GRANITNIOT KOMPLEKS KAJ PRILEP KAKO PRIRODNONAU^NA VREDNOST

Simeon JAN^EV i Vasil ANASTASOVSKI GRANITNIOT KOMPLEKS KAJ PRILEP KAKO PRIRODNONAU^NA VREDNOST Simeon JAN^EV 1 i Vasil ANASTASOVSKI 2 1 Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje 2 Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe IZVOD Jan~ev S. i Anastasovski V. (2004). Granitniot kompleks kaj Prilep kako prirodonau~na vrednost. Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija so me unarodno u~estvo, 25-29.10.2003, Ohrid. Posebni izdanija na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo, Kn. 6, Skopje. Vo trudot se dadeni geolo{kite, petrolo{kite, mineralo{ko-petrografskite karakteristiki na granitite kaj Prilep, pri {to, posebno vnimanie se posvetuva na geomorfolo{kite osobenosti na istite, so {to lokalitetot se istaknuva kako prirodonau~na vrednost. Klu~ni zborovi: graniti, granodioriti, la~ewe, geomorfolo{ki formi. ABSTRACT Jancev S. & Anastasovski V. (2004). Granite complex near Prilep of natural scientific importan. Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of the Republic of Macedonia with International Participation, 25-29.10.2003, Ohrid. Special issues of Macedonian Ecological Society, Vol. 6, Skopje. The work gives geological, petrological, mineralogical-petrographic characteristics of the granites from the above locality with special emphasis and indication to the geomorphological characteristics of the rocks which attribute specific natural-scientific value to Markovi Kuli. Key words: granites, granodiorites, flatwork, geomorphological forms. Voved Tretiraniot granit-granodioriten kompleks se nao a vo sredi{niot del na Republika Makedonija, severno od gradot Prilep. Na sever, severoistok i istok granitniot kompleks e zagraden so planinata Babuna (1746 m) a na zapad i jug so Prilepsko Pole. Vo Makedonija postojat pogolem broj planinski masivi koi{to se izgradeni od granitni kompleksi-lojanski, Ki~evski, Furka, Ogra`den, Prilepski itn. Me utoa, od site gorenavedeni planinski masivi samo Prilepskiot granodiorit-adamelitski kompleks pretstavuva poseben raritet kako prirodnonau~na vrednost spored osobenite geomorfolo{ki formi na pojavuvawe. Zaradi toa, ovoj masiv, od ovoj aspekt, e edinstven lokalitet na Balkanskiot Poluostrov i po{iroko vo Evropa a verojatno i vo svetot. Geolo{ki karakteristiki na pelagoniskiot masiv Terenot vo okolinata na Prilep pripa a na centralniot del na Pelagoniski- ot masiv. Pritoa, metamorfniot kompleks na Pelagoniskiot masiv voop{to, izgraden e (Arsovski, Stojanov, 1960) od: dolen metamorfen kompleks sostaven od najdolna serija na gnajsevi, graniti-granodioriti i superpozicijska serija na mika{isti; goren metamorfen kompleks koj{to e sostaven od t.n. me{ana serija i serija na masivni mermeri. Gorniot metamorfen kompleks le`i konkordantno vrz dolniot metamorfen kompleks, pri {to, granicata me u dvata kompleksa e ostra. Vo dolniot kompleks, odnosno, vo serijata na gnajsevite, se nao aat i tretiranite granitoidi kaj Prilep, dodeka vo okolniot region (na pr. okolu kontaktite na istite granitoiti vo mika{istite) ima i amfiboliti, odnosno amfibolit-eklogiti (V. Mir~ovski, 2003). Me{anata serija, generalno, e izgradena od albitski-okcesti gnajsevi, mistimi~no so cipolini i meta-rioliti, dodeka serijata na masivni mermeri e sostavena od dolomitski, dolomit-kalcitski i kalcitski mermeri. 404 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Granitniot kompleks kaj Prilep kako prirodonau~na vrednost Spored nekoi avtori (M. Grunenfelder, 1991, usna informacija od R. Stojanov), najdolniot kompleks na serijata na gnajsevi i gnajs-graniti se tretira kako prekambrijskagorno proterozojska, so starost od okolu 720 milioni godini, dodeka Prilepskite granitoidi se oceneti kako mnogu pomladi (hercinski) od predhodnite gnajs-graniti. Imeno, za Prilepskite granit-adameliti, za `al, se u{te nema podatok od geohronolo{ka analiza, no sekako, tie se mnogu pomladi od najstarite gnajs-graniti koi se probieni od ve}e spomnatite granit-ademeliti. Starosta na gorniot metamorfen kompleks e sporna, iako istiot e mnogu pomlad od dolniot metamorfen kompleks i se tretira kako rifej-kambrijski. Vrz baza na edna analiza (R. Dimitrov, 1989), starosta na galenitot od me{anata serija vo izvori{niot del na rekata Babuna e odredena na okolu 250-300 milioni godini. Geologija na granitniot kompleks kaj Prilep Granitniopt kompleks kaj Prilep, tektonski pripa a vo sostavot na Prilepskata antiklinala, koja opfa}a okolu 65 km 2 na teritorijata severno od Prilep (Arsovski, 1960). Na terenot, golem del od ovaa struktura e sostavena od grubozrnest ili mestimi~no porfiroiden granodiorit-adamelit. Pri toa, na nekoi lokaliteti se zabele`uvaat retki pojavi na anklavi od razni postari {krilci vklopeni vo granitite. Dol`inata na Prilepskiot granodiorit-adamelitski masiv iznesuva okolu 8-9 km dodeka {iro~inata e okolu 8 km. Pritoa, kontaktite na granitot so okolnite metamorfni steni se proprateni so silovi i dajkovi od granodioriti-adameliti, pri {to, kontaktite se ostri. Ovie kontaktni delovi se mo}ni od okolu 10 do nekolku desetina metri i istite se karakterizirani so silna feldspatizacija vo okolnite steni kako i drugi minarolo{ki manifestacii (na pr. kvarciti, epidotizacija itn.) ~ie ispituvawe predstoi. Se zabele`uva deka granitite vr{at izvesna feldspatizacija (granitizacija) na okolnite metamorfni steni-{krilci i gnajsevi i vo po{irokiot region (na pr. kon Mramorec), no ova pra{awe se u{te e diskutabilno i predmet za natamo{ni istragi. Taka, silovite i dajkovite od granit se glavno postaveni po folijacijata na metamorfnite steni iako ima silovi i dajkovi napre~no ili koso postaveni vo odnos na folijacijata na metamorfnite steni. Kaj lokalitetot Baba vo granodioritite se sre}avaat anklavi na amfibolski steni-amfiboliti so pojavi na pirokseni. Prilepskiot granodiorit-adamelit e masivna svetlo siva, krupnozrna, porfiroidna, leukokratna stena. Biotitot vo stenata ne e pove}e od 5%. Teksturata e masivna. Kvarcot i feldspatot se krupni so cca 0,5-1 cm, dodeka pak porfiroidnite feldspati se krupni od 1 do 3 cm (Stojanov, 1974). Makroskopski vo granitot se zabele`uvaat mle~no beli, zelenikavi, sivkasti, ili svetlorozovi fedspati. Stenata naj~esto ima alotriomorfna zrnesta struktura, poretko porfiroidna. Vo granodioritot (Stojanov, 1974) konstatirani se: glavni sostojki: plagioklasi, mikroklin, mikroklin-pertit, ortoklas, kvarc, biotit, feldspat. sporedni: apatit, cirkon, granat, ortit, magnetit. sekundarni: klinocoizit, epidot, sericit, hlorit, kaolinit, limonit. Vrz osnova na normativnite i modalnite presmetki, Prilepskite graniti pripa aat na grani~noto podra~je na granitadameliti. Tie se nastanati vo kompleksni magmatski uslovi so konsolidacija vo visoki temperaturni uslovi. Osnovni geomorfolo{ki karakteristiki na granitniot kompleks kaj Prilep Gramadite vo ramkite na granitniot kompleks kaj Prilep gi so~inuvaat mnogubrojni, raznovidni denudacioni formi od graniti koi pretstavuvaat izvonredna manifestacija na eden redok priroden fenomen. Vakvite oblici mo`at da se sledat na po{irokiot prostor na Prilep, preku oblasta Mariovo do Kajmak~alan. Me utoa, tolkava koncentaracija i takva raznovidnost na razni gramadni reljefni formi kakvi {to se sre}avaat na potezot Markovi Kuli-Jedinak, dosega, vo po{iroki ramki, ne se zabele`ani. Glavni uslovi za morfogenezata i morfolo{kata evolucija na ovaa pojava na bogatstvo od oblici, se dol`i na geolo{kiot sostav na terenot, endogenezata na granitite, klimata, reljefot i rastitelnata pokrivka. Prostorot na granitniot kompleks kaj Prilep, vo celina, go so~inuvaat pove}e impozantni gramadi povrzani vo dva paralelni niza so pravec na protegawe SSZ-JJI, ~ija nadmorska viso~ina postepeno se zgolemuva od jug kon sever. Zapadnata niza ja so~inuvaat gramadite Markovi Kuli (945 m), Zelenik Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of Macedonia 405

Simeon JAN^EV i Vasil ANASTASOVSKI Sl. 1. Pogled kon gramadata Kukul (980 m) (993 m) i Zagradski Steni (1.153 m), dodeka isto~nata niza zapo~nuva so Kukul (980 m) na koj natamu se nadovrzuvaat Glavica (1.033 m) i Edinak (1.303 m). Ovie dva niza gramadi me usebe se razdvoeni so dolinata na Dabni~ka Reka i vo severniot del se svrzani so najvisokite vrvovi na ovoj prostor Zlatovrv (1.422 m) i Lipa (1.392 m). Vo celiot ovoj masiv od granodiorit se istaknuvaat najraznovidni geomorfolo{ki formi vo vid na kvadari, zaobleni kvadari, plastovi, vrvovi, ostenci, zapci, pe~urki, topki, kako i vdlabnatini vo karpite, vo stru~nata literatura poznati kako kamenici. Nekoi od ovie kompleksni geomorfolo{ki oblici imaat xinovski razmeri so te`ina i od po nekolku stotini toni. Denudacionite mikro reljefni formi morfolo{ki se izrazeni niz celiot granodioriten kompleks. Presudna uloga vo genezata na specifi~nite formi na reljefot imale relaksacionite procesi od endogena priroda na kiseliot magmatski produkt na granodioritot, na koj{to, potoa, komplementarno se nadovrzale egzogenite- denudacionite procesi, preku hemiskoto vlijanie na vodata, dejstvoto na humusnite kiselini, koi{to gi ispu{taat li{aite i movta so koi se pokrieni karpite, i mehani~koto dejstvo na temperaturnite kolebawa, zamrznuvaweto na vodata vo puknatinite na karpite i vozdu{nite struewa. Vo tekot na morfolo{kata evolucija od endo i egzogena priroda, na reljefot na granitniot kompleks kaj Prilep se dobieni gorenavedenite geomorfolo{ki formi. Vrz baza na terenskite opservacii, se doa a do soznanie za slednoto: Celiot graniten kompleks vo prvata faza na relaksacionite procesi e isparceliziran odnosno segregiran vo bezbroj makro i mikro sveri (so dijametar od po nekolku metri) kako prva geomorfolo{ka forma na la~ewe. Taka, se smeta, deka mikro-sverite se daleku pozastapeni od makro-sverite, koi mo`ebi se i od hipoteti~ka priroda. Na primer, vo podno`jeto na Kukul se sre}ava edna zaoblena morfolo{ka forma kako prese~ena topka od recentnata povr{ina, pri {to, bi mo`elo da se interpolira deka istata prodira vo dlabo~ina u{te nekolku desetina metri. Drug eklatanten primer na topka so makro golemina pretstavuva samiot vrv na Jedinak. Verojatno, na terenot bi mo`ele da se sretnat i drugi vakvi makro topki dokolku bi mo`elo toa da se opservira od viso~ina. Bi mo`elo da se pretpostavi deka ovie topki od makro golemina se razdrobeni vo pomali kvadari i zaobleni sveri kako rezultat na procesite na soz- 406 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Granitniot kompleks kaj Prilep kako prirodonau~na vrednost Sl. 2. Sveroidno la~ewe na graniti na jugozapadnite padini na Kukul davawe na puknatinskite sistemi i egzogenite procesi. So prvata faza na la~ewe ne bile celosno zadovoleni relaksacionite potrebi na granitot pa posle toa sledi vtora relaksaciona faza od endogena priroda vo ramkite na koja prvobitno sozdadenite topki biduvaat dopolnitelno oformuvani so puknatini od pribli`en pravec S- J (ili SSZ-JJI) i pribli`en pravec I-Z. Na toj na~in makro i mikro topkite se isparcelizirani vo formi so oblik na kvadari. So ovaa faza zavr{uvaat endogenite procesi na geomorfolo{koto oblikuvawe na granitot. Posle gorenavedenite endogeni fazi na geomorfolo{ko oformuvawe na granitot sukcesivno se nadovrzuvaat procesite na egzogenezata-denudacionite sili, kako univerzalni fizi~ko-hemiski procesi koi gi razoruvale povr{inite na karpestite masi, osobeno tro{nite granitni karpi, so {to se sozdale dene{nite karakteristi~ni oblici na reljefot. Treba da se istakne deka endogenite procesi na primarnoto-iskonsko geomorfolo{ko oblikuvawe na granitot e od dalekuse`no-preferentno zna~ewe bidej}i na ovoj proces se nadovrzale egzogenite procesi na dooformuvawe na granitot od geomorfolo{ki aspekt. Pokraj intenzivnite geomorfolo{ki oformuvawa od endogena priroda, mora da se istakne deka egzogenite procesi bile isto taka neobi~no intenzivni iako istite bile preferentno orientirani od mineralo{kiot sostav na granitot. Taka, vo onie mikro lokacii na granitot kade{to mestimi~no ima lokalno zgolemeni koncentracii na K-feldspati (ortoklas, mikroklin i tn.) vo forma na le}esti koncentracii i `ili~esti formi, vo istite se sozdavani raznite vdlabnatini. Imeno, K-feldspatite se op{to poznati kako najslabo otporni na egzogenite procesi poradi otstranuvawe na K od kristalnata re{etka koj biduva odnesen kako rastvorliv katjon so povr{inskite i descedentnite vodi. Poradi ova hemisko rastvoruvawe i razoruvawe na kristalnata re{etka na K-feldspatite, povr{inata na karpite nastanuva tro{na, se grusira i granitot parcijalno preo a na lokalni mesta vo tenka lu{pesta korupka koja{to se tro{i poradi transformacija na navedenite feldspati vo glinena supstanca. Poradi istiot proces nekoi od mineralnite sostojki od koi{to se sozdadeni karpite (kvarc, feldspat i liskun) ja gubat me usebnata vrska i se dobiva graniten grus. Paralelno so hemiskoto raspa awe se odviva i procesot na fizi~ka degradacija, odnosno temperaturno-biogeno razoruvawe. Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of Macedonia 407

Simeon JAN^EV i Vasil ANASTASOVSKI Sl. 3. Intenzivni egzogeni vlijanija vo karpa od granit Spored Radovanovi} (1928) mikro reljefnite formi na Markovi Kuli mo`at da se izdvojat vo tri glavni grupi, i toa: grupa na mali karpesti blokovi, formi na ostenci i blokovi i vdlabnatini vo gnajsnite karpi. Od prvata grupa na oblici, na podra~jeto na Markovi Kuli mo`at da se sretnat tri Sl. 4. 408 razli~ni morfolo{ki tipovi na mali karpesti blokovi: kupi na ostenci i blokovi, ~opori na ostenci i blokovi i osameni ostenci i blokovi. Kupite na ostenci i blokovi se sre}avaat po strmnite strani na vozvi{enijata kade {to razoruvaweto na Denudaciona forma vo vid na pe~urka kaj Zagradski Steni (1.153 m) Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Granitniot kompleks kaj Prilep kako prirodonau~na vrednost Sl. 5. Vdlabnatina kaj mesnosta Ridon, jugoisto~nbo od vrvot Edinak (1.303 m) karpite e najsilno. Ovoj tip na formi osobeno e izrazen na prostorot na Zlatovrv. Vtoriot tip na reljefni formi-~opori na ostenci i blokovi, se isto taka dosta karakteristi~na forma na reljefot vo granitniot kompleks kaj Prilep. Tie, glavno se javuvaat na blago navednatite padini i na zaramnetite tereni kade intenzitetot na procesot na denudacija e poslabo izrazen. Pokraj spomnatite dva tipa na karpesti formi, na ovie tereni se sre}ava i tretiot tip-osameni oblici na ostenci i blokovi. Tie se karakteristi~ni za zaramneti tereni kako i za blago navednatite dolinski strani. Pojavata na ovoj vid formi vrzana e za takvi prostori kade {to pocvrstite partii na granodiorit zaostanuvaat pred bavnite erozivni i denudacioni procesi ili pak pretstavuvaat ostoci od ve}e raspar~eni pogolemi monolitni karpi. Formite na osamenite ostenci i blokovi, koi{to se ~esta pojava na podra~jeto, se dosta raznovidni i tie glavno pretstavuvaat kombinacii pome u poliedarskite i ovalnite formi (jaj~esta, elipsovidna). Taka, ostencite mo`at da se sretnat vo forma na kamarasti oblici, plo~esti, glavi~esti, pe~urkasti, stolbesti i zap~esti, dodeka naj~esta forma na blokovite e top~estata i kvadarskata forma. Tretata grupa na mikro reljefni formi koi{to se sre}avaat vo granitniot kompleks kaj Prilep se vdlabnatinite vo kristalestite karpi. Spored Radovanovi} (1928) vakviot vid na vdlabnatini vo cvrstite karpi pretstavuvaat osobeno interesni negativni morfolo{ki formi i tie pretstavuvaat najmali i najsitni formi vo granodioritnite karpi. Ovoj vid reljefni formi se sozdava na blago navednati ili na horizontalni povr{ini kade {to postojat uslovi za podolgo zadr`uvawe na atmosverskata voda. Vodata, na vakvite mesta, so nejzinoto hemisko vlijanie vr{i bavno i postojano razlo`uvawe na minerolo{kiot sostav na karpite, taka {to, so raspa aweto na poslabo otpornite sostojki, vrskata pome u ostanatite minerali zaslabnuva. Od raspadnatite minerali, na dnoto na vdlabnatinata se obrazuva glina, dodeka od otpornite se sozdava grus, koj{to so deluvaweto na vozdu{nite struewa i vodata, se transportira vo bliskata okolina. So postojanoto povtoruvawe na ovoj proces, vdlabnatinata se prodlabo~uva i na toj na~in se sozdavaat ovie interesni formi vo reljefot. Vo formiraweto na vdlabnatinite aktivno u~estvuvaat i litofitite (li{aite i movta) so svoite kiselini (azotesta, hlorna) koi{to hemiski i biolo{ki gi razoruvaat mineralite od granodioritite. Naklonot na povr{inata na karpite na koi se sre}avaat vdlabnatinite, iznesuva od 2 do 20, dol`inata od 20 do 200 sm, {irinata od 20 do 140 sm, dodeka dlabo~inata e od 6 do 30 sm. (Gavrilovic, 1965). Vo po~etnata faza na formiraweto, vdlabnatinite glavno imaat Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of Macedonia 409

Simeon JAN^EV i Vasil ANASTASOVSKI kru`na forma, potoa dobivaat elipsesta ili bubre`esta, koritesta i drugi formi. Intenzitetot na nastanuvaweto na vdlabnatinite zavisi od minerolo{kiot sostav na magmatskite karpi, klimatskite uslovi i biogenite vlijanija. Spored nacionalnata regulativa na Republika Makedonija (Zakon za za{tita na prirodnite retkosti od 1965 godina), granitniot kompleks kaj Prilep koj{to kako za{titeno posra~je se vodi pod imeto prirodno dobro Markovi Kuli e vklu~eno vo Centralniot register na prirodni retkosti. Vo 1967 godina e doneseno re{enie na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata za proglasuvawe na formacijata karpi Markovi Kuli vo kategorijata na spomenici na prirodata. Vo 1985 godina porane{niot Izvr{en sovet na Sobranieto na Republika Makedonija dade soglasnost prirodnoto dobro Markovi Kuli da bide zapi{ano na privremenata lista na Svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo pri UNESKO. Vo 2003 godina predlogot za zapi{uvawe na Markovi Kuli na privremenata lista na Unesko be{e podr`an od Nacionalnata komisija za UNESKO na Republika Makedonija. Zaklu~ok Granitniot kompleks kaj Prilep sprema mnogubrojnosta na raznovidnite denudacioni oblici i nivnata za~uvanost e eden od retkite po svojata ubavina vo Evropa a verojatno i vo svetot. Posebno zna~ewe, markantnost, monumentalnost i atraktivnost na lokalitetot mu davaat geomorfolo{kite manifestacii vo forma na kvadari, plastovi, vrvovi, ostenci, zapci, pe~urki, topki i razni drugi mikro reljefni formi. Site ovie kompleksni geomorfolo{ki pojavi nastanati kako posledica na la~eweto na magmatskiot rastop i deluvaweto na denudacionite sili, kako geolo{ki i geomorfolo{ki ambient pretstavuvaat edinstven kompakten i taka silno izrazen kompleks na teritorijata na Evropa a verojatno i vo svetot. Zaradi potvrdenite prirodni vrednosti, garnitniot kompleks kaj Prilep, na povr{ina od 2.300 hektari, vo 1967 godina e proglasen za prirodna retkost pod imeto Markovi Kuli i vo momentot so potkrepa na Nacionalnata komisija za UNESKO na Republika Makedonija se vodi postapka za zapi{uvawe vo listata na svetskoto nasledstvo. Referenci Arsovski, M. (1960): Nekoi osobenosti na tektonskiot sklop na centralniot del na Pelagonskiot horst-antiklinorium i negoviot odnos so Vardarska zona. Trudovi na Geolo{ki zavod, Fasc. 7, Skopje. Gavrilovic, D. (1965): Kamenice na magmatskim stenama Jugoslavije. Zbornik radova geografskog instituta PMF, sv. XII, 23-39, Beograd. Radovanovi}, V. (1928): Mali denudacioni oblici gnajsnog zemqi{ta. Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva, kw. IV, 53-118, Skopje. Raki}evi}, T., Stojanov, R., Arsovski, M. (1973): Tolkuva~ za listot Prilep. Sojuzen geolo{ki zavod, Belgrad. Stankovski, S. (1986): Pelagoniska Kotlina (fizi~ko-geografski prou~uvawa so poseben osvrt na hidrolo{kite pojavi i problemi), doktorska disertacija (rakopis), Skopje. Stojanov, R. (1974): Petrolo{ki karakteristiki na magmatskite i metamorfnite steni od po{irokata okolina na Prilep. Trudovi na Geolo{ki zavod (doktorska disertacija), Skopje. Stojanov, R. (1960): Predhodni rezultati od geolo{kite i petrografskite istra`uvawa na visokometamorfnite steni vo centralniot del na Pelagonskiot masiv. Trudovi na Geolo{ki zavod, Fasc. 7, Skopje. 410 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Granitniot kompleks kaj Prilep kako prirodonau~na vrednost GRANITE COMPLEX NEAR PRILEP OF NATURAL SCIENTIFIC IMPORTANCE Simeon JANCEV 1 & Vasil ANASTASOVSKI 2 1 Technological-metalurgical Faculty, Skopje 2 Ministry of Environment and Physical Planning Summary The Granite complex near Prilep is located in the middle part of the Republic of Macedonia, north of the city of Prilep. It is surrounded by the mountain Babuna (1.746 m) on the north, northeast and east, and by Prilepsko Pole on the west and south. The location consists of more impressive big rocks interlinked in two parallel rows with direction NNW-SSE, with a height above sea level which is gradually increasing from south towards east. The western row/line consists of the big rocks Markovi Kuli (945 m), Zelenik (993 m) and Zagradski Steni (1.153 m), while the east row/line starts with Kukul (980 m), to which Glavica (1.033 m) and Edinak (1.303 m) are further attached. Both rows of big rocks are separated among eachother by the Dabnicka River valley, and in the northern part interlinked with the highest peaks in this area Zlatovrv (1.422 m) and Lipa (1.392 m). The Granite complex near Prilep consists of many different denudation forms representing an excellent manifestation of a rare natural phenomenon. This rare occurrrence of wealth of shapes is mostly due to the geological content of the terrain, which is built of metamorphous rocks (gneiss and gneiss-granites) koi se probieni so pomladite granodioriti-ademeliti. These rocks are actually solid magma intruded probably about 250-300 million years ago in the older gneiss and gneiss-granites of age of about 720 million years (precambrian-upper proterozoic). In this granodiorite massive there are different denudation forms shaped as quadrants, haystacks, peaks, cogs, toadstolls, balls and other micro relief forms. The relaxation processes had crucial role in the formation of specific relief forms of the acid magmatic product, followed by the denudation processes throuhg the chemical impact by the water, action of the humus acids released by the lichen and moss which cover the rocks and the mechanical impact of the temperature sways, freezing of the water in the rock cracks and the air circulation. These agents were destroying the surface of the rocks, especially the fragile granite and gneiss rocks, thus creating the characteristic shapes in the present form. Due to the acknowlidged natural values, the Granite complex near Prilep, covering an area of 2300 ha, was proclaimed a natural rarity named Markovi Kuli in 1967. Currently, supported by the National Commission for UNESCO of the Republic of Macedonia, there is a procedure ongoing for including the natural good Markovi Kuli on the list of world heritage. Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of Macedonia 411