Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE
EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Spodbujanje konkurenčnosti MSP Podjetništvo PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE Končna različica September 2005
Pravno obvestilo Ta projekt so izvedli Evropska komisija in strokovnjaki na področju izobraževanja za podjetništvo, ki so jih imenovali nacionalni organi, in sicer v okviru Večletnega programa za podjetja in podjetništvo (2001 2005), ki ga je usklajeval Generalni direktorat Evropske komisije za podjetništvo in industrijo. Čeprav so delo nadzorovali uradniki Komisije, mnenja, izražena v tem dokumentu nujno ne predstavljajo mnenja Komisije. Razmnoževanje je dovoljeno ob navedbi vira. Dodatne informacije: Evropska komisija Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Enota E.1: Podjetništvo Telefaks: +32-2-29.66 27 8 Elektronski naslov: Entr-entrepreneurship@cec.eu.int http://europa.eu.int/comm/enterprise/entrepreneurship/support_measures/index.htm Informacije o drugih projektih: Informacije o drugih projektih, ki jih skupaj izvajajo Evropska komisija in nacionalne uprave, ki rešujejo vprašanja o spodbujanju podjetništva, je mogoče najti na spletu, in sicer na naslovu: http://europa.eu.int/comm/enterprise/entrepreneurship/index.htm 2
Kazalo: ČLANI STROKOVNE SKUPINE... 5 POVZETEK... 7 1. UVOD... 11 1.1. Ozadje... 11 1.2. Cilji in metodologija... 12 1.3. Definicija dijaške družbe... 13 2. PROGRAMI... 15 2.1 Osnovne značilnosti programov dijaških družb... 15 2.2. Katere spretnosti se pridobijo v teh programih?... 17 2.3 Popis programov... 18 2.4 Dejavniki uspeha in kazalci najboljše prakse... 19 3. NEKAJ PRIMEROV DOBRE PRAKSE... 21 4. TRENUTNA UPORABA PROGRAMOV: RAZŠIRJANJE, GLAVNE OVIRE, VREDNOTENJE... 28 4.1 Dijaške družbe na različnih ravneh izobraževanja... 28 4.2. Ovire in dejavniki tveganja... 30 4.3. Količinski podatki o uporabi programov... 32 4.4. Ocena in vpliv... 35 5. ZGODBE O USPEHU S STRANI DIJAKOV... 39 6. OKVIRNI POGOJI, PODPORA IN VLOGA JAVNIH POLITIK... 42 6.1. Viri financiranja in podpora iz zasebnega sektorja... 42 6.2. Okvirni pogoji in podpora javnega sektorja... 43 6.3. Pravni položaj in upravljanje dijaških družb... 47 7. ZAKLJUČKI... 50 7.1. Nekatere glavne ugotovitve... 51 3
7.2. Načrti za prihodnost... 53 8. PRIPOROČILA... 55 PRILOGA: Seznam programov dijaških družb v srednješolskem izobraževanju, ki so bili omenjeni v tem projektu v skladu s sprejeto definicijo (šolsko leto 2003/2004)...58 4
ČLANI STROKOVNE SKUPINE Država Ime Organizacija Stik Belgija Ga. Sandrine De Crom Administratie Economie (directoraatgeneral) sandrine.decrom@ewbl.vlaa nderen.be G. Bernard Surlemont Fondation pour la Recherche et l'enseignement de l'esprit d'entreprendre b.surlemont@freefondation. be Češka G. Miroslav Kadlec Nacionalni inštitut za tehnično in poklicno izobraževanje G. Lukas Hula Nacionalni inštitut za tehnično in poklicno izobraževanje kadlec@nuov.cz hula@nuov.cz Danska Ga. Mette Lise Rogne Ministrstvo za šolstvo mette.lise.rogne@uvm.dk Nemčija Ga. Marion Hüchtermann M.A. Projekt Junior / Institut der Deutschen Wirtschaft Köln huechtermann@iwkoeln.de Estonija Ga. Epp Vodja Junior Achievement Fund epp@ja.ee Grčija G. Kostas Katsogiannos Enota s posebnimi pooblastili za Operativni program v izobraževanju katsogi@epeaek.gr Španija Ga. Rosario Sánchez Núńez-Arenas Ministerio de Educación y Ciencia rosario.sanchezn@educ.mec.es Francija Ga. Christiane Moravie Ministère de la Jeunesse, de l'education Nationale et de la Recherche christiane.moravie@educati on.gouv.fr G. Jacques Mary Ministère de l'économie, des finance et de l'industrie jacques.mary@decas.financ es.gouv.fr Irska Ga. Fiona Kindlon Podporne storitve na drugi ravni fionakindlon@slss.ie Italija Ga. Miriam Cresta Junior Achievement Italija miriam.cresta@junioritalia. org Latvija Mrs. Antra Slava Centralna Banka Latvije (Latvijas Banka) antra.slava@bank.lv Litva G. Eugenijus Savicius Junior Achievement Litva jalith@lja.lt Luksemburg G. Gilbert Engel Ministère de l'education Nationale, de la Formation Professionnelle et du Sport engel@men.lu Madžarska Ga. Dora Darazs Madžarska fundacija mladih podjetij darazsdora@eletpalya.hu Nizozemska G. Henk Vink Mini-Ondernemingen Nederland vink@vno-ncw.nl 5
Avstrija Ga. Andrea Gintenstorfer Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur andrea.gintenstorfer@bmbw k.gv.at Poljska G. Marcin Kulikowski Varšavska ekonomska šola mkulik@sgh.waw.pl Romunija G. Gabriel Toader Nacionalna agencija za MSP in zadruge (NASMEC) gabrieltoader@mimmc.ro Slovaška Ga. Nadežda Redlich Michalská Ministrstvo za šolstvo nadja@education.gov.sk Finska G. Antti Markkanen Ministrstvo za šolstvo Antti.Markkanen@minedu.f i Švedska Ms Annika Järemo NUTEK, Švedska agencija za gospodarsko in regionalno rast annika.jaremo@nutek.se Združeno kraljestvo G. Patrick Shipp Poslovne povezave za podjetja in šole patrick.shipp@dfes.gsi.gov. uk Norveška Mr John Christian Christiansen Norveški odbor za izobraževanje jcc@ls.no Drugi člani strokovne skupine: EUROPEN Ga. Suzana Temkov EUROPEN e.v. Temkov@europen.info JA-YE Evropa Ga. Caroline Jenner Junior Achievement-Young Enterprise Europe asbl JADE Ga. Monika Oswald JADE Evropsko združenje mladih podjetij Caroline@ja-ye.org monika.oswald@jadenet.org Ga. Dilek Ayhan JADE Evropsko združenje mladih podjetij dilek.ayhan@gmail.com Evropska Komisija G. Simone Baldassarri Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo simone.baldassarri@cec.eu.i nt 6
POVZETEK Za doseganje ciljev ponovno sprožene Lizbonske strategije mora Evropa največ pozornosti posvetiti znanju in inovacijam. Spodbujanje podjetniške kulture je pomemben del teh prizadevanj, ki se začne z mladimi v šolskem izobraževanju. Podjetništvo je glavno gonilo inovacij, konkurenčnosti in rasti. Podjetniške sposobnosti so nepogrešljive za samozaposlene osebe, a pomembne tudi za zaposlene v podjetjih vseh velikosti. Svet v Lizboni leta 2000 je podjetništvo že vključil v nove osnovne spretnosti, ki naj bi jih osvojili vsi, da bi lahko živeli in delali v na znanju temelječi družbi. V prejšnjih skupnih projektih Komisije in strokovnjakov, ki so jih imenovale nacionalne vlade, so se dejavnosti, kjer so dijaki v šolah vodili mini družbe, pokazale kot učinkovita metodologija za razširjanje podjetniške miselnosti, saj temeljijo na učenju na podlagi neposrednih izkušenj podjetništva. Cilj mini družb, ki jih vodijo dijaki, je v majhnem obsegu razvijati pravo gospodarsko dejavnost ali na realističen način simulirati delovanje pravih podjetij. Čeprav delujejo v zaščitenem okolju in v pedagoške namene, dijaške družbe pogosto proizvajajo in prodajajo resnične proizvode ali storitve. Zato so bile v to študijo vključene tako dijaške družbe, ki prodajajo proizvode za denar, in virtualna, navidezna podjetja ali podjetja za vajo, pod pogojem, da je njihova simulacija dovolj realistična in da so izpolnjena nekatera merila. Dijaška družba je opredeljena kot pedagoško orodje, ki temelji na praktičnih izkušnjah z izvajanjem celotnega projekta vodenja podjetja in interakciji z zunanjim okoljem. Te dejavnosti dijakom omogočajo, da si pridobijo osnovne poslovne spretnosti, hkrati pa razvijajo tudi osebne lastnosti in generične spretnosti, ki so vedno bolj pomembne za vse, ki živijo in delajo v družbi znanja. S sodelovanjem v mini družbah lahko dijaki pravzaprav izrazijo svojo ustvarjalnost; razvijajo navdušenje in samozavest; se učijo, kako delati v skupini; postanejo bolj pripravljeni prevzeti odgovornost in izraziti lastne pobude. Strokovna skupina je določila nekatere glavne dejavnike za učinkovitost in uspešnost pri izvajanju programov dijaških družb. Najboljša praksa poudarja vidike kot so skupinsko delo in svoboda dijakov pri razvijanju lastnih idej. Ključni elementi uspešnih programov mini družb so tudi razvoj povezav s poslovnim svetom in lokalno skupnostjo ter razpoložljivost mentorjev in svetovalcev iz podjetij. Dijaki, ki se udeležujejo programov mini družb, so še vedno v manjšini. V šolskem letu 2003/04 je bila v večini držav stopnja dijakov, ki so sodelovali v teh programih, manj kot 1 %, le v petih državah pa je bila večja od 2 %. Vsako leto pa je v teh programih udeleženih vsaj 200 000 dijakov iz EU-25 in Norveške. Podatki o sodelovanju po spolu kažejo dobro ravnotežje med moškimi in ženskami. Glede števila šol, ki ponujajo te programe, je v večini držav v te projekte vključenih manj kot 15 % vseh srednjih šol: ta odstotek je treba zvišati. Metodologija dijaških družb ima vedno večji uspeh zaradi: močne povezave s podjetji in lokalno skupnostjo ter vključevanja zasebnega sektorja; prožnosti in prilagodljivosti teh programov na različne vrste izobraževanja ter različne lokalne pogoje; 7
navdušenja in motivacije pri dijakih (celo pri tistih, ki nimajo motivacije pri bolj tradicionalnih predmetih); potenciala, v smislu ustvarjalnosti, pobud in inovacij, ki ga te dejavnosti spodbujajo pri mladih. Te programe je mogoče izvajati na vseh ravneh izobraževanja in v vseh vrstah šol: v splošnem srednjem izobraževanju, pa tudi v poklicnem izobraževanju. V skoraj vseh državah pa se velika večina dijakov teh dejavnostih udeležuje v času višjega srednjega izobraževanja. Programi dijaških družb se izvajajo kot del kurikuluma in v času rednih šolskih ur, pa tudi v okviru pošolskih in zunajšolskih dejavnosti. Pogosto se dejavnosti na šoli dopolnjujejo z dodatnim delom, kjer dijaki nekaj svojega prostega časa posvetijo organiziranju svojih poslovnih dejavnosti (razvoju proizvoda, stikom z dobavitelji in strankami, prodaji itd.). Dejansko ta metodologija v veliki meri temelji na navdušenju in dobri volji dijakov in učiteljev. Čeprav se v splošnem uporabljajo osnovna orodja za vrednotenje, kot so zbiranje povratnih informacij od dijakov in učiteljev, je potreben nadaljnji razvoj zmogljivosti šol in ponudnikov mini družb za pregledovanje in vrednotenje programov, v katerih sodelujejo. Zaenkrat v Evropi še ni bilo izvedenih dovolj raziskav o tem, kakšen vpliv ima sodelovanje v programih mini družb na kariere dijakov v prihodnosti. Omejeni podatki, ki so na voljo, pa dokazujejo učinkovitost teh programov pri dejanskem spodbujanju podjetniškega duha v mladih. Tako kaže na Norveškem izvedena raziskava, da je približno 20 % anketirancev, starih med 25 in 34 let, ki so sodelovali v enem od teh programov, ustanovilo lastna podjetja. Zdi se tudi, da imajo ti programi pozitiven vpliv na enake možnosti med spoloma. Programi dijaških družb so samo v nekaterih državah uradno priznani ali priporočeni kot možnost v okviru nacionalnega kurikuluma, večinoma v okviru poklicnega izobraževanja, manj pa v splošnem srednjem izobraževanju. Splošno mnenje je, da imajo v vseh državah šole zadostno stopnjo avtonomnosti in svobode, ki jim omogoča izvajati programe mini družb kot dejavnosti znotraj ali zunaj kurikuluma. Ovire so, da šole in učitelji niso naklonjeni sodelovanju pri teh programih, če jih ne podpirajo, priznavajo ali priporočajo izobraževalni organi. Vključevanje programov dijaških družb kot možnosti v okvirnih kurikulumih, ki se oblikujejo na nacionalni in regionalni ravni, pozitivno vpliva na njihovo razširjanje in uspeh, saj, na primer, dviguje motivacijo učiteljev. Te dejavnosti od učiteljev ne zahtevajo le posebnega znanja, ampak tudi drugačne metodologije poučevanja. To zahteva posebno usposabljanje. Pogosto je treba vložiti tudi nekaj prostega časa in zunajšolskega dela, zlasti v primeru mini družb, ki se ukvarjajo z resničnimi proizvodi ali storitvami. Dodatno delo učiteljev zunaj rednih šolskih ur v mnogih primerih ni niti priznano niti nagrajeno, zato učitelji nimajo motivacije za vključitev v te dejavnosti. V večini primerov programe dijaških družb vodijo in organizirajo zunanji udeleženci (npr. nevladne organizacije), ne pa izobraževalni sistem sam, čeprav jim javni sektor včasih nudi precej podpore. Zaradi tega in zato, ker se včasih izvajajo zunaj šolskega kurikuluma, ti programi v splošnem nimajo dovolj finančnih virov. 8
Dejavnosti temeljijo na močnem sodelovanju zasebnega sektorja v obliki financiranja ali nedenarnih prispevkov. V večini držav javni organi programe dijaških družb do neke mere podpirajo (finančno ali v kakšni drugi obliki). V nekaterih državah finančni viri za organizacijo teh programov prihajajo celo večinoma iz javnega sektorja. Raven javne podpore pogosto ne zadošča za zagotavljanje stalne in močne prisotnosti metodologij dijaških družb v izobraževalnih sistemih. Podpora v veliko primerih tudi ni sistematična, ampak temelji na posameznih projektih, torej ne spodbuja dolgoročnega načrtovanja. Druge oblike podpore so: uradno priznanje ali spodbujanje s strani izobraževalnih organov; vključitev programov kot priporočene možnosti v okvirne kurikulume, določene na nacionalni (ali regionalni) ravni; redno sodelovanje s promotorji (npr. nevladnimi organizacijami); aktivna promocija za učitelje in šole. V nekaterih državah so javni organi z nevladnimi organizacijami, odgovornimi za organizacijo programov dijaških družb, vzpostavili strukturirano sodelovanje. Tudi vloga aktivne promocije javnih organov za učitelje in šole je lahko za razširjanje teh programov zelo pomembna. V nekaterih primerih Ministrstvo za šolstvo pošlje vabila in informacijski material ravnateljem šol, da bi spodbudil njihovo sodelovanje. Promocijske dejavnosti pa so v večini držav samo občasne ali pa niso dovolj intenzivne in sistematične. V nekaterih državah se organizacija programov dijaških družb sooča z velikimi praktičnimi težavami zaradi nejasnega pravnega in upravnega okvira (na primer v zvezi z obdavčenjem mini družb ali možnostjo, da dijaki vodijo prave družbe). V drugih primerih je bil za dijaške družbe določen poseben regulativni okvir, ali pa so bili sklenjeni dogovori med organizacijami za promocijo in finančnimi organi. Čeprav ne gre zanemarjati učinkovitosti drugih pedagoških orodij, je treba priznati, da so ti programi pomembna možnost v okviru vseh strategij za spodbujanje podjetniškega pristopa in veščin, saj temeljijo na učenju s prakso. Ti programi so lahko tudi pomemben instrument znotraj politik regionalnega razvoja. Zlasti v manj razvitih ali bolj oddaljenih regijah lahko dejavnosti z vzpostavljanjem neposrednih povezav z lokalno skupnostjo pozitivno vplivajo na to, da več dijakov, ki zaključujejo šolanje, ostane v regiji. V tem trenutku so glavne ovire za širšo uporabo teh programov naslednje: nezadostno priznavanje, odsotnost vidne vloge znotraj kurikulumov, pomanjkanje motivacije učiteljev in pomanjkanje posebnega usposabljanja za učitelje, nezadostna promocija javnih organov šolam, nezadostni finančni viri za zagotavljanje dolgoročnega načrtovanja in trajnosti. Povečati je treba razširjanje in uporabo dejavnosti dijaških družb, da se vsem potencialno zainteresiranim dijakom omogoči dostop do teh programov. Predlagana je vrsta priporočil, ki so naslovljena na vse zadevne udeležence, o najučinkovitejšemu izvajanju teh metodologij, okrepitvi njihove prisotnosti v izobraževalnih sistemih in povečanju uporabe s strani šol in dijakov. V zvezi z javnimi organi ta priporočila vključujejo: 9
Razvoj skupne strategije za izobraževanje za podjetništvo v šolah. V tej strategiji morajo biti programi dijaških družb poudarjeni kot pomembna možnost znotraj izdelanih kurikulumov. Vzpostavitev rednega sodelovanja med različnimi ministrstvi, poslovnimi združenji, nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi institucijami in občinami s ciljem nadaljnjega spodbujanja dejavnosti, ki temeljijo na metodologiji dijaških družb. Sodelovanje zlasti s tistimi organizacijami (npr. nevladnimi), ki v širšem obsegu razširjajo te programe, in njihovo vključevanje v nacionalne načrte za izobraževanje za podjetništvo. Spodbujanje in aktivna promocija dejavnosti dijaških družb na šolah, pri ravnateljih in učiteljih. Zagotovitev odstranitve pravnih in upravnih ovir za ustanavljanje in izvajanje mini družb. Šole so vabljene k izvajanju teh programov, saj ima večina spretnosti, ki si jih dijaki pridobijo s sodelovanjem v projektih dijaških družb, prekokurikulumsko dimenzijo, vključno z generičnimi, osebnimi, pa tudi osnovnimi poslovnimi spretnostmi. S sodelovanjem v dijaški družbi dijak izpolni mnogo nalog in ciljev, določenih za druge predmete, zato vsebuje dijaška družba dodano vrednost v zvezi z vsemi predmeti. Poslovna združenja in družbe se spodbuja, da se v te programe vključujejo v okviru izvajanja svoje strategije Socialne odgovornosti podjetij. Njihova podpora je lahko denarna ali nedenarna (vključno z zagotavljanjem svetovalcev in mentorjev za mini družbe). Med koristi za družbe bi spadala tudi možnost zaposlitve motiviranih mladih ljudi z neposrednimi izkušnjami iz podjetništva in z vrsto spretnosti, povezanih z ustvarjalnostjo, podjetništvom in inovacijami. Nadaljnja promocija teh programov bo mogoča, če se organizira sodelovanje med različnimi oddelki javne uprave, lokalnimi oblastmi, poslovnimi združenji, nevladnimi organizacijami in šolami. 10
1. Uvod 1.1. Ozadje Splošno je znano, da je podjetništvo pomembno gonilo inovacij, konkurenčnosti in rasti. Evropa potrebuje več podjetniške kulture. Na podlagi zaključkov Sveta v Lizboni leta 2000, na katerem je bilo podjetništvo opredeljeno kot ena izmed novih osnovnih spretnosti, ki jih je treba zagotavljati z vseživljenjskim učenjem, je bila promocija podjetniške miselnosti in podjetniških veščin v naših družbah s pomočjo izobraževanja na vseh ravneh v središču političnega dnevnega reda EU. Vlogo šol in univerz pri spodbujanju podjetniške miselnosti med mladimi in pri zagotavljanju ustreznih spretnosti poudarjata tako Evropska listina za mala podjetja 1 kot tudi Sporočilo o akcijskem načrtu Evropska agenda za podjetništvo 2. Učenje, kako voditi podjetje pa je samo en vidik tega. Podjetništvo je treba razumeti v širšem smislu. Podjetniške veščine in stališča družbi zagotavljajo koristi, ki sežejo preko njihove uporabe v poslovnih dejavnostih. So tudi sredstvo za osebni razvoj. Učenje o podjetništvu bo vključevalo tudi razvoj osebnostnih lastnosti, kot so ustvarjalnost, prevzemanje pobud, odgovornost, ki so splošno uporabne v življenju in pri vsaki delovni aktivnosti. Leta 2002 je bilo v poročilu 3, ki ga je usklajevala Komisija v okviru projekta Najboljšega postopka za Izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo, sklenjeno, da čeprav se trenutno na vseh ravneh izobraževanja razvijajo številne dejavnosti v zvezi s podjetništvom, mnoge od teh niso niti integrirane v kurikulum niti niso del skladnega okvira, zato večina dijakov še nima možnosti sodelovati v podjetniških tečajih in programih. Zato so nacionalni strokovnjaki predlagali konkretno definicijo izobraževanja za podjetništvo in jo predložili kot referenco na evropski ravni. Ta definicija se navezuje na različne ravni izobraževanja in pojasnjuje, katere cilje je treba ponavadi izpolnjevati na vsaki stopnji izobraževalne poti. Pomembnost vključitve naslednjih dveh komplementarnih elementov je bila splošno priznana: širši koncept izobraževanja za podjetniška stališča in podjetniške veščine, ki vključuje razvoj določenih osebnostnih lastnosti in ni neposredno usmerjen v ustvarjanje novih podjetij; bolj specifičen koncept usposabljanja, kako ustvariti in voditi podjetje. Projekt Najboljšega postopka je tudi izpostavil dejavnosti, ki temeljijo na tem, da dijaki vodijo mini družbo v šoli, kot posebej učinkovito metodologijo za spodbujanje podjetniške miselnosti. Na tej podlagi so bili nadaljnji projekti 4 osredotočeni zlasti na izobraževanje na osnovni in srednji ravni, da bi določili politične ukrepe in strategije, ki bi omogočale napredek na tem področju. Zaključki kažejo, da bi morali izobraževalni organi priznati in podpirati programe, ki temeljijo na dijaških družbah, ter jih bolje vključiti v kurikulume. 1 http://europa.eu.int/comm/enterprise/enterprise_policy/charter/index.htm. 2 Akcijski načrt: Evropska agenda za podjetništvo, Evropska komisija, COM(2004)70 konč., 11.2.2004. 3 Projekt Najboljšega postopka za Izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo. Končno poročilo strokovne skupine, november 2002. 4 Napredek pri spodbujanju podjetniških stališč in veščin v osnovnem in srednjem izobraževanju. Končno poročilo strokovne skupine, marec 2004. 11
Končno, februarja 2004 je bil sprejet Podjetniški akcijski načrt 5. Akcijski načrt predlaga horizontalne ukrepe za Komisijo in države članice, s katerimi bi ustvarili podporni okvir za podjetniško politiko, in se osredotoča na pet strateških političnih področij, od katerih je eno Spodbujanje podjetniške miselnosti. To poročilo je bilo pripravljeno v okviru ključnega ukrepa št. 1 tega akcijskega načrta. Pri poučevanju podjetništva je treba teoretične študije uravnotežiti z močno komponento učenja z dejavnostjo : najboljši način za učenje o podjetništvu je, da se ukvarjaš s podjetništvom v praksi. Sheme, ki temeljijo na tem, da dijaki ustvarijo in vodijo mini družbe v šolah, so lahko zelo učinkovite pri razvijanju podjetniških stališč in spretnosti, zlasti na ravni srednjega izobraževanja. Cilj dijaških mini družb je v majhnem obsegu razvijati pravo gospodarsko dejavnost ali na realističen način simulirati delovanje pravih podjetij. Čeprav delujejo v zaščitenem okolju in v pedagoške namene, dijaške družbe pogosto proizvajajo in prodajajo resnične proizvode ali storitve. Dijaki se v teh programih naučijo dela v skupini, izboljšajo svoje komunikacijske spretnosti, razvijejo navdušenje in samozavest, postanejo bolj pripravljeni prevzeti odgovornost in pogosteje izražajo svoje pobude. V številnih Evropskih državah je prispevek teh programov k spodbujanju podjetniškega duha v šolah že zdaj zelo velik. Te dejavnosti pa je treba še naprej integrirati v izobraževalne sisteme in poskrbeti, da bodo bolj dostopni. Podrobneje pa je treba ovrednotiti tudi končni vpliv na dijake in splošneje na celo družbo. 1.2. Cilji in metodologija Ta evropski projekt je bil razvit v okviru Podjetniškega akcijskega načrta, ključni ukrep 1 Spodbujanje podjetniške miselnosti v šolskem izobraževanju ob uporabi najboljšega postopka. Najboljši postopek je bil ustanovljen (po pooblastilu Sveta v Lizboni) za spodbujanje izmenjave najboljše prakse in zagotavljanje sinergije med obstoječimi postopki, usmerjenimi v te dejavnosti. Skupna lastnost projektov v okviru Najboljšega postopka je analiza vprašanj, ki so pomembna za Komisijo in nacionalne uprave, da bi boljše razumeli naravo takšnih vprašanj, vloženih prizadevanj in odkrivanje najboljše prakse. Glavni cilj celotnega postopka je spodbujati spremembe politik v državah članicah in drugih sodelujočih državah, ena od glavnih lastnosti te metodologije pa je, da projekte skupaj izvajajo Komisija in zadevne nacionalne uprave. Ta projekt se izvaja na podlagi zaključkov projekta Najboljšega postopka o Izobraževanju in usposabljanju za podjetništvo in njegovih nadaljnjih ukrepov in nadaljuje z raziskovanjem metodologije, ki igra pomembno vlogo pri razširjanju podjetniškega duha med mladimi. Glavni cilji te dejavnosti so bili: izdelati popis različnih metod in ponudnikov teh programov; nuditi konkretne primere programov dijaških družb in pokazati, kako jih je mogoče uspešno izvajati; odkriti dejavnike uspeha ter možne ovire in težave; 5 Akcijski načrt: Evropska agenda za podjetništvo, Evropska komisija, COM (2004)70 konč., 11.2.2004. 12
izpostaviti dobro prakso pri spodbujanju teh dejavnosti (npr. podpora nacionalnih ali lokalnih uprav); zbirati informacije, da bi lahko ocenili stopnjo uporabe programov dijaških družb v srednjem izobraževanju (npr. število šol in dijakov, ki so udeleženi); predlagati strategijo in ustrezne politične ukrepe za povečanje uporabe teh programov. V tej aktivnosti so bili odkriti različni programi po vsej Evropi, pa tudi možne prednosti in slabosti. Dvigovanje zavesti o teh metodologijah mora biti naslednji pomemben vpliv tega poročila. V tem smislu bi bili primarni upravičenci tega projekta šola in ministrstva (za gospodarstvo, industrijo in šolstvo). Akcija mora imeti močan vpliv na podpiranje politik in odločanja na različnih ravneh, ki vplivajo na srednje šole. Ta dejavnost je bila odprta za vse države članice EU, države kandidatke in države EFTA/EGP. Poleg 21 držav članic EU so se za sodelovanje v tej dejavnosti odločile tudi Romunija, Turčija in Norveška. Za izvajanje tega projekta je bila sestavljena strokovna skupina. Strokovnjake so imenovale nacionalne vlade. K sodelovanju so bili povabljeni tudi predstavniki nekaterih glavnih mednarodnih mrež za promocijo teh programov (celoten seznam strokovnjakov je naveden na začetku tega poročila). Naloge skupine so bile: združiti potrebno znanje; zagotoviti informacije in podatke o obstoječih programih in zagotoviti sodelovanje in aktivno udeležbo nacionalnih uprav sodelujočih držav v projektu. Izvedenci so prispevali tako kvalitativne informacije (naštevanje različnih ponudnikov in programov, primeri dobre prakse itd.) kot kvantitativne podatke (npr. število šol, ki uporabljajo te programe, in število dijakov, ki so udeleženi). 1.3. Definicija dijaške družbe Ta raziskava je preučevala metodologije na podlagi praktičnih izkušenj in interakcije. To je vključevalo tako dijaške družbe, ki prodajajo prave proizvode oziroma nudijo prave storitve, in virtualna podjetja ali podjetja za vajo, pod pogojem, da je njihova simulacija dovolj realistična in da izpolnjujejo določena merila. Programi, omejeni na virtualno uporabo (tj. računalniške simulacije), ki niso podprti in integrirani s sodelovanjem in interakcijo v okviru ali zunaj okvira šolskega okolja se torej niso upoštevali. Zato je bila ena od prvih nalog izvedenske skupine dogovoriti se o številu meril, ki določajo, ali naj se program oziroma metodologija vključi v obseg te preiskave ali ne. Sprejeta definicija in z njo povezana merila so naslednji: Dijaška družba je pedagoško orodje, ki temelji na praktičnih izkušnjah izvajanja celotnega projekta vodenja podjetja in interakciji z zunanjim okoljem (tj. poslovnim svetom ali lokalno skupnostjo). Merila za ocenitev, ali program ustreza zgoraj omenjeni definiciji: 13
A. Dijaki razvijejo pravo gospodarsko dejavnost z vodenjem svoje lastne družbe, čeprav v zaščitenem okolju in v pedagoške namene: tj. dijaške družbe proizvajajo in/ali prodajajo prave proizvode oziroma storitve; ali: B. v primeru simulacije gospodarske dejavnosti (virtualna podjetja ali podjetja za vajo): 1) dijaki sodelujejo v skupini pri projektu podjetja, in sicer znotraj organizacijske strukture fiktivne družbe, pri tem pa opravljajo funkcije, postopke in cilje pravega podjetja; odgovorni so za vse vidike upravljanja simuliranega podjetja. in 6 : 2) zagotovljena je interakcija zunaj šolskega okolja: dijaki izvajajo naloge v stiku s pravimi podjetji ali pod neposrednim nadzorom poslovnežev (ki služijo kot mentorji itd.) ali pa se povezujejo z lokalno skupnostjo. V tem poročilu se izraza dijaška družba in mini družba uporabljata kot sinonima; pomenita tako družbe, ki proizvajajo in prodajajo prave proizvode ali storitve, in virtualna podjetja ali podjetja za vajo, ki ustrezajo zgoraj omenjenim merilom. 6 Izpolnjena morata biti pogoja 1 in 2. 14
2. Programi 2.1. Osnovne značilnosti programov dijaških družb Cilj dijaške družbe je v majhnem obsegu razviti pravo gospodarsko dejavnost ali na realističen način simulirati gospodarsko dejavnost. Zato ta raziskava vključuje tako prave kot virtualne mini družbe 7, pod pogojem, da izpolnjujejo določena merila (kakor so navedena v točki 1.3.). V prvem primeru mini družbe delujejo znotraj zaščitenega okolja in v pedagoške namene, proizvajajo in prodajajo pa prave proizvode oziroma storitve. Dijaki se odločijo, s katerim proizvodom ali storitvijo se bodo ukvarjali, izberejo svoje upravljavce in zberejo kapital. Po pripravi poslovnega načrta in strategije trženja začnejo proizvajati oziroma naročati proizvod, ki ustreza njihovim načrtom. Družba mora načrtovati, kako financirati nakupe surovin in zalog. Dijaki prodajajo proizvode ali storitve v šoli ali zunaj šolskega okolja ter vodijo računovodsko evidenco. Ob koncu leta gre družba v likvidacijo, dijaki pa predstavijo poročilo. V drugem primeru so mini družbe simulacije, ki posnemajo delovanje in izzive prave družbe. Tukaj se lahko metodologije, ki so v uporabi, zelo razlikujejo, saj obstajajo različni pristopi k organiziranju simulacije. Dejavnosti lahko temeljijo na informacijskih orodjih (npr. program Vodenje podjetja na Poljskem) in se večinoma izvajajo na računalniku, kot na primer v primeru poslovnih iger. A tudi če dejavnosti temeljijo na računalniških simulacijah, mora kot nujen pogoj veljati, da dijaki sodelujejo v skupini in da obstaja neke vrste interakcija znotraj in zunaj šolskega okolja z učitelji, mentorji, poslovneži ali lokalno skupnostjo na sploh. Z drugimi besedami, računalniška igra sama ne more biti opredeljena kot mini družba. Drugačen pristop, bližji realnosti, zato tudi bolj zaželen vsaj v splošnem je ustanoviti fiktivno podjetje, ki deluje v mnogo širšem obsegu kot je računalniška aplikacija, na primer tako, da se dijakom zagotovijo fizični prostori (pisarna), opremljeni s potrebnimi instrumenti, kjer lahko vodijo podjetje, vključno z vsemi poslovnimi in upravnimi dejavnostmi, ki so tipične za prave družbe. Fiktivno podjetje je tako kot prava družba organizirano po oddelkih (trženje, prodaja, računovodstvo, logistika itd.), dijaki pa zasedejo vse položaje uprave. Zato je glavna razlika med virtualnim podjetjem in pravo mini družbo ta, da virtualno podjetje ne bo proizvajalo blaga in ne bo dejansko poslovalo z denarjem. Virtualna podjetja lahko imajo prave družbe za partnerje ali kot modele za svoje delovanje (npr. podjetja za vajo na Finskem, Madžarskem, v Avstriji in na Poljskem), včasih pa lahko s proizvodi partnerske družbe celo izvajajo prave poslovne dejavnosti (Finska). Ti programi običajno trajajo eno šolsko leto (9 10 mesecev), čeprav obstajajo tudi primeri programov, ki trajajo 4 do 5 mesecev (npr. v Estoniji in Litvi) in celo samo nekaj tednov (npr. na Madžarskem). Čeprav se zdi eno šolsko leto primeren čas za raziskovanje zapletenega sveta vodenja podjetja in za zaključek cikla podjetniške izkušnje (od izdelave poslovne ideje do stopnje, kjer se ideja uresniči, proizvajanja, prodaje in ustvarjanja dobička), je v nekaterih državah na voljo krajša in bolj intenzivna različica programov mini družb na primer programi, ki trajajo od 8 do 12 tednov (takšna sta na primer programa Get up and Go In Blast:Beat na Irskem) ki jih je lažje prilagajati v okviru šolskega leta, hkrati pa izvajati celo dvakrat, kar pomeni, da se jih udeleži več dijakov. Obstajajo tudi krajši programi; izvajajo se na primer v roku enega 7 Kakor je omenjeno v prejšnji točki, se v tem poročilu izraza dijaška družba in mini družba uporabljata kot sinonima; oba pomenita družbe, ki proizvajajo in prodajajo prave proizvode oziroma storitve, ter virtualna podjetja ali podjetja za vajo, ki ustrezajo določenim merilom. 15
tedna ali celo samo enega dneva (npr. program EBP v Združenem kraljestvu), a v širokem naboru metodologij, ki temeljijo na dijaških družbah, predstavljajo manjšino. Tako kratek čas izvajanja dijakom zagotovo ne omogoča, da bi podjetništvo izkusili z vseh njegovih plati. A tudi te dejavnosti so lahko koristne, saj dijakom omogočijo, da se prvič poskusijo v projektu vodenja podjetja, in pripomorejo k dvigovanju njihove zavesti. Najpogosteje se dejavnosti na šolah izvajajo enkrat ali dvakrat na teden in trajajo eno do dve uri naenkrat (kar pomeni, da je skupno število ur na teden običajno med 2 in 5). Dejavnosti na šoli se lahko dopolnjujejo z dodatnim ali zunajšolskim delom, kjer dijaki, zlasti pri vodenju družb, ki proizvajajo pravo blago ali storitve, nekaj svojega prostega časa posvetijo organiziranju poslovnih dejavnosti (razvoju proizvoda, stikom z dobavitelji in strankami, prodaji itd.). Dejansko ta metodologija v veliki meri temelji na navdušenju in dobri volji dijakov ter učiteljev. V nekaterih primerih se te dejavnosti razvijajo popolnoma zunaj šolskih ur in na prostovoljni osnovi. Dijaki se zberejo po šoli, a kljub temu jim pomaga učitelj ali poslovni svetovalec. Nekateri programi nudijo tako šolski kot zunajšolski model (npr. Mini-entreprise v Belgiji). Dokazano je, da je te programe mogoče uporabiti v vseh vrstah šolanja: v splošnem srednjem izobraževanju, pa tudi v poklicnem usposabljanju ali v poslovnih in trgovskih šolah. Delujejo lahko kot dejavnost v prostem času ali kot uveljavljen program, odvisno od tega, kako je strukturiran nacionalni izobraževalni sistem in, v končni fazi, kako ga šola želi izvajati. Vloga učiteljev v teh programih je, da dijake spodbujajo. Dijakom ne vsiljujejo svojih idej, ampak jih podpirajo in jim svetujejo. Dijaki morajo prosto razvijati svoje ideje in biti v celoti odgovorni za delovanje mini družbe. Učitelj je torej tutor, ki le minimalno posreduje v postopku odločanja skupine. Pri tej vrsti metodologije gre za učenje z neposredno izkušnjo: dijaki bodo verjetno delali napake, a bodo tudi videli posledice svojih napak. Nekatere izmed nalog, ki jih učitelji običajno izvajajo pri pomoči za dijaške družbe, so: pomoč dijakom pri opredelitvi predmeta; vodenje skupine skozi začetno fazo; vloga spravnega posredovalca v primeru težav znotraj skupine itd. Osnovno usposabljanje za učitelje običajno zagotavljajo organizacije, ki promovirajo te programe, na primer z uvodnimi sestanki, zagotavljanjem praktičnih vodičev, organiziranjem seminarjev, usposabljanjem ob delu in stalnimi nasveti. Strukturirano usposabljanje ob delu je seveda lažje dostopno in ga, kjer so programi del veljavnega kurikuluma (kot npr. na Irskem in v Avstriji), zagotavljajo izobraževalni organi. Vloga, ki jo v teh programih igrajo poslovni prostovoljci, je lahko zelo pomembna, saj dijake vodijo skozi začetno fazo in so v rednem stiku z razredom (npr. Junior Achievement Company Programme na Irskem, Impresa in Azione v Italiji, Young Enterprise Company Programme v Združenem kraljestvu.) Program Mini-Ondernemingen na Nizozemskem želi zagotoviti, da ima vsaka družba vsaj tri svetovalce: (bivšega) poslovneža, računovodjo in učitelja. Šolski učitelji ponavadi nimajo dovolj praktičnega znanja in izkušenj, kako voditi poslovno dejavnost. Zato lahko, medtem ko učitelji usklajujejo in pospešujejo izvajanje programa ter dijakom pomagajo premagovati praktične težave, poslovni svetovalci pomenijo dodano vrednost v smislu podajanja izkušenj pri vodenju v pravem poslovnem svetu iz prve roke. Dejstvo pa je, da je iskanje poslovnih prostovoljcev včasih težko, zlasti v manj razvitih ali bolj oddaljenih področjih. Splošneje so interakcija in povezave s poslovnim svetom ali z lokalno skupnostjo tipične lastnosti teh programov. V nekaterih primerih občine izkoriščajo storitve, ki jih nudijo dijaške 16
družbe (npr. program Summerentrepreneur v Västernorrlandu na Švedskem in program Student Learning Company v Latviji). 2.2. Katere spretnosti se pridobijo v teh programih? Na izobraževanje za podjetništvo je treba gledati v njegovem najširšem smislu. To vključuje razvoj tistih lastnosti, ki jih podjetnik potrebuje. S sodelovanjem v mini družbah lahko dijaki pokažejo svojo ustvarjalnost; razvijajo navdušenje in samozavest; se učijo, kako sodelovati z drugimi; postanejo bolj pripravljeni prevzeti odgovornost in izraziti lastne pobude. Pridobitev teh spretnosti pomaga pri pripravljanju mladih za njihovo vlogo avtonomnih, aktivnih in odgovornih članov družbe. Dijaki, ki so sodelovali v aktivnostih mini družb, si bolj zaupajo, so bolj aktivni, bolj inovativni in pogosteje iščejo nove proizvode, nove trge in nove tehnologije. Spodaj je natančnejši (čeprav nikakor ne izčrpen) seznam lastnosti in spretnosti, ki jih dijaki običajno razvijejo ali pridobijo s sodelovanjem v mini družbah. Razdeljene so na splošne ali osebnostne lastnosti ter spretnosti in poslovne spretnosti. Vse so pomembne za podjetništvo in bodo dijakom pomagale, da bodo uspešni pri nadaljevanju njihovih študijev in v prihodnjem profesionalnem življenju. Osebnostne lastnosti in spretnosti: ustvarjalnost; delo v skupini; spretnosti za reševanje problemov; odločanje za pretehtana tveganja in soočanje s tveganjem; komunikacijske spretnosti; odločnost; vodenje; kritično razmišljanje; samozavest; prevzemanje pobud; prevzemanje odgovornosti; avtonomnost; sprejemanje individualnih in skupinskih odločitev; upravljanje s časom in upoštevanje rokov; postavljanje ciljev; pogajalske spretnosti; projektno upravljanje; uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT); javno nastopanje in predstavitvene spretnosti; analiziranje in načrtovanje lastnih dejavnosti; izboljšanje lastnega učenja in učinka. 17
Poslovne spretnosti: razumevanje, kako podjetje deluje in kako se ustvarja dobiček; podjetniško razmišljanje in ustvarjanje poslovnih idej; osnove ekonomije; izkušnje s ključnimi poslovnimi funkcijami; razvoj tržnih raziskav; razvoj poslovnega načrta; organizacija in vodenje podjetja; upravljanje s človeškimi viri; finančna pismenost; proračun in razdelitev sredstev; zbiranje finančnih sredstev z delnicami, sponzorji, posojili; izračun stroškov in dobička; računovodstvo; trženje; oglaševanje proizvoda/storitve; organizacija razstave in sodelovanje na sejmu; tehnike prodajanja in nakupovanja; upravni postopki; razumevanje vprašanj v zvezi z zdravstvom in varnostjo; izdelava poslovne korespondence, dokumentacije in poročil; razvoj in upravljanje poslovnih stikov, interakcija z lokalno skupnostjo; vodenje poslovnega sestanka. 2.3. Popis programov Popis programov dijaških družb v srednjih šolah je bil izveden kot del tega projekta, in sicer na podlagi informacij, zbranih na nacionalni ravni, in sprejete definicije mini družbe (točka 1.3). Popisanih je bilo 82 programov po vsej Evropi (v 24 državah, ki sodelujejo v tej študiji). Popis kaže, da več kot polovico teh programov (52) promovirajo organizacije, ki so članice kakega evropskega omrežja, zlasti Junior Achievement Young Enterprise Europe (26 programov) in EUROPEN (17 programov). Čeprav članice zgoraj omenjenih omrežij delijo skupne cilje in imajo skupne osnovne metodološke elemente, obstajajo razlike v izvajanju na nacionalni ravni (na primer glede trajanja programa, vrst šol, kjer se program uporablja, ali se izvaja kot šolska ali zunajšolska dejavnost itd.). 18
Popis kaže, da obstaja neke vrste ravnotežje med programi, ki temeljijo na družbah, ki prodajajo prave proizvode (49), in programi, ki temeljijo na fiktivnih ali virtualnih podjetjih (33). Celoten seznam programov dijaških družb v srednjem izobraževanju, popisanih v okviru tega projekta, je naveden v Prilogi. To ni izčrpen seznam vseh obstoječih programov v Evropi, ki temeljijo na učenju podjetništva s prakso, saj vključuje samo dejavnosti, ki ustrezajo vrsti meril, ki jih je opredelila strokovna skupina za metodologije dijaških družb (glej točko 1.3.). Poleg tega ni bilo vedno mogoče zbrati informacij o vseh ustreznih dejavnostih v vsaki državi, zlasti v zvezi s programi, ki se izvajajo na zelo lokalni ravni ali samo na določenih šolah. 2.4. Dejavniki uspeha in kazalci najboljše prakse Metodologija dijaških družb ima v Evropi vedno večji uspeh zaradi številnih lastnosti, ki jih je mogoče šteti kot tipične za te dejavnosti in ki predstavljajo njihove glavne prednosti. Te vključujejo: močno povezavo s podjetji in lokalno skupnostjo ter vključevanje zasebnega sektorja; prožnost in prilagodljivost teh programov na različne vrste izobraževanja ter različne lokalne pogoje; navdušenje in motivacijo pri dijakih (celo pri tistih, ki nimajo motivacije pri bolj tradicionalnih predmetih); potencial, v smislu ustvarjalnosti, pobud in inovacij, ki ga te dejavnosti spodbujajo v mladih. Da bi bolj podrobno raziskali, kako je to metodologijo mogoče dejansko najbolje uporabiti, je skupina določila vrsto ključnih lastnosti, ki jih je treba upoštevati kot glavne dejavnike učinkovitosti in uspeha pri izvajanju programov dijaških družb. Ti so predlagani kot kazalci za najboljšo prakso pri vrednotenju programov, ki temeljijo na tej metodologiji. Mnogo programov v Evropi, ki so bili preučeni v okviru te raziskave, že zdaj izpolnjuje večino zahtev, če ne vse, ki so navedene v tabeli spodaj. Ta seznam ne vključuje elementov, povezanih z zunanjimi okvirnimi pogoji, tj. z okoljem, v katerem se programi izvajajo (kot so podpora javnih organov, vključevanje v uradni kurikulum itd.). Ti elementi se bodo upoštevali kasneje v tem poročilu, pri ukvarjanju z javnimi politikami, ki podpirajo izobraževanje za podjetništvo in programe dijaških družb. Merila za odkrivanje najboljše prakse pri izvajanju programov dijaških družb: 1) program poudarja spretnosti za delo v skupini in sodelovanje med dijaki; dijake se pred dejanskim začetkom izvajanja programa vpelje v delo v skupini; 2) prostovoljci in učitelji, ki sodelujejo, so usposobljeni za organizacijo programov dijaških družb ali deležni posebnega usposabljanja na to temo; 3) v času izvajanja programa so učiteljem in dijakom na voljo podpora in nasveti; 4) dijakom pomagajo drugi udeleženci (učitelj, tutor, mentor), vendar imajo svobodo pri razvijanju lastnih idej in so v celoti odgovorni za delovanje mini družbe; 19
5) izdelan je bil poseben učni material (navodila za uporabo, priročnik itd.) o spodbujanju in vodenju dijaške družbe, ki je tudi na voljo; 6) program je prilagodljiv, mogoče ga je uporabiti v različnih okoljih in se zlahka integrira v šolske dejavnosti, tako v razredu kot zunaj dejavnosti kurikuluma; 7) pri izvajanju programa sodelujejo mentorji in svetovalci iz poslovnega sveta; 8) organizirajo se dogodki zunaj šole, na primer sejmi; 9) program podpira lokalna skupnost; 10) redno se uporabljajo orodja za vrednotenje programa; 11) med učitelji so zagotovljene povezave, ki omogočajo medsebojno pomoč in učenje, omogočen je tudi razvoj nacionalnih in mednarodnih stikov med učitelji, dijaki in drugimi udeleženci. 20
3. Nekaj primerov dobre prakse Kakor je bilo že omenjeno (točka 2.4.), mnogo programov iz te raziskave izpolnjuje vse ali večino meril, ki jih je postavila strokovna skupina za odkrivanje najboljše prakse pri izvajanju dejavnosti dijaških družb. V tej točki je navedenih nekaj primerov. Čeprav temeljijo na določenih skupnih načelih, razkrivajo raznolikost metod in rešitev v zvezi s poučevanjem podjetništva s pomočjo projektnega dela. Primeri tukaj niso navedeni kot najboljši v Evropi (popoln seznam primerov bi bil mnogo daljši), ampak kot reprezentativen izbor primerov dobre prakse. 3.1. La Mini-entreprise en classe (Belgija) To je strukturirani program, ki traja pet ur na teden in ga upravlja skupina učiteljev: vsaj dva učitelja sta v času izvajanja programa vedno prisotna. Povprečno število udeležencev je 12, največje pa 23. To so dijaki, stari od 16 do 19 let, iz splošnih, tehničnih in poklicnih srednješolskih programov. Učiteljem pomaga osebje asbl Les Jeunes Entreprises (nepridobitna organizacija), ki zagotavlja dokumente in priročnike, organizira seminarje itd. Dejavnost se izvaja v razredu v okviru veljavnega kurikuluma, a se nadaljuje tudi zunaj šole kot prostovoljna dejavnost dijakov. V vsakem primeru pa proizvodnja zahteva, da dijaki delajo nadure. Poleg tega so dejavnosti prodaje v glavnem organizirane ob večerih ali med vikendi. Dejstvo, da učitelj pri tem razrednem modelu metodologijo vključuje v svoje predmete, omogoča bolj podrobno ocenjevanje določenih zadev, kot bi bilo mogoče pri dejavnostih, ki se izvajajo zunaj razreda in so popolnoma prostovoljne. Vsaki mini družbi pomagata eden ali dva svetovalca, ki prihajata iz poslovnega sveta in svoje izkušnje prostovoljno ponudita mladim na razpolago. Zveze z dobavitelji in strankami zagotavljajo priložnost za interakcijo s pravim poslovnim svetom zunaj šole. Za učinkovito ovrednotenje se uporabljajo orodja asbl Les Jeunes Entreprises. Učitelji pripravijo tudi dokumente in liste s podatki, ki omogočajo podrobnejše ocenjevanje sodelovanja dijakov. Ob koncu leta dijaki opravljajo končni preskus znanja. Če skupina učiteljev in zunanji svetovalci delovanje mini družbe ocenijo pozitivno, šola dijakom podeli certifikat uspešnega razvoja projekta. Dijaki, ki izpolnijo tudi nekatere pogoje, ki jih postavi asbl Les Jeunes Entreprises, prejmejo certifikat mladi podjetnik. Stik: asbl Les Jeunes Entreprises www.lesjeunesentreprises.be 3.2. Podjetje za vajo v poklicni šoli Merikoski (Finska) Podjetja za vajo se v srednjem poklicnem izobraževanju na Finskem uporabljajo na nacionalni ravni. Družba sama je fiktivna, vendar so nekateri dijaki iz podjetij za vajo začeli izvajati prave poslovne dejavnosti z uporabo proizvodov partnerske družbe. FINPEC (Finnish Practice Enterprises Centre) je organizacija, ki spodbuja podjetja za vajo na Finskem. Usposabljanja v podjetju za vajo traja približno od treh mesecev do enega leta. Zanimiv način uporabe je nadomestitev predmeta v kurikulumu z dejavnostjo poslovnega načrtovanja, kar podaljša trajanje dejavnosti podjetja za vajo (v kakršni koli obliki) na 3 leta. Pedagoški 21
cilj je, da se dijaki seznanijo s poslovnim načrtovanjem, da znajo opravljati različne naloge znotraj podjetja, da razumejo podjetje kot celoto in osvojijo vrsto mehkih spretnosti. Podjetja za vajo aktivno sodelujejo z drugimi podjetji za vajo in z zunanjim svetom, zlasti s partnersko družbo na začetku delovanja podjetja za vajo. Poklicna šola Merikoski je nadomestila standardne predmete v kurikularnem okviru s poslovnim načrtom podjetja za vajo. Ta poslovni načrt služi dijakom kot vodilo med celotnim trajanjem njihovega šolanja (3 leta). Kjer je prej veljavni kurikulum zagotavljal smernice o tem, kaj je treba znati, zdaj dejavnosti poslovnega načrtovanja usmerjajo različne sklope šolskega programa. Prvi dve leti sta namenjeni načrtovanju in pripravam ter izboljševanju že storjenega dela. Tretje leto je namenjeno pravi dejavnosti podjetja za vajo. Poslovni načrt se razvija v sodelovanju s partnersko družbo in kreditorjem, kar ustvarja občutno dodano vrednost za dijake. Predstavniki partnerskih družb so v odboru podjetja za vajo, usmerjajo njegovo delovanje in zagotavljajo spodbude za delovanje. V tem primeru so dijaki podjetja za vajo dejansko sodelovali pri poslovanju partnerske družbe s prodajanjem njenih proizvodov. To je ustvarilo dodano vrednost za dijake. Dijaki so za partnersko družbo izvajali tudi poskusna trženja na mednarodnih sejmih podjetij za vajo. Te izkušnje so se izkazale za zelo učinkovite pri postopku učenja in prilagajanja dijakov. Stik: Finnish Practice Enterprises Centre (FINPEC) www.finpec.fi 3.3. Program mini družb Get Up and Go (Irska) Tekom let je program Get Up and Go postal najširše uporabljan program dijaških družb v šolah, saj ponuja mini družbe kot del programa Transition Year Programme (program prehodnega leta). Transition Year Programme je kurikularen program, ki ga ponuja skoraj 70 % srednjih šol in je namenjen olajšanju prehoda iz Junior Cycle (nižji cikel) v Senior Cycle (višji cikel). Namenjen je pripravljanju dijakov na svet dela v predpoklicnem okolju in vključuje razvoj podjetniških spretnosti. Program mini družb Get Up and Go je torej kurikularna dejavnost, ki se lahko izvaja kot 10-dnevni modul, a najboljša praksa bi bila izvajati ga celo leto. Priporočeno je, da celoten razred Transition Year sestavlja družbo, pri čemer se položaji uprave določijo z razgovori. Alternativno lahko manjše skupine znotraj razreda oblikujejo tudi ločene družbe, vendar je reprodukcijo realne izkušnje pogosto najlažje doseči z veliko skupino. Učni material, razvit v okviru programa Get Up and Go, je razdeljen na deset točk. Vsaka točka je namenjena posebnemu vidiku programa mini družb: 1) Uvod v mini družbe, vključno s prednostmi mini družb, uporabljenimi metodologijami in odločitvami glede proizvodov 2) Izbira in organizacija skupine za mini družbo 3) Komunikacija 4) Registracija mini družbe 5) Trženje 6) Zakonodaja 7) Poslovni načrt 8) Finance 22
9) Zapiranje in prenehanje delovanja mini družbe 10) Sejem/razstava S sodelovanjem v programu mini družb Get up and Go imajo dijaki možnosti, da razvijajo svoje podjetniške spretnosti v varnem okolju v razredu; možnosti, da prikažejo in proslavljajo te spretnosti, ponujajo tudi sejmi, tekmovanja in projektno delo. Dijake motivira dejstvo, da so lastniki idej, ki so jih sami razvili, in da se z njimi sami ukvarjajo. Počutijo se močne, saj čutijo, da imajo nadzor nad lastnim učenjem, učitelj pa postane bolj usmerjevalec kot posredovalec znanja. Stik: Transition Year Support Second Level Support Service http://ty.slss.ie 3.4. JUNIOR - Junge Unternehmer initiieren organisieren realisieren (Nemčija) Dijaki iz 9. ali višjih razredov iz vseh vrst srednjih šol se lahko udeležijo programa dijaških družb JUNIOR. Mini družba je razdeljena na več oddelkov. Vsak dijak zavzame poseben položaj in opravlja posebno funkcijo. Vsako podjetje je odgovorno za trženje, naročila, računovodstvo in finance. Proizvodi dijaških družb Junior so inovativni, v skladu s trgom in jih določajo tržni pogoji. Po enem šolskem letu se mini družba likvidira in delničarjem se izplačajo dividende. V program so vključeni dogodki, kot so sejmi in nacionalna ter regionalna tekmovanja. Na nacionalnih in mednarodnih sejmih lahko družbe JUNIOR predstavijo sebe, svoje proizvode in svoje storitve, hkrati pa stopijo v stik z drugimi dijaškimi družbami. Dijaškim družbam skozi vse leto svetuje urad JUNIOR. Urad JUNIOR, poslovni segment Kölnskega inštituta za ekonomske raziskave (Institut der deutschen Wirtschaft Köln), dijaškim družbam omogoča, da stopijo v stik z drugimi družbami ter pravimi podjetji in združenji. Poleg svetovanja je vsakemu dijaku in nadzorniku na voljo tudi informacijski material o vodenju podjetja. Za nekatere teme, kot so trženje in računovodstvo, so na voljo delavnice, knjižice in material na spletu, preko katerih dijaki dobijo več informacij, ki jim pomagajo pri uspešnem upravljanju podjetja. V program so vključeni tudi mentorji in revizorji iz poslovnega sveta, ki dijakom zagotavljajo informacije in nasvete. Dijaki, ki uspešno zaključijo program, prejmejo certifikat, ki je v poslovni skupnosti dobro poznan. Partnerji programa JUNIOR na nacionalni ravni so KfW Mittelstandsbank, Gothaer Versicherungen, Handelsblatt, Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, zveze delodajalcev in obrtne zbornice. V deželah zvezne republike program JUNIOR podpirajo številne družbe, banke, ministrstva in združenja. Stik: JUNIOR-Office Institut der deutschen Wirtschaft Köln www.juniorprojekt.de 3.5. Une entreprise dans votre lycée, Académie de Rennes (Francija) 23