28. 08 nonstop 56 15.55 17.15 JP 705 nonstop TIVAT (TIV) 2 67 09.10 10.20 YM 280 17. 06-21. 09 nonstop VIENNA - SCHWECHAT (VIE) 1234567 10.05 10.50 JP 285 (OS) u nonstop 123456 13.45 14.30 JP 173 (OS) u nonstop 12345 7 21.00 21.45 JP 137 (OS) u nonstop ZURICH (ZRH) 2 4 67 10.00 11.10 JP 365 nonstop 1234567 12.20 13.30 LX 2214 nonstop 3 15.25 16.35 JP 307 nonstop 67 20.30 21.40 JP 307 nonstop 12 45 21.00 22.10 JP 307 nonstop Aerodrom Ljubljana Odhodi Departures Dnevi Odhod LJU Prihod t. leta Veljavnost STOPS Days Departure Arrival Flt. No. Validity AMSTERDAM (AMS) 2 5 07.20 09.15 JP 498 nonstop 3 7 18.40 20.35 JP 498 nonstop BELGRADE (BEG) 1 3 10.25 11.40 JU 103 nonstop 5 17.25 18.40 JU 103 nonstop BRUSSELS (BRU) 1 3 5 07.45 09.30 JP 376 nonstop 12345 18.25 20.10 JP 394 nonstop COPENHAGEN (CPH) 1 3 08.05 10.00 JP 510 nonstop 6 18.30 20.25 JP 510 nonstop DUBLIN (DUB) 6 18.40 20.25 JP 490 24. 05-04. 10 nonstop DUBROVNIK (DBV) 2 4 13.50 14.55 JP 768 (OU) u 03. 06-23. 10 nonstop FRANKFURT (FRA) 1234567 07.55 09.20 JP 116 (LH) u nonstop 12345 7 17.00 18.25 JP 112 (LH) u nonstop 1234567 17.55 19.20 JP 124 (LH) u nonstop ISTANBUL (IST) 1234567 23.40 LONDON - GATWICK (LGW) 02.45* JP 652 nonstop 1 3 56 07.25 08.45 JP 450 nonstop 2 4 7 18.25 19.45 JP 450 nonstop MANCHESTER (MAN) 6 12.00 13.30 JP 462 24. 05-27. 09 nonstop 3 13.40 15.10 JP 462 07. 05-01. 10 nonstop MOSCOW - DOMODEDOVO (DME) 2 4 7 11.00 16.00 JP 914 nonstop MOSCOW - SHEREMETYEVO (SVO) 5 15.35 20.25 SU 164 nonstop 1 20.25 01.15* SU 164 nonstop 3 20.25 01.15* SU 164 04. 06-03. 09 nonstop MUNICH (MUC) 1234567 08.00 09.00 JP 102 (LH) u nonstop 1234567 11.25 12.25 JP 158 (LH) u nonstop 1234567 18.30 19.30 JP 108 (LH) u nonstop OHRID (OHD) 2 56 23.30 01.05* PARIS - CHARLES DE GAULLE (CDG) JP 806 nonstop 6 07.35 09.30 JP 318 (AF) u nonstop 1 345 08.05 10.00 JP 318 (AF) u nonstop 23 5 7 18.45 20.40 JP 342 (AF) u nonstop PODGORICA (TGD) 2 6 12.00 13.10 YM 181 01. 04-14. 06 nonstop 2 6 12.00 13.10 YM 181 23. 09-25. 10 nonstop 1 3 5 13.50 15.05 JP 852 nonstop PRAGUE (PRG) 12345 7 14.35 15.55 OK 829 nonstop PRISTINA (PRN) 1234567 13.15 15.00 JP 838 nonstop SARAJEVO (SJJ) 1234567 14.05 15.00 JP 700 nonstop SKOPJE (SKP) 1234567 13.30 15.00 JP 826 nonstop SPLIT (SPU) 1 3 567 15.05 15.55 JP 712 (OU) u nonstop TEL AVIV - BEN GURION (TLV) 7 00.25 04.45 JP 604 nonstop 3 20.35 00.55* JP 604 nonstop 1 20.35 00.55* JP 604 30. 06-01. 09 nonstop TIRANA (TIA) 1 3 00.10 01.35 JP 726 nonstop 56 13.45 15.10 JP 704 nonstop 1 23.40 01.05* JP 704 nonstop 3 23.40 01.05* JP 704 02. 07-27. 08 nonstop TIVAT (TIV) 2 67 11.00 12.10 YM 281 17. 06-21. 09 nonstop VIENNA - SCHWECHAT (VIE) 1234567 07.30 08.20 JP 284 (OS) u nonstop 123456 12.05 12.55 JP 172 (OS) u nonstop 12345 7 17.45 18.35 JP 136 (OS) u nonstop ZURICH (ZRH) 2 4 67 08.00 09.15 JP 364 nonstop 3 13.30 14.45 JP 306 nonstop 1234567 14.00 15.15 LX 2215 nonstop 67 18.30 19.45 JP 306 nonstop 12 45 19.00 20.15 JP 306 nonstop

Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana www.lju-airport.si 30. marec 2003 25. oktober 2003 DNEVI / DAYS 1 ponedeljek / Monday 2 torek / Tuesday 3 sreda / Wednesday 4 Ëetrtek / Thursday 5 petek / Friday 6 sobota / Saturday 7 nedelja / Sunday PREVOZNIKI / AIRLINES AF - Air France JP - Adria Airways JU - Yugoslav Airlines LH - Lufthansa LX - Swiss OK - Czech Airlines OS - Austrian Airlines OU - Croatia Airlines SU - Aeroflot YM - Montenegro Airlines SIMBOLI / SYMBOLS * naslednji dan / Next day redni Ëarter / Charter flight u prevoznik je Adria Airways Operated by Adria Airways ( ) skupen let / Code-share flight VOZNI RED TIMETABLE Vsi navedeni Ëasi so lokalni. Vozni red je informativnega znaëaja. Zaradi moænosti sezonskih ali operativnih sprememb vas prosimo, da ob rezervaciji preverite toënost Ëasov odhodov in prihodov.»as prijave na let je 90 minut pred odhodom letala. Pred odhodom na letaliπëe upoπtevajte cestno prometne razmere. INFORMACIJE: tel. 04 20 61 981 www.lju-airport.si wap.lju-airport.si All times shown herein are local times. The information contained in this timetable is subject to modifications without notice. Please consult your airline or travel agent. Check-in time is 90 minutes prior to departure of the aircraft. INFORMATION: tel. + 386 4 20 61 981 www.lju-airport.si wap.lju-airport.si 30 March 2003 25 October 2003