S št. 29 / 2013, 1. marec 2013 PODEŽELJA.SI EVROPSKI SVET POTRDIL PRORAČUN REGIJSKA SREČANJA ZADRUŽNIKOV POTRJENA PRISILNA PORAVNAVA SEMENARNE LJUBLJANA LETO 2013 - MEDNARODNO LETO SODELOVANJA NA PODROČJU VODA NAJVIŠJO CENO DOSEGEL GORSKI JAVOR V PRIČAKOVANJU NOVA SPOMINSKA KOVANCA POMLADI IZ INTERVJUJA BORUT PAHOR Zadružništvo je izjemna priložnost in tudi potencial za prihodnost. Takšen pristop ljudje v teh časih potrebujejo, občutek skupnosti in sodelovanja s ciljem ustvarjati za skupno dobro. POSVET ZADRUŽNIKOV V PORTOROŽU Zadružna zveza Slovenije 5. in 6. marca 2013 v Portorožu prireja tradicionalni 40. letni posvet zadružnikov.
UVODNA MISEL ZADRUGE ZA PRIHODNOST Bogdan Štepec, direktor Zadružne zveze Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja štirikrat letno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. marec 2013 ISSN 2232 4038 V zadnjem času v Sloveniji vse več govorimo o zadrugah kot obliki povezovanja in delovanja na najrazličnejših področjih, ki učinkovito deluje tudi v času krize. Vendar so kmetje, kmetijske zadruge in Zadružna zveza Slovenije v vlogi njihove krovne organizacije večkrat postavljeni pred zahtevno nalogo, kako pravilno zastaviti razvojne cilje in politiko. V primežu razgibanega domačega političnega dogajanja skušamo zadruge izvesti številne poslovne zadružne projekte na področju mlekarstva, mesne predelave, proizvodnje vina, kjer bi potrebovali tudi politično podporo. Vse večji so pritiski trgovine na cene in plačilne pogoje, vse bolj se poglabljajo nesorazmerja v prehranski verigi, ki pridelovalcem in predelovalcem ne zagotavljajo niti kritja proizvodnih stroškov. Potrebovali bi močno promocijo za slovenske kmetijske proizvode, ki bi potrošnika seznanjala s prednostmi doma pridelane kakovostne hrane. Zadruge delujemo na podeželju in smo ključnega pomena za njegov razvoj, ohranjanje poseljenosti, delovnih mest na podeželju in preskrbe podeželskih prebivalcev. Ob vsem tem se v Bruslju oblikujejo temelji nove skupne kmetijske politike in določajo finančni okviri, ki bodo oblikovali našo prihodnost do leta 2020. Zadruge so skozi zgodovino že v preteklih letih našle soglasje, da je napredek mogoč le s skupnimi močmi v okviru zadružnih asociacij in poslovnega združevanja, kjer zadruge organizirajo svoja podjetja in z njimi konkurirajo na trgu. Zato se poleg Zadružne zveze Slovenije svobodno združujejo in vlagajo kapital tudi v druge zadruge in zadružna podjetja, kjer že uresničujejo svoje poslovne interese. Zadružna zveza Slovenije aktivno vodi projekt poslovnega sodelovanja zadrug na nabavnem in prodajnem področju, ki naj bi zadrugam, njihovim članom in potrošnikom zagotovil nižje cene repromateriala, zmanjšal stroške, povečal učinkovitost in izboljšal storitve. V prihodnje je naš interes povezati blagovne tokove tudi na prodajnem področju, kjer imajo zadruge članice zveze že sedaj več kakor 360 trgovin, ustvariti zadružno blagovno znamko in oblikovati enoten tip zadružne trgovine z jasno vizijo, strategijo in cilji. Za zagotovitev uspešnosti zadrug je poleg poslovnega združevanja treba zagotavljati tudi močno interesno zastopanje zadrug in zadružnih vrednot pred državnimi organi, vladnimi in nevladnimi organizacijami, evropskimi institucijami, kot sta Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA in Evropska komisija. Pomembno je sodelovati pri oblikovanju novih predpisov in zakonodajnih aktov. Z informiranjem in promocijo seznanjamo različne javnosti z zadružnim organiziranjem, našimi aktivnostmi, z delom v zadrugah, zadružnimi proizvodi in dogodki v zadrugah. S številnimi izobraževanji omogočamo zadružnikom in organom upravljanja ter zaposlenim v zadrugah pridobivanje potrebnega znanja za vodenje zadruge in njeno učinkovito delovanje, s svetovanjem pa jim pomagamo pri reševanju konkretnih primerov v zadrugah. Pomembno je ohranjati zastopanost zadrug v živilskopredelovalnih podjetjih. Prednosti, ki jih prinaša zadružna oblika organiziranja, bodo v prihodnosti postale vse pomembnejše in bodo odprle možnosti za oblikovanje zadrug tudi na drugih področjih. Zadružna zveza Slovenije se bo še naprej trudila s svojimi storitvami članicam, ki so ali se nam bodo prostovoljno pridružile, zagotavljati uspešen razvoj in učinkovito delovanje. Od države pričakujemo večje razumevanje in podporo zadružnemu načinu organiziranja kot alternativi krutemu sodobnemu kapitalizmu. 3
AKTUALNO VABILO NA XL. LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV POVEZANI ZA PRIHODNOST Kaj čaka slovensko kmetijstvo in zadružništvo do leta 2020 Letos bo v Portorožu 5. in 6. marca 2013 potekal že štirideseti tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. V času krize in velikih sprememb, ki se dogajajo v Evropi, se za kmetijstvo in zadružništvo odpirajo nove priložnosti in nove vsebine. Evropa sprejema odločilne korake v smeri oblikovanja prihodnjega sedemletnega proračuna do leta 2020, kjer je izjemno pomembno ohraniti stabilen proračun za skupno kmetijsko politiko, ki je zelo po mem bna tudi za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Evropsko kmetijstvo gre vedno bolj v smeri sonaravnega in trajnostnega kmetovanja, ozelenitve kmetijske pridelave in predelave, varovanja okolja, krajših transportnih poti in dobrobiti živali. Te usmeritve so velik izziv za slovensko kmetijstvo in zadružništvo. V tem odsevu bo potekalo tudi letošnje dogajanje v Portorožu. Torek, 5. marec 2013 9.30 10.00 Zbiranje in registracija udeležencev 10.00 10.30 Otvoritev posveta g. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije g. Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje Pozdravni nagovor 10.30 10.45 Odmor 10.45 11.15 Pozdravi gostov g. Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS mag. Dejan Židan, predsednik Odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje 11.15 12.00 Evropsko kmetijstvo in zadružništvo v novi skupni kmetijski politiki do leta 2020 g. Pierre Bascou, vodja oddelka Analize kmetijske politike in perspektive Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije 12.00 12.45 Zadruge v času krize g. Christian Pees, predsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA 12.45 13.00 Razprava udeležencev 13.00 15.00 Odmor za kosilo 15.00 16.00 Novosti skupne kmetijske politike do leta 2020 za slovensko kmetijstvo in zadružništvo dr. Martina Bavec, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 16.00 16.30 Strategija razvoja Slovenije do leta 2020 Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 16.30 17.00 Problematika slovenskega vinogradništva in vinarstva g. Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije 17.00 17.30 Možnosti za sodelovanje zadrug in Zavoda za gozdove Slovenije pri gospodarjenju z gozdom in v gozdnolesni verigi ter podpis pisma o nameri o sodelovanju g. Ivo Trošt in g. Jošt Jakša, Zavod za gozdove Slovenije Portorož, Grand hotel Bernardin, 5. in 6. marec 2013 PROGRAM POSVETA 4 Naše vabilo velja zadružnikom, predsednikom in članom upravnih in nadzornih odborov ter direktorjem zadrug, predstavnikom slovenske živilskopredelovalne industrije, predstavnikom upravnih enot in občin, državnih organov, zbornic in institucij, našim prijateljem iz tujine, skratka vsem, ki se srečujete z nami. Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, Ljubljana, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov info@zzs.si. Posvet odpira vsebine od katerih bo odvisna naša prihodnost. Pridružite se nam, soustvarjajte prihodnost ter predstavite svoje predloge in zamisli. 17.30 18.00 Skupna razprava in sklepi prvega dne posveta Predstavitev zadrug Koroška KGZ Slovenj Gradec, Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Vinakras Sežana 20.00 Gala večerja z Manco Špik in skupino The Substitutes Sreda, 6. marec 2013 9.30 10.15 Stanje v slovenskem kmetijstvu dr. Tina Volk, Kmetijski inštitut Slovenije 10.15 11.15 Živilskopredelovalna industrija in trgovina pred novimi izzivi dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta v Ljubljani ga. Anka Lipušček Miklavič, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij mag. Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije 11.15 11.30 Ureditev razmerij v živilskopredelovalni verigi in promocija slovenske hrane ga. Janja Kokolj Prošek, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 11.30 11.45 Deželna banka Slovenije finančni steber slovenskega podeželja ga. Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije 11.45 12.00 Razprava 12.00 12.30 Odmor s prigrizkom Deželne banke Slovenije 12.30 14.00 Pogovor na temo»kako biti uspešen tudi v krizi?«moderatorka: Marjeta Šoštarič g. Aleš Dolenc, M Sora Žiri g. Marjan Jakob, Mlekarna Celeia g. Dejan Šumak, Paradajz, d.o.o. g. Venčeslav Tušar, Turistična kmetija Pri Flandru 14.00 Zaključek posveta
EVROPSKI SVET POTRDIL EVROPSKI PRORAČUN 2014 2020 AKTUALNO Pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014 2020 so po več kot letu in pol dolgem postopku končana. Evropski svet je 8. februarja 2013 potrdil sedemletno finančno perspektivo za obdobje 2014 2020 in s tem tudi proračun za skupno kmetijsko politiko. Predlog proračuna sedaj še čaka razpravo in glasovanje v Evropskem parlamentu. Evropski proračun za novo finančno perspektivo za obdobje 2014 2020 znaša 959 milijard EUR oziroma 1 % BND Evropske unije, kar pomeni, da bo denarja za približno 3,5 % manj kot v obdobju 2007 2013. Sredstva kohezijske politike se znižujejo za 8,4 %, sredstva skupne kmetijske politike pa za 11,3 %. Na področju skupne kmetijske politike bo Slovenija prejela skoraj 1,6 milijarde EUR. Od tega je dobrih 744 milijonov EUR namenjenih za razvoj podeželja, kjer je bil odobren dodatek v višini 150 milijonov EUR. Za skupno ribiško politiko ter okoljske in podnebne projekte v okviru programa LIFE pa si Slovenija lahko obeta še dodatnih 50 milijonov EUR. V naslednjem finančnem obdobju je Slovenija upravičena do okrog 5,3 milijarde EUR evropskih sredstev, od tega 4,5 milijarde EUR v okviru nacionalnih ovojnic. Po sporočilu Vlade RS povzela B. J. COPA-COGECA OPOZARJATA NA NEVARNOSTI ZMANJŠANEGA PRORAČUNA Dva dni pred srečanjem Evropskega sveta je v Bruslju potekala konferenca v organizaciji Evropskega združenja kmetov in zadrug COPA-COGECA v podporo stabilnemu skupnemu kmetijskemu proračunu. COPA-COGECA meni, da lahko odločitev o dodatnem 15-odstotnem zmanjšanju sredstev ogrozi položaj 40 milijonov zaposlenih v kmetijstvu in živilstvu ter več milijonov zaposlenih na podeželju. Glede na napovedi, da se bo povpraševanje po hrani do leta 2050 povečalo za 70 %, lahko to pomeni, da bo ogrožena prehranska varnost. Na konferenci, katere se je udeležilo več kakor 500 predstavnikov nevladnih kmetijskih organizacij, je Gerd Sonnleitner, predsednik Evropskega združenja kmetov COPA, poudaril:»kmetje se srečujemo z vse hujšimi ujmami, daljšajo se sušna obdobja in spreminjajo se vegetacijska obdobja, kar vpliva na pridelavo hrane in posledično na potrošnika, zato pozivam voditelje držav, da z zniževanjem proračuna ne slabijo skupne kmetijske politike, saj bo to neposredno prizadelo vse prebivalce EU.«Kmetje in zadruge se soočajo z močnimi tržnimi nihanji, s podrejenim položajem v živilski verigi, visokimi proizvodnimi stroški, ki jih odkupne cene na trgu ne pokrivajo več, zato po mnenju Antonie Figueiredo, podpredsednice COGECA, potrebujemo ustrezne rešitve, ki jih ponujata prvi in drugi steber skupne kmetijske politike. Kmetom je treba pomagati pri investicijah, ki bi poleg učinkovitejše proizvodnje pripomogle tudi k ohranjanju okolja in zniževanju stroškov. Konference so se udeležili vsi vidni predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij in združenj iz vse Evrope, vodja kabineta komisarja za kmetijstvo Georg Haeusler, irski kmetijski minister Simon Coveney, ugledni predstavniki živilskopredelovalne industrije, proizvajalci umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Slovenijo je na konferenci zastopal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki se je poleg ostalih prisotnih zavzel proti zmanjševanju finančnih sredstev za skupno kmetijsko politiko, saj je kmetijstvo eden od najbolj strateških sektorjev v EU. Udeleženci konference so pripravili skupno deklaracijo evropskih kmetov in kmetijskih zadrug k proračunu EU za obdobje 2014 2020, katere zahteve so podprli tudi predstavniki evropske živilske industrije, ki je prav tako izpostavljena svetovnemu trgu in si želi zagotoviti kakovostno surovino za svojo proizvodnjo ter ponuditi kmetijstvu kakovosten material po ugodnih cenah. V deklaraciji se zavzemajo, da se tudi v obdobju od 2014 2020 ohrani proračun za skupno kmetijsko politiko v enaki višini, kot je sedaj. Prehranska varnost namreč ni samoumevna. Potrošniki EU pričakujejo stabilne cene živil in najzahtevnejše standarde na področju varnosti živil ter varstva živali in okolja. Kmetje lahko izpolnjujejo te pogoje le, če bodo dobili ustrezna nadomestila, so še zapisali v deklaraciji. M. P. in A. J. 5
AKTUALNO ZAKLJUČENA REGIJSKA SREČANJA ZADRUŽNIKOV Zadružna zveza Slovenije je zimskih mesecih pripravila tradicionalne regijske posvete zadružnikov, ki so potekali v vseh slovenskih regijah. Na množično obiskanih regijskih posvetih so se udeleženci seznanili z novostmi, ki jih prinaša nova skupna kmetijska politika, možnostmi za sodelovanje zadrug na področju gospodarjenja z gozdovi in predelavo lesa, poslovanjem zadrug in možnostmi za poslovno sodelovanje. Večina zadrug je tudi podpisala pismo o nameri za povezovanje blagovnih tokov kmetijskih in gozdarskih zadrug pri skupni nabavi in prodaji. Regijski posvet zadružnikov v Sežani Zadružniki so posebej izpostavili pereče vprašanje propadajoče lesne industrije v Sloveniji, ki je bila v preteklosti dobro razvita, danes pa les neobdelan prodajamo na tuje, problematiko izvajanja gozdarskih koncesij, učinkovitega gospodarjenja v gozdovih, priprave lovskih načrtov in se dotaknili nove zakonodaje na področju gozdarstva. Pomembna tema je bila problematika vinogradništva, kjer zadružniki poudarjajo težave s sivo ekonomijo, pomanjkanje razpisov za nakup specialne vinogradniške mehanizacije v okviru ukrepov skupne kmetijske politike, omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Želijo si več možnosti za spodbude za razvoj zadrug in zadružništva v prihodnji finančni perspektivi, tudi za tiste zadruge, ki v okviru svoje dejavnosti nimajo proizvodnje. Opozorili so na težave z veliko plačilno nedisciplino in neizvajanje kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v živilski verigi v praksi. Pogovarjali so se o možnostih za ponovno oživitev sladkorne indu strije v Sloveniji ob nameravani ukinitvi kvot za sladkorno peso. Zavzeli so se za popravek ukrepa sofinanciranja zavarovalniških premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva in opozorili na težave kmetov, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih. Posebno težavo predstavlja prepoved uporabe tretiranega semena koruze v Sloveniji, ki je v sosednjih državah dovoljena in na naših kmetijah povzroča ogromno škodo pridelovalcem. Velike težave kmetov povzročajo tudi zveri in divjad, ki uničujejo kmetijske posevke in pridelke. A. J. in B. J. POTRJENA PRISILNA PORAV - NAVA SEMENARNE LJUBLJANA S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to zavrnilo pritožbo italijanske družbe Dinomarchi na sklep okrožnega sodišča o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, je bila 5. februarja 2013 dokončno potrjena prisilna poravnava Semenarne Ljubljana. S tem se je vzpostavila jasna lastniška struktura z večinskim lastništvom Deželne banke Slovenije, ki je posledica lansko jesen izvedene dokapitalizacije in je omogočeno nemoteno poslovanje. Semenarna Ljubljana se ponaša z več kot 100-letno tradicijo in zaposluje skoraj 300 ljudi. Je največje podjetje v državi, ki opravlja dejavnost proizvodnje semen. Vloga Semenarne Ljubljana je izjemno pomembna pri ohranjanju avtohtonih, izvorno slovenskih sort semen vrtnin in poljščin ter pri razvoju novih sort, kar je ključno za zagotavljanje prehranske samooskrbe v Sloveniji. Vse to so razlogi, zaradi katerih njeno vodstvo in lastniki usmerjajo vse napore v ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Pri tem so deležni tudi podpore strokovne in širše javnosti. Pomlad je najpomembnejši letni čas za Semenarno Ljubljana, v katerem ustvari več kot polovico svojega letnega prometa. Njeno vodstvo je uspelo zagotoviti, da bo slovenski trg pravočasno oskrbljen s semeni in vso drugo ponudbo za vrtnarjenje in kmetovanje za prihajajočo pomlad. Zvesti kupci bodo tako na prodajnih policah pravočasno našli vse priljubljene izdelke. Semenarna Ljubljana je na pravi poti, z jasno in stabilno lastniško strukturo je bil vzpostavljen pogoj za njen dolgoročen obstoj in razvoj, vsi nadaljnji koraki pa bodo usmerjeni v uspešno poslovanje in krepitev visoko cenjene blagovne znamke v Sloveniji in širše. S. V. 6
NOVICE Fotografija arhiv DBS Sindicirana posojila za majhna in srednja podjetja S podpisom pogodbe 18. februarja 2013 v Ljubljani sta Deželna banka Slovenije in Zveza bank Celovec podpisali dogovor o poslovnem sodelovanju na področju sindiciranih posojil. Ta bodo namenjena majhnim in srednje velikim gospodarskim družbam in zadrugam, ki potrebujejo kratkoročno ali dolgoročno posojilo za financiranje obsežnejših investicij, kot so širjenje proizvodnje, nakup osnovnih sredstev, razvoj in inovacije. Medsebojno sodelovanje bo bankama prineslo nove priložnosti varnega plasiranja sredstev, posojilojemalcem pa omogočilo razvoj in širjenje poslovanja v prihodnosti. Zveza bank Celovec in Deželna banka Slovenije, ki ju povezuje dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje na področju zadružništva, povezani pa sta tudi lastniško, sta oblikovali t. i. bančni konzorcij z namenom porazdelitve tveganja pri visokih zneskih financiranja. S tem bosta podjetjem omogočili najem posojil večje vrednosti s sklenitvijo ene kreditne pogodbe. Pogoji pridobitve posojil se bodo določali individualno ter bodo prilagojeni potrebam in željam posameznega posojilojemalca. V konzorciju bank bo vlogo agenta prevzela Zveza bank Celovec, vlogo udeleženke pa Deželna banka Slovenije. Pogodbo o sodelovanju so podpisali uprava Deželne banke Slovenije Sonja Anadolli in Mojca Štajner ter direktorja Zveze bank Celovec mag. Rudolf Urban in Jakob Blaschitz. Novo obliko financiranja, ki ga gospodarstvo še kako potrebuje, sta podprla tudi predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije Peter Vrisk in predsednik upravnega odbora Zveze bank Celovec Felix Wieser. S. V. Fotografija (z leve proti desni): mag. Rudolf Urban, Jakob Blaschitz, Felix Wieser, Peter Vrisk, Sonja Anadolli in Mojca Štajner 7 Z Irskim predsedstvom o prihodnosti SKP Na srečanju predstavnikov COPA-COGECA in irskega predsedstva Evropske unije, ki je potekalo 21. februarja 2013 v Dublinu, so predstavniki COPA-COGECA pozdravili namero Ircev, da do konca junija letos zaključijo pogajanja glede skupne kmetijske politike za obdobje 2014 2020. Na srečanju, ki se ga je udeležilo preko 100 predstavnikov kmetijstva iz vseh 27 evropskih držav, med njimi tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije, so poudarili, da je pridelava hrane vedno bolj izpostavljena negotovostim. Zaradi vse večjega povpraševanja po hrani je pomembno, da ukrepi prihodnje skupne kmetijske politike pridelavo hrane dodatno ne obremenjujejo. Predlagan ukrep Evropske Komisije za zmanjšanje obsega kmetijskih zemljišč, ki bi bila opredeljena kot ekološko pomembna območja, bi po mnenju COGECA lahko dodatno ogrozil samooskrbo s hrano v Evropi. Izražena je bila zaskrbljenost zaradi afere z nedovoljeno uporabo konjskega mesa, ki je povzročila škodo evropskemu kmetijstvu, ki se trudi zagotoviti ustrezno sledljivost govejega mesa. M. P. Nova vinska kraljica Slovenije Fotografija arhiv Pomurski sejem V začetku januarja 2013 je v Radencih kot 17. vinska kraljica Slovenije za leto 2013 nacionalni vinski kroni in njenemu poslanstvu prisegla Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic. Vinska kraljica Slovenije bo v letu 2013 združevala slovenske vinorodne dežele, predstavljala slovenska vina in vinogradništvo ter bo poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Kot vinska kraljica Slovenije 2013 se bo Neža Pavlič zavzemala, da bo vse tri vinorodne dežele, Podravje, Posavje in Primorsko, zastopala enakovredno in z vsem spoštovanjem do vseh slovenskih vinogradnikov in vinarjev, saj izjemno ceni njihov trud in srčno predanost njihovemu delu. Dejala je, da se zaveda, da ima vsaka kapljica, pridelana na naši zemlji, svojo zgodbo in da vsaka steklenica vina nosi v sebi sonce. Novo vinsko kraljico je v novembru 2012 izbrala komisija, ki jo Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, oblikuje s pomočjo predstavnikov pokroviteljev in stroke. M. M.
Hmeljarstvo v luči nove skupne kmetijske politike Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je 15. februarja 2013 v Laškem organiziral že 50. jubilejni Mednarodni seminar o hmeljarstvu, katerega vodilna tematika je bila skupna kmetijska politika v obdobju 2014 2020 s poudarkom na hmeljarstvu. 110 udeležencev se je seznanilo tudi s strategijo hmeljarstva do leta 2020, možnostih racionalizacije pridelave hmelja in namakanjem hmeljišč. Ugledni gost iz Nemčije dr. Johann Pichlmaier je predstavil hmeljarstvo v luči SKP 2014 2020 na ravni EU. Predstavljeni so bili ukrepi za preprečevanje viroidne zakrnelosti hmelja v Sloveniji, nacionalni akcijski plan za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012 2020 ter uporaba hmelja kot alternativne funkcionalne sestavine v prehrani živali. Udeleženci so imeli priložnost poskusiti in oceniti pivo iz novih, slovenskih dišavnih kandidatnih sort hmelja. B. J. Leto 2013 v znamenju 20. obletnice delovanja Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) je sredi februarja 2013 v Strojni Reki organizirala skupščino, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo zveze za naslednji dve leti. Rok Roblek, dosedanji predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, bo zvezo vodil še naslednji dve leti. Triindvajsetletni Gorenjec, študent podiplomskega študija agronomije, prihaja iz Bašlja z večje kmetije, kjer se ukvarjajo predvsem z mlečno proizvodnjo in gozdarstvom. Lani je bil izvoljen za člana izvršilnega odbora Evropske podeželske mladine. V prihodnjih dveh letih Zvezo slovenske podeželske mladine čaka obilo dela. Kot je povedal Rok Roblek, bo zveza postala center informacij in pomoči za spodbujanje inovativnosti in kreativnosti v kmetijstvu in na podeželju. Prepričan je, da so mladi na podeželju in v kmetijstvu ključni za ohranjanje in razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, zato bo zveza tem dejavnostim posvečala še več pozornosti. R. R. NOVICE Fotografija arhiv IHPS Fotografija arhiv Rok Roblek Fotografija arhiv Danilo Rihtarič 8 Danilo Rihtarič novi direktor KZ Radgona Upravni odbor Kmetijske zadruge Radgona je po upokojitvi dolgoletnega direktorja Janeza Rihtariča s 1. januarjem 2013 izbral za novega direktorja zadruge Danila Rihtariča, univ. dipl. inž. kmetijstva, ki je do sedaj vodil podjetje Kmetijstvo Črnci. Kmetijska zadruga Radgona pokriva območje občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici ter se je v zadnjih letih razširila tudi na območje zahodnega Goričkega in osrednjega dela Prekmurja. Poslovanje zadruge, ki jo vodi predsednik Jožef Bračko, je izjemno uspešno. V letu 2012 je zadruga v eni živilski trgovini, v sedmih oskrbnih centrih na radgonskem območju ter šestih tovrstnih centrih v Prekmurju z odkupom kmetijskih pridelkov in živine s področja kmetijstva ter s storitveno dejavnostjo sušilnice in silosov ustvarila več kot 26 milijonov 700 tisoč EUR prihodkov. Zadruga ima 243 članov in 51 zaposlenih. Zadruga namerava v prihodnje še povečevati promet in zagotavljati odličen servis svojim članom. A. J. KZ Šaleška dolina z novo embalažo Pravijo, da obleka naredi človeka. Podobno velja tudi za embalažo, v katero pakiramo izdelke. V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so prenovili zunanjo podobo svojih izdelkov. Jabolčni sok, jabolčni krhlji in jabolčni čips blagovne znamke Slodar iz sadja lastne integrirane pridelave sedaj nosijo privlačnejšo embalažo in poudarjajo kakovostno vsebino v steklenici in vrečki. Ekološko goveje rdeče meso Ekodar pa je po novem v lični embalaži naravne barve z okencem. Potrošnik tako izve za vrsto pakiranega mesa in dobi informacije o izdelku slovenske ekološke certificirane pridelave, ki je preko odtisnjene kode QR na embalaži sledljiv vse do rejca, kjer je bila živina vzrejena. Besedilo in fotografiji Jana Hozjan
NOVICE Najlastnik gozda in najdelavec ZGS v letu 2012 Zavod za gozdove Slovenije je konec januarja 2013 pripravil prireditev, na kateri so bila podeljena priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov in najprizadevnejšim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2012. V letošnjem letu so tradicionalno že štirinajsto prireditev podelitve priznanj najskrbnejšim lastnikom gozdov združili s podelitvijo priznanj najprizadevnejšim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije, ki je bila peta po vrsti. Za uspešno usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenje z gozdom potrebujemo tesno povezanost lastnikov gozdov in gozdarske stroke, kar je tudi eden od razlogov, da sta podelitvi priznanj potekali skupaj. Priznanje za najskrbnejše lastnike gozdov v letu 2012 so iz posameznih območnih enot prejeli Robert Žgavec, Anton Arh, Janez Likar, Niko Skvarča, Anton Škrbec, Jurij Rudež, Jože Bradač, Ivan Omerzu, Ivan Višnjar, Marko Jelšnik, Mirjana Kos, Franjo Šlaus, Krista Grün in Franc Benulič. Najprizadevnejši delavci Zavoda za gozdove Slovenije v letu 2012 so iz posameznih organizacijskih enot: Livijo Scozzai, Najvišjo ceno dosegel gorski javor Na sedmi licitaciji vrednejših lesnih sortimentov v Sloveniji 7. februarja v Slovenj Gradcu je sodelovalo 354 lastnikov, ki so pripeljali 1.597 hlodov v skupni izmeri 1.599,30 m³. Najvišjo ceno za kubični meter je dosegel gorski javor, in sicer 6.181 EUR/m³, drugo mesto pa je s 4.912 EUR/m³ pripadlo orehu. Najvrednejši hlod lastnika iz Borovnice je s ceno 11.867,52 EUR znova postal gorski javor in je romal na portugalski otok Madeira. Dva druga najdražja hloda gorskega javorja je kupila ameriška družba Carl Becker and Son iz Chicaga, ki je ena od vodilnih proizvajalk violin na svetu. Sadne vrste so večinoma romale v Nemčijo za pipe. Prvič v dosedanjih licitacijah je povprečna prostornina hloda presegla 1m 3. Ponudbe je oddalo petindvajset kupcev, od tega osem Slovencev, osem Avstrijcev, trije Nemci, dva Italijana ter po en kupec iz Hrvaške in Švice. Prvič pa sta svoji ponudbi oddala tudi kupca s Portugalske in iz Združenih držav Amerike. Kot zanimivost lahko služi podatek letošnje primerjave slovenske licitacije s tremi licitacijami v sosednji Avstriji. Ugotovimo lahko, da sta bila na slovenski licitaciji predstavljeno število hlodov in skupna prostornina kubičnega metra lesa skoraj identična trem avstrijskim licitacijam skupaj. Po poročilu Jožeta Praha priredil Jošt Jakša, ZGS Fotografija arhiv Rok Pisek Fotografija arhiv Jože Prah 9 Andrej Gartner, Matjaž Guček, Jože Doblekar, Jakob Šabec, Tomaž Devjak, Sašo Vilić, Tibor Palfy, Janez Černec, Stanko Štiftar, Jože Ogris, Darko Kmetec, Dejan Horvat, Anton Pirjevec, Robert Ogrizek in Aleš Zamljen. Prireditve se je poleg nagrajencev in sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije udeležil tudi Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje. Jošt Jakša, ZGS Primerjava ponudbe in povpraševanja na dosedanjih licitacijah: Število hlodov Prostornina (m³) Število lastnikov Število kupcev Število ponudb Število kosov brez ponudbe 1. licitacija 2. licitacija 3. licitacija 4. licitacija 5. licitacija 6. licitacija 7. licitacija 890 1.273 824 785 1.768 2.482 1.597 618,30 964,12 699,73 755,23 1.442,73 2.164,74 1.599,3 83 150 107 133 268 410 354 16 20 20 28 27 30 25 1.369 2.120 1.641 2.963 4.680 5.353 5.506 119 91 230 47 256 328 46
INTERVJU IMAMO POGOJE, ZNANJE, PRIDNE LJUDI, POTREBNE JE LE ŠE MALO POZITIVNE SPODBUDE Intervju z Borutom Pahorjem, predsednikom Republike Slovenije Kmetijstvo predstavlja v bruto družbenem proizvodu naše države razmeroma majhen delež, vendar so njegovi učinki večnamenski in izjemno pomembni za identiteto Slovenije.»Zato je skrb za podeželje in za kmetijstvo kot gospodarsko dejavnost prednostnega značaja,«je v času, ko je bil še predsednik prejšnje vlade, opozoril zdajšnji predsednik države Borut Pahor. 10 Kako zdaj, ko se je kriza še poglobila, vidite s položaja predsednika države razmere v slovenskem kmetijstvu? Posledice krize seveda občutijo tudi v slovenskem kmetijstvu, saj je kupna moč državljank in državljanov manjša. Protekcionizem posameznih držav izvoznic, želja po večjih dobičkih in naravni dejavniki (poplave, suša) so tako Slovenijo postavili pred velik izziv, ki terja hitre ukrepe za večjo in kakovostnejšo predelavo domače, slovenske hrane. Izjemno vesel pa sem, da se kljub težki situaciji vedno več ljudi odloča za slovenske proizvode in po njih posega. Prepričan sem, da je še veliko neizkoriščenih priložnosti za razvoj kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, na primer na področju gozdarstva.
AKTUALNO INTERVJU Kje na našem podeželju in v kmetijstvu se po vašem mnenju zdaj kažejo največje razvojne priložnosti? Osnova razvoja podeželja in v tem okviru tudi kmetijstva je povezovanje. Le povezani bodo kmetje dovolj močni, da preživijo razmere na trgu, ki se spreminjajo in so prepogosto nepredvidljive. Želim si, da bi se čim več kmetij ukvarjalo tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, s čimer bodo svojo ponudbo še obogatili. Spodbujanje domače potrošnje in osveščanje ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane imata veliko pozitivnih posledic. Imamo pogoje, znanje, pridne ljudi, potrebne je le še malo pozitivne spodbude. Kot kandidat za predsednika države ste v volilni kampanji osebno spoznavali tudi delo v zadrugi, kmečko delo in delo v gozdu. Kaj ste ob njem spoznali? V volilni kampanji sem v okviru projekta SKUPAJ Spodbujajmo drug drugega spoznal veliko različnih poklicev, se družil z ljudmi, ki so mi povedali svoje izkušnje in z mano delili svoja mnenja. Prav vsako delo me je navdihnilo z energijo. Eno od najtežjih del, kot sem že večkrat javno povedal, pa je bilo delo gozdarja. Vsako delo je častno, razlik nisem delal, vsak obisk me je obogatil z neprecenljivo izkušnjo, in kot sem obljubil, bom s tem tudi nadaljeval kot predsednik republike. Lani smo praznovali 140 let organiziranega zadružništva na Slovenskem in mednarodno leto zadrug. Kaj vam pomenijo zadruge, ki v svoji organiziranosti združujejo vrednote demokratičnosti, poštenosti, solidarnosti, pravičnosti in družbene odgovornosti in ki so v današnji družbi lahko pomembne sooblikovalke njenega razvoja? Zadružništvo je izjemna priložnost in tudi potencial za prihodnost. Kot oblika lastništva mora temeljiti na pravih vrednotah pravičnosti in solidarnosti ter tudi samopomoči in še posebej samoodgovornosti. Na ta način naj omogoča zadružnim članom enakopravno sodelovanje pri upravljanju in delitvi vsega ustvarjenega. Zadruge naj bodo še naprej usmerjene v potrebe skupnosti ter ne zgolj in samo v ustvarjanje kapitalskega dobička, zato se ravno v času krize ponovno kaže njihova dodana vrednost za širšo družbo. Takšen pristop ljudje v teh časih potrebujejo, občutek skupnosti in sodelovanja s ciljem ustvarjati za skupno dobro. Kaj najraje počnete v prostem času? Po duši in srcu sem športnik, najraje tečem. Tečem za sprostitev in zabavo. Tečem, ker je lepo. Tečem, ker lahko osredotočeno sanjarim. Tečem že od otroških let in si želim, da bi to lahko počel do konca življenja. 11 Fotografiji arhiv Urada predsednika republike Fotografija arhiv STA
VEČER POETOV IN POEZIJE V Vinski kleti Metlika so v začetku leta 2013 predstavili dve vinski novosti. Pred dobrim letom so na trg dali posebno aromatizirano vino na osnovi modre frankinje, imenovano Poet romantik, tokrat pa sta se mu pridružili še posebni aromatizirani vini na osnovi bogatih belih zvrsti Poet Epic in Poet Boem. Prireditev je elegantno združila poezijo Otona Župančiča in pesnike Literarnega kluba Metlika. Enologinja Vinske kleti Ivanka Badovinac je ob tej priložnosti povedala:»vini se razlikujeta po tem, da je prvo obogateno z grozdnim moštom, dodani pa so mu citrusi, drugo pa s sadno aromo in meto.«. Vsem, ki so prišli na predstavitev, so postregli s sladicami, ki se najbolj podajo k vinu. K Romantiku se je prilegla čokoladna rezina, k Epicu sadna rezina, k Boemu sladica»zeleni Jurij«, k vsem pa še praline, polnjene z omenjenimi vini. Direktor Kmetijske zadruge Metlika Jože Cajnar je dejal:»za novosti smo se odločili, ker vino ni rado samo, tako da sedaj lahko ljubitelji odličnega vina izbirajo med tremi čudovitimi Poeti Vinske kleti Metlika.«Besedilo in fotografija KZ Metlika SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V VINSKI KLETI KRŠKO Letošnji kulturni praznik 8. februar so obeležili tudi v Vinski kleti Krško, ki so ji nekoč rekli Šrajbarski turn. Skupaj z Mohorjevo založbo iz Celovca so pripravili prijetno kulturno druženje, ki so ga z glasbo popestrili učenci Glasbene šole Krško. Poseben pečat sta dogajanju dala osrednja gosta kulturnega dogodka, igralec Pavle Ravnohrib, ki se ga spomnimo po njegovi neponovljivi upodobitvi filmskega Prešerna, ter slavnostna govornica, televizijska voditeljica dr. Rosvita Pesek. Direktor Kmečke zadruge Krško Janez Živič je na praznovanju poudaril:»vinska klet Krško nadaljuje tradicijo kakovostne pridelave vin, po katerih je Šrajbarski turn slovel že pred več kot 150 leti in katerega vino je hvalil največji slovenski pesnik.«druženje ob pogovoru in okušanju vrhunskih vin krške ZANIMIVOSTI 12 kleti je v vseh navzočih pustilo topel občutek, da nosi slovenska kultura v sebi še vedno neizmerno moč povezovanja in navdihovanja. M. L. VRTEC NA OBISKU V ZADRUGI Kmetijsko zadrugo Agraria Koper so konec januarja 2013 v okviru projekta»zeleni nahrbtnik in zmajček Jurček«obiskali malčki iz Vrtca Koper, enote Kekec. Projekt je namenjen spoznavanju ekološke pridelave sadja in zelenjave. Mali nadebudneži so se srečali s pridelovalci, si ogledali odkupno skladišče sadja in zelenjave ter hladilnice. Poskušali in okušali so sočna jabolka in surovo zelenjavo, grizljali stebla zelene, okušali mlado špinačo in blitvo. Posegli so po svežem in kislem zelju in repi. Bili so presenečeni, kako zelenjava diši in kakšen okus ima, se seznanili z njeno hranilno vrednostjo, svežino, ki jo daje bližina pridelave, in z igro spoznavali življenje koristnih in škodljivih mikroorganizmov v naravi. Druženje se je končalo z barvanjem pobarvanke na temo zelenjave in s sladkanjem z ekološkimi jabolki. V prihodnje v zadrugi načrtujejo še več tovrstnih obiskov, saj si želijo, da bi vsi uživali zdravo, okusno, vitaminov in mineralov polno pridelano lokalno hrano. Sicer pa lahko na policah zadružnih trgovin KZ Agraria v Kopru, Izoli, Luciji in Marezigah vsak dan poleg ostalih dobrot dobite tudi dnevno svežo zelenjavo in sadje integrirane in ekološke pridelave kmetovalcev iz vseh treh obalnih občin Kopra, Izole in Pirana. Besedilo in fotografija Patricija Pirnat, KZ Agraria Koper Fotografija arhiv KZ Krško
ZANIMIVOSTI AKTUALNO DIPLOMA O KAKOVOSTI VINA TERAN PTP V Divači je 25-letna domačinka Sanja Novak predstavila svojo diplomsko nalogo, katere tema je bila vpliv enoloških taninov na kakovost vina teran PTP. Za diplomsko nalogo je prejela Bitenčevo priznanje, ki ga podeljuje Oddelek za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani za najboljšo diplomsko nalogo. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv dodatka različnih vrst enoloških taninov med predelavo grozdja na kakovost vina teran PTP, letnik 2010, vinorodni okoliš Kras. Po praktični izvedbi naloge in opravljenih analizah so vina ocenili tudi uradni ocenjevalci vin na KGZ Nova Gorica. Naloga potrjuje, da vsi vzorci vina ustrezajo zahtevam Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja teran PTP. Pod vodstvom mlade enologinje so v vinski kleti Vinakras Sežana izdelali dve novi vini, Somanto in Manuet. Dva najboljša vzorca terana iz poizkusa diplomskega dela ter izbrani teran Vinakrasa pa so udeleženci večera lahko tudi poskusili ob zvestem spremljevalcu kraškem pršutu in drugih kulinaričnih dobrotah. Besedilo in fotografija Olga Knez 22. marec svetovni dan vode Mednarodni dan vode obeležujemo vsako leto 22. marca. Generalna skupščina OZN je prvi svetovni dan vode razglasila leta 1993. Z njim želi opozoriti svetovno javnost na pomen sladke vode in zagovorništva dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Voda je eden od osnovnih pogojev za življenje, saj tako v okolju kot tudi v človeku omogoča številne procese, brez katerih življenje ni mogoče. EU ZAŠČITILA GORSKE PROIZVODE V začetku januarja 2013 je začela veljati Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, ki med drugim uvaja tudi novo shemo»gorski proizvod«kot neobvezno navedbo kakovosti, saj se proizvodi gorskih kmetij zaradi tradicionalnih, lokalnemu okolju prilagojenih načinov pridelave in predelave ponašajo s posebno kakovostjo. Pri tem se navedba»gorski proizvod«uporablja le za opis proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi, pri katerih tako surovine kot krma za živali na kmetijah izvirajo zlasti z gorskih območij, pri predelanih proizvodih pa tudi predelava poteka na gorskih območjih. Koliko»gorskega«bodo morali tovrstni proizvodi dejansko vsebovati, pa bo Evropska komisija morala še določiti. Viri in več informacij na: http://ec.europa.eu/agriculture/external-studies (en) in http://eur lex.europa.eu/lexuriserv/lexuriserv.do? uri=oj:l:2012:343:0001:0029:sl:pdf Povzela B. J. V ZNANIH OBIČAJIH SE SKRIVA PRASTARO OBREDJE Na pepelnično sredo, ki je dan po pustu in je bila letos 13. februarja, se je začel štiridesetdnevni post, ki se bo končal na velikonočno nedeljo, 31. marca. Čeprav je to čas, v katerem kristjani opravljajo številne pobožnosti, saj vodi do velike noči, ki zanje velja za najslovesnejši praznik leta, je vendarle povezan tudi z obredjem iz predkrščanskega časa. Že pepelnica sama izvira iz starožidovskega obredja, ko so grešnike za pokoro oblekli v raševino in jih posuli s pepelom. Tudi v običaju na postno sredo, ki se je na Slovenskem ohranil kot običaj»žaganja babe«, tiči ostanek prastarega poganskega verovanja, saj se tako v stari babi kot v kurentu ali pustu skriva davno zimsko božanstvo. Celo cvetnonedeljski običaji, ki so uvod v veliki teden pred veliko nočjo, nosijo krščansko preobleko starejših običajev, vezanih na čaščenje»svetega«rastlinja, ki naj bi pospeševalo rast in plodnost ter odklanjalo zle čare in bolezen ter varovalo pred strelo in drugimi ujmami. V postnem času kristjani častijo tudi vrsto svojih svetnikov: 10. marca praznujejo štirideset mučencev, dva dni za njimi gregorjevo, ki velja za začetek pomladi, saj se na ta dan»ptički ženijo«, 17. marca pa goduje sv. Jedrt in oznanja, da je dan že dovolj dolg in je treba začeti z deli na polju. Sv. Jedrt je namreč varuhinja zoper miši na polju, zato jo tudi upodabljajo s palico, po kateri lezejo miši. D. S. 13
STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije ŽIVLJENJSKO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE Vedno več strank se pri sklenitvi kredita odloči za t. i. življenjsko zavarovanje kreditojemalca. S tem poskrbijo, da v primeru njihove smrti s plačilom preostanka kredita ne obremenijo svojih dedičev, saj zavarovanje zagotavlja, da preostanek neodplačanega kredita poplača zavarovalnica. Ker se pri zavarovanju nekaterih zavarovalnic upošteva nižanje glavnice, je lahko zavarovalna premija v primerjavi z drugimi oblikami življenjskih zavarovanj bistveno ugodnejša. Dejstvo je, da neradi razmišljamo o smrti, vendar pa z ustreznim zavarovanjem poskrbimo za naše najbližje, da se ne znajdejo v finančnih težavah, če se zgodi najhujše. Družine se lahko znajdejo v veliki stiski tudi, če je njihov prihodek odvisen od družinskega člana, ki se poškoduje in s tem postane nezmožen za delo. Zato svetujemo tudi sklenitev ustreznega nezgodnega zavarovanja, s katerim družina prejme finančno nadomestilo za čas izpada dohodka, ki zagotavlja preživetje. Nezgodno zavarovanje se oblikuje glede na vaše potrebe z različnimi kombinacijami zavarovalnih rizikov in zavarovalnih vsot. Vse potrebno za sklenitev zavarovanj lahko uredite v banki, ko opravite posamezno finančno storitev, in si tako prihranite dodatno pot do zavarovalnice. Za to usposobljeni bančni delavci vam bodo strokovno svetovali in vam pomagali izbrati zavarovanje po vaši meri. OMOGOČENO IZVAJANJE ZAKONA O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Vlada Republike Slovenije je v začetku februarja 2013 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Do sprejetja predloga tega zakona je bilo namreč onemogočeno izvajanje Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ker se podatki o vrstah rabe, katastrskih kulturah in katastrskih razredih od 30. junija 2012 ne vodijo več v zemljiškem katastru. S spremembo in dopolnitvijo zakona se uvaja nov kriterij za določitev obsega zaščitene kmetije in s tem omogoča izvajanje Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev kot pomembnega instrumenta kmetijske politike. Po sporočilu MKO povzela B. J. PRAVNI NASVETI dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak NOVELA ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU Prejeli smo vprašanje glede novele Zakona o javnem naročanju, sprejete konec leta 2012, ki uveljavlja olajšavo, da ob določenih pogojih ni potrebna objava ne samo v Uradnem listu Evropske unije, temveč po novem tudi ne na portalu javnih naročil, kar, kot ste zapisali,»naj bi pomenilo, da lahko javni naročniki (npr. šole, vrtci) sklope, katerih vrednost je manjša od 80.000 EUR, in naročila, ki skupno niso vredna več kot 20 % vrednosti vseh sklopov, naročijo direktno pri ponudnikih brez postopkov javnega naročanja. Predstavljamo obširnejše tolmačenje te nove vsebine. Po dopolnjenem besedilu 14. člena Zakona o javnem naročanju se v primeru, ko je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče sklepati, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov glede na mejno vrednost, od katere dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem listu EU. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem listu EU, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe Zakona o javnem naročanju, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem listu EU. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu EU v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 EUR, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov. Novela je v bistvu poenostavila postopke javnega naročanja tako, da je dosledno in celovito prevzela določbo iz 9. člena Direktive 2004/18/ES. 14
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO LETO 2013 MEDNARODNO LETO SODELOVANJA NA PODROČJU VODA Generalna skupščina Združenih narodov je na 69. plenarnem zasedanju decembra 2010 z resolucijo 65/154 leto 2013 razglasila za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. ZN želijo s tem spodbuditi vse države članice in vse druge akterje, da leto, tudi v okviru mednarodnega sodelovanja, izkoristijo za pospeševanje ukrepov na vseh ravneh, katerih namen je doseganje mednarodno dogovorjenih z vodo povezanih ciljev, navedenih v Agendi 21, Programu za nadaljnje izvajanje Agende 21, Deklaraciji Združenih narodov o novem tisočletju in Johannesburškemu načrtu izvajanja. Prav tako s tem želijo okrepiti zavedanje o njihovi pomembnosti. V resoluciji Združenih narodov je izražena skrb zaradi (pre)počasnega in neenakomernega napredka pri doseganju cilja, kako razpoloviti delež svetovnega prebivalstva, ki nima trajnostnega dostopa do varne pitne vode in osnovnih sanitetnih pogojev. Hkrati pa globalne spremembe podnebja in druge grožnje resno vplivajo na količino in kakovost svetovne pitne vode, ki zato postaja najpomembnejši strateški vir. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojno za področje upravljanja voda, bo aktivnosti v okviru mednarodnega leta sodelovanja na področju voda obeleževalo s sloganom VODE POVEZUJEJO. Slogan VODE POVEZUJEJO je jasno sporočilo, da je voda zaradi svoje pojavnosti glavni dejavnik v atmosferi, hidrosferi in pedosferi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje želi skupaj z drugimi vladnimi resorji v tem letu še posebno pozornosti nameniti povezovanju med raziskovalci, načrtovalci, uporabniki tega tako pomembnega naravnega vira ter jih povezati v odgovornem in učinkovitem upravljanju z vodami. V to smer gredo namreč tudi globalne, mednarodne in regionalne aktivnosti, ki naj bi pripomogle h krepitvi dialoga ter poglobitvi sodelovanja in povezovanja vseh pristojnih deležnikov (držav, institucij, sektorjev, civilne družbe in posameznikov) na vseh ravneh. Le tako bomo lahko učinkoviteje dosegali že dogovorjene mednarodne cilje na področju voda, ter prispevali k povečanju zavesti o pomenu zdrave in varne pitne vode za vsakogar. Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje S SODELOVANJEM ZA VEČJO IZKORIŠČENOST GOZDA Kar 60 % Slovenije pokrivajo gozdovi, od tega jih je 75 % v zasebni lasti, 23 % v državni in 2 % v lasti lokalnih skupnosti. Na Vladi Republike Slovenije so bili konec leta 2012 sprejeti novi gozdnogospodarski načrti za obdobje od 2011 do leta 2020, ki povečujejo možni posek v slovenskih gozdovih s 5,3 milijona m3 na 6,5 milijona m3 lesa letno. Možnost za delo se odpira predvsem v zasebnih gozdovih, kjer je letno neizkoriščenega približno 2,5 milijona m3 poseka oziroma se dosega le polovična realizacija. Če želimo vidneje stopiti na trg gospodarjenja z gozdom in gozdnimi lesnimi sortimenti v zasebnih gozdovih, moramo v povezavi z Zavodom za gozdove Slovenije načrtno pristopi k lastnikom, jih začeti povezovati in uvajati v skupinsko gospodarjenje, ki bo omogočalo celostno gospodarjenje z gozdom. Pri skupinskem gospodarjenju se s soglasjem večjega števila lastnikov gozdov izvaja gospodarjenje na večji zaokroženi površini. Stroški dela na enoto mere so manjši, večja je izbira možnih tehnologij, donosi lastnikov so lahko večji, uredijo se gozdne prometnice, izvedejo se negovalna in varstvena dela, uredijo se posestne meje. S ponudbo večjih zaokroženih sečišč in drugih delovišč v gozdu se postavijo pogoji za rast novih podjetij, ki se ukvarjajo z izvajanjem del v gozdovih, postavijo se pogoji za primarno, sekundarno in terciarno predelavo lesa in izkoriščanje lesnih ostankov. Vse skupaj se odraža v negovanih gozdovih, zadovoljnih lastnikih, višjih donosih gozdov in ponudbi lesa, ki se lahko uporabi v lokalnem okolju. Bliža se leto 2016, ko bodo prenehale 20-letne koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, podeljene leta 1996, kar lahko predstavlja priložnost tudi za zadruge. Zadruge in Zadružna zveza Slovenije imajo zaradi dobre organiziranosti, terenske pokritosti, tradicije in zaupanja, ki ga uživajo pri lastnikih gozdov, priložnost, da se aktivneje vključijo v gospodarjenje z gozdom, trgovino z lesom, predelavo in dodelavo lesa, organizacijo gozdno-lesne verige ter prodajo izdelkov iz lesa, kar vse bi se odražalo v povečani predelavi lesa na lokalni ravni, možnostih za dodatni vir zaslužka in bi predstavljalo kamenček v mozaiku ohranjanja poseljenosti podeželja. Besedilo in fotografija Jošt Jakša, Zavod za gozdove Slovenije 15
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS PREHRANSKA MODA Vsak čas ima svojo»modo«. Tudi v prehrani. Modni trendi, ki nam jih ponuja modna oblačilna industrija, napadajo predvsem vsebino naše denarnice, za samo zdravje pa niso posebej škodljivi. Drugače pa je z modnimi prehranskimi muhami. Ne le da mnogokrat niso prav poceni, razne prehranske neumnosti lahko naše zdravje tudi resno ogrozijo. Modne prehranske muhe se vrtijo na področju živil in načinov prehranjevanja oziroma diet, ki bodo rešile večino naših težav. Je modna hrana ali dieta res najboljša (vsaj tisti hip)? V roke vzamete revijo, ki ima tudi prehransko rubriko. V tej rubriki vam oseba, ki se podpiše kot prehranska terapevtka, trdi, da je najboljše, s čimer lahko zjutraj začnete dan, sok iz sveže stisnjenega korenja in še nečesa. Boste to upoštevali in nato vsako jutro še čisto krmežljavi ribali in stiskali korenček? Kaj pa boste naredili, če se vam okus korenčka upira do te mere, da vam je skoraj slabo, ko ta pripravek popijete? Boste hkrati pojedli še tabletko proti bruhanju, zato da bo zadoščeno priporočilu»terapevtke«za najboljši zajtrk? Ste pomislili, da si lahko naredite sveže stisnjeni sok iz drugega sadja ali pa celo pojeste jabolko? Ker ne bo nič narobe! Kar je v resnici pomembno, je, da vključite sadje in zelenjavo v svoj jedilnik in oboje jeste v tolikšnih količinah, da najdejo v vašem jedilniku svoje mesto vsa živila v takšnem razmerju, da bo vnos hranil uravnotežen. To je pa že čisto druga zgodba. Zgodba, ki govori o prehrani, ki podpira zdravje, in v kateri ni najpomembneje, katera živila so na našem jedilniku. Živila so le vir hranil in kar šteje za naše telo, je to, da dobi vsa potrebna hranila. Zato bo nekdo jedel kruh, drugi pa makarone in oba bosta imela zagotovljen vnos sladkorjev. Ker pa v Sloveniji menda še ni zmanjkalo korenja, očitno večina ljudi prebere navodila raznih prehranskih»terapevtov«z zrnom pameti. Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Ločitev V zadnjem času se srečujeva z zgodbami, ki so povezane s slovesi. Odrasli si včasih predstavljamo ločitev zelo preprosto. Spakiram kovček ali dva in grem. Kadar ima par otroke in je ločitev takšna, otrokom pustimo zelo hudo izkušnjo porušene varnosti in zaupanja. Vedeti moramo, da je otrokova osnovna potreba varnost. To varnost mu nudijo okviri, v katerih živi. Starši smo zelo pomembni stebri v otrokovem odraščanju in otrok ločitev v različnem razvojnem obdobju doživi različno. Vedno pa sta zraven sram in krivda. Ali se temu lahko izognemo? Ne popolnoma, lahko pa dogodek, ki je grozljiv, pojasnimo tako, da otroka izvzamemo iz zgodbe, da ločimo partnerski in starševski odnos ter s partnerjem v starševskem odnosu okrepimo povezanost. To pomeni, da se znamo dogovoriti v miru o vsem, kar zadeva vzgojo, prosti čas, finance. Da znamo otroku pojasniti skupno, enotno zgodbo in ne da enega od staršev opljuvamo. Veliko parov pride na svetovanje zato, da na čim manj boleč način zaključijo odnos. Odgovornost in ljubezen do otrok jih pripeljeta do kolikor je mogoče spodobnega razhoda. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE SAMONIKLE RASTLINE so zdrava popestritev prehrane Narava ima vselej prav. To so naši predniki vedeli in mnogo zelenja, jagodičja in plodov zase in prehrano domačih živali nabrali v naravi. Sicer pa vse gojene rastline izhajajo iz divjih oziroma samoniklih rastlin. Spomladi, ko skopni zadnji sneg, nam narava ponuja mnogo užitnih poganjkov in svežega zelenja. Samonikle rastline ponujajo širok izbor okusov. Uživamo jih lahko kot dodatek k solatam ali pa uporabimo pri kuhi podobno kot gojeno zelenjavo. Divjerasle rastline so mnogo bolj hranljive od gojenih rastlin, zlasti pa vsebuje mnogo več mineralov. Nekatere štejemo med zdravilna zelišča. Zgodaj spomladi se najprej pojavijo regrat in koprive ter razni pleveli, kot so navadna zvezdica (ljudsko ime zanjo je kurja črevca), trpotec in regačica. Sicer pa lahko vse leto med sprehodom med njivami ter po travnikih in gozdu naberemo nekaj hranljivih rastlin, kot so čemaž ali divji česen, poganjki divjih špargljev in divjega hmelja, črna detelja, lucerna, tolščak (pogost plevel na vrtu). Med zanimivejše sodijo še cikorija ali navadni potrošnik, gozdni regrat oziroma navadna smrdljivka in trpežna srebrenka. Pri nabiranju pazimo, da je rastišče neoporečno in da rastline dobro poznamo. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16
NAJAVE S POMLADJO SE ZAČNE TUDI DELO NA VRTU Le še nekaj zimskih tednov nas čaka do 20. marca, ko bo nastopila koledarska pomlad. Če bo vreme v tem mesecu že ogrelo ohlajeno zemljo, se bodo lahko začela tudi prva dela v zelenjadnem vrtu. Gredice v toplem vremenu že začnemo prekopavati in jih gnojiti z mineralnim gnojilom ali kompostom, proti koncu meseca lahko v zemljo že posadimo česen, špinačo, por, čebulček in zgodnje sorte krompirja. Dobro je, če zgodnji krompir pred sajenjem nakalimo v svetlem in toplem prostoru. Če tega nismo storili že jeseni, je marca skrajni čas za sajenje sadnih dreves in hkrati mesec, ki je najbolj pravi za sajenje zimzelenih grmovnic in iglavcev. V sadnem vrtu očistimo drevesa tako, da z njih odstranimo suhe in pregoste veje ter suho lubje, očiščena drevesa pa zaščitimo z ustreznim škropivom. Obrežemo tudi okrasne grmovnice, med njimi tudi vrtnice ter grmiče malin, borovnic in kosmulj. Če je zemlja ustrezno ogreta, lahko v okrasni vrt konec marca že posadimo okrasne čebulnice, sicer jih začasno posadimo v zabojčke. V zabojčke ali lonce posejemo tudi enoletne cvetice, ki jih bomo pozneje presadili v zanje določene cvetlične grede. Sobne lončnice marca presadimo v večje okrasne lončke, jim dodamo zemljo in dodamo ustrezna hranila. D. S. PODEŽELJE V MESTU VABI Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije vabi na prireditev»podeželje v mestu velika noč na podeželju«, ki bo potekala v soboto, 23. marca 2013, dopoldne na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Svojo ponudbo pridelkov in izdelkov dopolnilnih dejavnosti na kmetijah bo predstavilo 40 kmetij, dogajanje pa bodo obogatili ljudski pevci, godci, plesalci in rokodelci. Hkrati se bo odvijala kulinarična zgodba, vezana na letni čas ter na podeželsko kulturno in kulinarično tradicijo. Vabljeni! GREGORJEV SEJEM 2013 Kmetijska zadruga Krka pripravlja tradicionalni Gregorjev sejem, največji spomladanski kmetijski sejem v Sloveniji, ki bo potekal od 8. do 10. marca 2013 na Grabnu v Novem mestu. Na sejmu se bo predstavilo več kakor 200 podjetij in občin z Dolenjske in Bele krajine. Obiskovalci si lahko ogledate razstavo kmetijske mehanizacije, razstavo malih živali, med novostmi pa je letos temeljitejša predstavitev zelenjave in sadja ter pridelovalcev iz integrirane pridelave. Najmlajši se bodo lahko udeležili otroških delavnic in se zabavali na igralih. Vljudno vabljeni! 8. marec dan žena: Je praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Začetki dneva žena segajo v leto 1857, ko so delavke zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest zaradi nečloveških pogojev dela in nizke plače. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg). 25. marec - materinski dan: Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI, Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek:... Naslov (kraj in hišna številka)... Poštna številka:... Pošta:... Telefon:... Elektronska pošta:... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere:... Datum:... Podpis:... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
RAZVEDRILO RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS IZDELOVANJE PRLEŠKE REMENICE PRASKANKE, Križevci pri Ljutomeru Olgo Antič, upokojeno učiteljico, je spretnosti okraševanja velikonočnih jajc s praskanjem naučil oče. V preteklosti so okraševali polna jajca, ker so remenice tudi podarili. Nanje so napisali ime tistega, ki je remenico dobil, napisali pa so tudi sporočilo velike noči:»veseli vüzen«ali»kristus je vstal«. V času socializma je Olga z remenicami obdarila tudi svoje sodelavke v šoli in v spominu ji je ostala anekdota iz tistih časov. Tisti dan je namreč v šolo prišel inšpektor, in ko je videl remenice, je rekel:»pospravite hitro, da ne bo treba ukrepati!«olga še danes krasi velikonočna jajca s praskanjem. Najprej izpiha jajce in prazno jajce lupino skuha v čebulni lupini. Z odvzemanjem barv dobiva jajce podobo. Najprej remenico razdeli na dvoje in bordurico okrasi s cvetjem (trobentico). Njene remenice pa so posebne in umetniške, ker nanje praska svetopisemske motive. Več informacij na: Olga Antič, tel.: 02 587 14 51. Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd Kmečka lista društvo za razvoj kmetijstva in podeželja ob dnevu žena in materinskem dnevu vsem ženam in materam iskreno čestita. SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS MERILNA PRIPRAVA ZA DOLO- ČANJE NAVPIČNOSTI 18 ČLOVEK, KI IMA LEVO ROKO ZA VODILNO GOSPOD V ETIOPIJI ZVOK, KI GA DAJE ČLOVEK Z GOVORILNI- MI ORGANI 5 PRIPADNIK RETORO- MANOV V ŠVICI MESTO NA PORTU- GALSKEM ZLATAN IBRAHIMOVIĆ SLOVENSKA HUMO- RISTKA PUTRIH PTIČ PEVEC S ŠKARJASTIM REPOM OPIS, PRIKAZ 4 DESNI PRITOK SAVE RYAN O'NEAL CVETICA SLOVENSKI SLAVIST IN FILOLOG NAHTIGAL POGAN, NEVERNIK REKA ORONTES V LIBANONU SLOVENSKI NOGOMETAŠ (RENE) TADEJ SLABE 1 3 MESTO V MAVRE- TANIJI KRIŽANKA STARA MATI, BABICA SVETILO Z ŽARILNO NITKO AM. SATIRIK BUCHWALD NASEKAN LES ZA KURJAVO 2 NIKOLAJ ERDMAN PRILJUB- LJENA POPEVKA GESLO: 1 2 3 4 5 Rešitev prejšnje križanke je NAČRTOVANJE. SPOMINSKA KOVANCA OB 800. OBLETNICI OBISKOVANJA POSTOJNSKE JAME IZDELO- VALEC ANTEN Letošnji niz izdaj numizmatičnih izdelkov se je začel s spominskima kovancema, ki ju je Republika Slovenija izdala ob 800. obletnici obiskovanja največje slovenske znamenitosti in najbolj obiskane turistične jame v Evropi. Postojnska jama velja za eno najlepših in s kapniki najbogatejših podzemnih jam, ki jo na leto obišče več kot pol milijona gostov. Ob tem jubileju je Republika Slovenija izdala spominski dvoevrski kovanec po nominalni vrednosti 2 EUR in spominski dvoevrski kovanec v tehniki visokega sijaja po 9 EUR. Oba sta na voljo v 25 poslovalnicah Deželne banke Slovenije, ki jo je Banka Slovenije pooblastila za ekskluzivno prodajo numizmatičnih izdelkov do konca leta 2013. Na spominskih kovancih je prikazana stilizirana spirala, ki se končuje z dvema kapnikoma. Spirala ponazarja dolžino in starost jame, hkrati pa prikazuje pot, ki v jamo vodi obiskovalce. Avtor dizajna je Matevž Zalar, kovanci so bili kovani na Slovaškem. Naslednja in hkrati zadnja letošnja izdaja numizmatičnih izdelkov je v Deželni banki Slovenije v prodaji od 25. februarja 2013, in sicer zbirateljski zlatnik, srebrnik in trievrski dvokovinski kovanec, ki jih je Republika Slovenija izdala ob 300. obletnici velikega tolminskega punta (tudi v tehniki visokega sijaja), ter zbirka evrokovancev z letnico kovanja 2013. Več informacij na www.dbs.si in v poslovalnicah Deželne banke Slovenije. S. V.