ČASOPIS Smo ljudje Številka 12 leto 4 November 2012 Premiki v Nepremičninah RDEČA NIT Hiša, ki služi denar KDO JE... Franci Milhar MI SMO... Šoferji MI DELAMO Čez hribe in doline tudi po zraku Diagnostika kablov zmanjšuje stroške Dvorec Jelen je pod streho
UVODNIK Vrnili smo se polni energije Po dveh mesecih, odkar sem se vrnila s porodniškega dopusta, sem znova v polnem delovnem zagonu. Ko hitim po hodnikih med pisarnami, zbiram članke za časopis Elegra, pišem uvodnik, pripravljam gradivo se že počutim, kot da ne bi nikoli odšla. In tako smo spet skupaj! Seveda pa vse vseeno ni čisto po starem. Malo smo spremenili»obleko in pričesko«ter dodali nekaj novih vsebin. Časopis Elegra je tako pred vami prenovljen. V uredniški odbor smo sprejeli nove člane. V novi rubriki Nepremičnine vam bomo predstavljali projekte in objekte ter zanimivosti iz sveta nepremičnin. Rubrika Strogo strokovno bo vsakokrat predstavila strokovni vidik novosti, ki jih uvajamo v podjetju. Rubriko Kratek stik smo namenili predvsem poslovnim partnerjem in v njej bodo oziroma boste imeli priložnost sodelovati s kratkimi novičkami s področja elektroenergetike. In če imam občutek, da je v službi vse po starem, se doma dobro zavedam, da imamo novo članico, ki nas zabava podnevi in ponoči. Pri nas je torej veselo. In še bolj bo, saj se že bližajo prazniki. Dobrodošli torej nazaj in vesele praznike. Maša Žlajpah Puš Glavna in odgovorna urednica: Maša Žlajpah Puš Člani uredniškega odbora: Matjaž Jagodic, Jure Jagrič Bojan Miličić, Gregor Senčar, Srečka Žlajpah Izdajatelj: Elektroservisi, d. d. Dobrave 6 1236 Trzin Spletna stran: www.elektroservisi.si E-pošta: uredniki@elegra.si Grafična Izvedba: JAK, d.o.o., Ljubljana 2 IZ VSEBINE 4 Rdeča nit Hiša, ki služi denar 6 Drugo mnenje Prihodnost je energetsko varčno bivanje 8 Mene briga Energetska kakovost našega bivanja 10 Kdo je Franci Milhar 11 Mi smo šoferji 12 Mi delamo 17 Strogo strokovno 18 Nepremičnine 20 Kaj dogaja 24 Pohvale in zahvale 25 Elektroservisi v medijih 26 Infokotiček 27 Strogo zabavno Pročelje novega Dvorca Jelen Gregor Senčar Preberi na spletu Skeniraj QR kodo Obišèi http://goo.gl/kbakh
DRUGA STRAN Premiki v Nepremičninah Tokrat vam želimo podrobneje predstaviti tisto dejavnost, ki deluje v panogi, ki jo je gospodarska kriza najbolj prizadela, tj. gradbeništvo, in v tem okviru nepremičninsko dejavnost. V tej dejavnosti oziroma profitnem centru Nepremičnine imamo vključenih najmanj človeških in največ finančnih virov. Najpomembnejši projekt v teku je gradnja stanovanjsko-poslovnega objekta Dvorec Jelen v Kranju. Objekt obsega 66 stanovanj, približno 1500 m2 poslovnih površin in 216 parkirnih mest. Gradnjo smo leta 2010 zaupali družbi Lesnina inženiring, ki pa svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zato smo gradnjo oktobra letos prevzeli v svoje roke. Gradnja bo trajala še približno štiri mesece. Rezervacijske in dejanske prodajne pogodbe so že presegle petino razpoložljivega obsega. Prodaja se bo okrepila z možnostjo vpisa etažne lastnine (konec novembra) in pridobitvijo uporabnega dovoljenja (februar 2013). Prodajna vrednost celotne soseske (brez DDV) je okrog 16 milijonov evrov. Soseska je umeščena na izjemni lokaciji, na robu starega mestnega jedra, je arhitekturni presežek ter je oziroma bo zgrajena z uporabo sodobnih in kakovostnih materialov. Ponudbo si lahko ogledate na spletni strani www.dvorec-jelen.si. Predpogodba je že podpisana, glavno pogodbo pa bomo sklenili, ko bomo za kupca pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo trgovskega centra, predvidoma v prvem četrtletju prihodnjega leta. Projekt gradnje počitniških enot na Hrvaškem, na meji med občinama Matulji in Opatija, je zastal na točki pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Zaplet je povezan z nezmožnostjo (nezainteresiranostjo) obeh občin, da bi zagotovili ustrezno cestno infrastrukturo, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Razpleta še ni na vidiku. Poleg še nekaj manjših naložb, ki jih bomo unovčili v kratkem, se v PC Nepremičnine pospešeno pripravljamo na uvedbo dveh novih dejavnosti, tj. nepremičninsko posredovanje in inženiring. Obe dejavnosti bomo uporabili za lastne potrebe (projekte) in jih hkrati ponudili kot storitev na trgu. Naša stalna naloga je zbiranje informacij (in njihova obdelava) o poslovnih priložnostih, povezanih s pridobitvijo nepremičnin, ki bi ustrezale našim potrebam. Ivan Hozjan Arhiv Elektroservisi Za lokacijo v Podrečju (zemljišče v izmeri pribl. 19.000 m2) razvijamo nepremičninski projekt Poslovni park Podrečje. V tej fazi se rešujejo vprašanja uvoza s ceste, prestavitve srednjenapetostnih kablov in kablitve visokonapetostnega daljnovoda. Idejni projekt predvideva šest objektov s skupaj 12.000 m2 pokritih površin, namenjenih predvsem podjetnikom iz Domžal in širše okolice. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.elektroservisi.si. Zemljišče v Tacnu bomo prodali trgovskemu podjetju Spar. Ivan Hozjan, direktor podjetja 3
RDEČA NIT Hiša, ki služi denar Imeti lastno hišo z vrtom to so sanje številnih Slovencev. Naši otroci in vnuki pa bodo sanjali o drugačnih hišah, takih, ki bodo imele nizke stroške vzdrževanja ali jim bodo celo prinašale dodaten prihodek v gospodinjstvu. In take hiše znamo graditi že danes. Čeprav pogosto naletimo na izraze, kot so pasivna hiša, nizkoenergijska hiša, plus hiša itd., velikokrat ne razlikujemo med različnimi koncepti energijsko varčne gradnje. Energijsko varčna hiša je lahko... Nizkoenergijska hiša Za ogrevanje nizkoenergijske hiše letno porabimo med 40 in 60 kwh električne energije na kvadratni meter bivalne površine, kar je enakovredno od 4 do 6 litrom kurilnega olja. Da se dosežejo ugodni rezultati nizkoenergijske hiše, je potrebno pri gradnji poskrbeti za dobro toplotno izolacijo in zrakotesni ovoj zgradbe ter za zasteklitev s toplotnoizolacijskim steklom. Za obratovanje take hiše so potrebni konvencionalni ogrevalni sistem in grelna telesa. Svež zrak se v hišo dovaja s prezračevalnim sistemom. Trilitrska hiša Tehnično gre za koncept, podoben nizkoenergijski hiši, le da vključimo še eno izmed naslednjih komponent: solarni sistem za ogrevanje tople sanitarne vode, prezračevalno napravo, ki vrača toploto, pridobljeno iz odpadnega zraka, nazaj v prostor (rekuperacija). S tem dosežemo letno porabo električne energije za kvadratni meter uporabne površine 30 kwh. Pasivna hiša To je energijsko varčna zgradba, pri kateri je primerno bivalno ugodje zagotovljeno brez običajnega ogrevalnega sistema ali klimatskih naprav. Hiša za ogrevanje enega kvadratnega metra površine lahko porabi največ 15 kwh električne energije na leto. Potrebna toplota za ogrevanje se dovaja z uporabo prezračevalne naprave z obvezno rekuperacijo odpadnega zraka. Hiša mora biti izdelana brez toplotnih mostov. Ničenergijska hiša Zgradba takega objekta je sestavljena iz ovoja z od 40 do 60 centimetri toplotne izolacije brez toplotnih mostov. Ogrevalni sistem v hiši sestavljajo konvektor ter aktivna in pasivna izraba sončne energije, vendar je poleg tega še vedno priključena tudi v javno omrežje. Poleti višek Prečni prerez pasivne hiše 4
RDEČA NIT Hiša, zgrajena pred 20 leti, porabi petkrat več energije za ogrevanje kot nizkoenergijska hiša. električne energije oddaja v omrežje, pozimi pa manjkajočo električno energijo pridobi iz omrežja. Energijsko samozadostna hiša Gre za enako zasnovo kot pri ničenergijski hiši, le da hiša ni priključena v javno energetsko omrežje. Za tako gradnjo potrebujemo večjo površino sončnih kolektorjev, presežek energije pa shranjujemo za zimsko obdobje. Poleg tega lahko z elektrolizo vode pridobimo vodik in kisik, ki ga pozimi uporabljamo kot gorivo v gorilnih celicah. Plusenergijska hiša To je zgradba, ki ustreza energijsko samozadostni hiši. Z uporabo sončnih celic se ustvari presežek električne energije in ta se odda v javno električno omrežje. Vsi opisani koncepti hiš imajo eno skupno lastnost smotrno izkoriščajo presežek nastale energije in jo uporabljajo, ko jo potrebujejo. Prerazporejanje energije je torej tisto, kar omogoči varčnost in tudi okoljevarstveno ravnanje. Ne gre več za prestiž Slovenci smo se do sedaj pogosto odločali za klasične, preizkušene metode gradnje, deloma zaradi nezaupanja v nove tehnologije, deloma zaradi dejstva, da energetsko varčne rešitve navadno zahtevajo nekoliko večji začetni denarni vložek in več znanja pri projektiranju. Danes ni več graditelja, ki pri osnovanju svojega doma ne bi pomislil na energetsko varčne rešitve. Jasno postaja, da je želja po energetski učinkovitosti in samozadostnosti objektov močnejša od starih navad in metod, zaradi česar energetsko učinkovita gradnja ni več zgolj domena naprednih posameznikov, temveč postaja iz dneva v dan počasi standard pri vseh novogradnjah. Kakšna je torej»hiša prihodnosti«? prihodnosti«? Ne bo pomembno, kakšne barve in oblike bo ter ali bo montažna, skeletna, lesena, izdelana iz opeke ali kakega drugega materiala. Ključno bo dvoje, in sicer da bo energijsko neodvisna ali celo plusenergijska in da bo zgrajena iz materialov, ki v celotnem življenjskem ciklu ne obremenjujejo okolja. Koliko je sploh dražja gradnja take hiše? Cene investicij v energetsko varčne hiše so povprečno za približno 10 odstotkov višje kot pri klasični gradnji, vendar se ob upoštevanju prihranka energije vložek povrne že v 10 letih. Stroški se v primerjavi s klasično gradnjo povečajo predvsem zaradi vgradnje kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, vgradnje optimalnega ogrevalnega sistema, vgradnje dodatne toplotne izolacije ter načina gradnje, pri katerem je treba zagotoviti zrakotesnost ovoja in preprečiti pojav toplotnih mostov. Kako se podjetje Elektroservisi prilagaja novim trendom gradnje? Sledimo novim trendom pri stanovanjskih in poslovnih objektih ter jih že vključujemo v načrtovane projekte. Denimo, najnovejši projekt Poslovni park Podrečje smo v želji po čim boljši energetski učinkovitosti zasnovali tako, da bomo čim bolj izkoristili tamkajšnje danosti narave za ogrevanje in hlajenje prostorov bomo uporabili podtalnico, ki jo je na lokaciji v izobilju. Po izračunih bi lahko s tem sistemom zmanjšali stroške za ogrevanje in hlajenje prostorov tudi za do dve tretjini. Ti novi trendi bodo naša zaveza tudi pri načrtih za nadaljnje projekte, ki bodo nastajali pod taktirko podjetja Elektroservisi. Poraba energije za ogrevanje (m2) Nizkoenergijska hiša 40-60 kwh Trilitrska hiša 30 kwh Pasivna hiša 10 kwh Ničenergijska hiša 0 kwh Plusenergijska hiša -x kwh Vaša hiša Preveč? Gregor Senčar vir: www.marles.com 5
DRUGO MNENJE Prihodnost je energetsko varčno bivanje Za drugo mnenje o energetski varčnosti smo prosili dr. Mateja Blenkuša iz arhitekturnega biroja Abiro. Pohvali se lahko z obsežnim opusom, saj je sodeloval pri zasnovi številnih stanovanjskih sosesk, kot so Dunajski vogal, Dunajski mozaik in Dvorec Jelen. Za arhitekturno rešitev Mestne knjižnice Grosuplje si je pred petimi leti prislužil Plečnikovo nagrado. Trenutno se ukvarja s projektom izgradnje nordijskega centra Planica in predava na Fakulteti za arhitekturo. dr. Matej Blenkuš Kaj je za vas energetsko varčna hiša? Varčevanje z energijo moramo razumeti ne le kot varčevanje s toplotnim ogrevanjem, ampak tudi kot varčevanje z našo lastno energijo in viri. Torej je varčna tista hiša, ki človeka kot uporabnika na novo postavi v odnos z njegovim stanovanjem, bivanjem. Ob energetski krizi imamo priložnost, da začnemo na novo razmišljati o hišah in poskušamo človeka vrniti v pristnejši stik z njegovim bivalnim okoljem. Pojem energetske varčnosti je žal prevzel segment industrije, ki skuša energetsko varčno hišo prikazati kot običajno hišo z nekaj več izolacije, z racionalnejšimi viri. Vendar je ključno vprašanje, kako koncipirati bivalni prostor na tak način, da ga bomo že z njegovo rabo varčno uporabljali. Kaj pa Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES)? PURES ureja zgolj tehnološki vidik. S pravilniki ne moreš prisiliti ljudi, da se v času nizkih temperatur strnejo v en prostor in tam skupaj prespijo. To ni»demokratično«in ni v skladu s standardi in normami, ki smo jih v preteklosti razvijali. Po drugi strani lahko tako privarčujemo bistveno več, saj nam ni treba segrevati celotne hiše. Kot rečeno, je za doseganje energetske vzdržnosti pomembneje spremeniti bivalne navade kot pa reševati le tehnične podrobnosti gradnje. Pa je energetsko varčna hiša tudi lepa? PURES pravi, da imamo hišo in okoli hiše fasadni ovoj, ki mora biti ustrezno debel in ne preluknjan več kot toliko, da ne izgubljamo prevelike količine energije. Take hiše so težko lepe. Lahko pa del hiše močno izoliramo, del hiše malo manj, del hiše pa namenimo zunanjemu bivanju, in tako dobimo možnosti, da je hiša lepo oblikovana. Tradicionalno slovensko stavbarstvo je hišo ločilo na zidan, lesen in prezračevan del. Vsak je ponujal določene delovne in bivalne pogoje, kar so ljudje znali izkoriščati in se tudi seliti iz prostora v prostor glede na letni čas. To smo žal izgubili. Je med vašimi projekti kakšen, ki bi ga izpostavili kot energetsko varčnega? Pred dobrim letom smo dokončali hišo za privatnega investitorja. S proizvajalcem kotla za biomaso smo se dogovorili, da bodo izvedli testni preizkus v času največjega mraza. Izkazalo se je, da smo hote ali nehote ustvarili energetsko zelo učinkovito hišo. 6
DRUGO MNENJE Tak koncept se mi zdi pravi, saj energetska učinkovitost vseeno ne bi smela biti pri arhitekturnem snovanju izključni cilj. Pasivne hiše so kompaktne kocke brez balkonov in izbočenih delov. Skozi te dele namreč izgubljamo največ energije. Projektirali ste Dvorec Jelen. Zakaj ste po vašem mnenju zmagali na natečaju? Zato ker smo edini znali sestaviti modern stanovanjski tloris in stanovanjski objekt s kompleksnimi robnimi pogoji srednjeveškega Kranja. In danes, ko objekt stoji, si upam trditi, da smo bili pri tem uspešni. Od koder koli gledaš stavbo, s Šmarjetne gore, Ljubljanske ceste, Glavnega trga ali celo iz starega mestnega jedra, vedno je njen videz drugačen. Kar pomeni, da se dejansko približuje nekemu heterogenemu staremu tkivu. Nikoli ni prevladujoč, kljub temu pa je markanten. Je prezenten, vendar ne vsiljiv. Mislim, da je to komisija tudi po zaslugi spomeniškega varstva Kranj prepoznala kot ključno kakovost. Kupec stanovanja v Jelenu bo dobil zanimivo zmes: moderno stanovanje, sledeč vsem trendom oblikovanja, hkrati pa pristen občutek, da je doma v starem Kranju. Že ko bo vstopil na notranje dvorišče, bo dobil občutek stare mestne strukture. Ko se bo vzpel po gankih, to je zunanjih hodnikih, bo videl nazaj proti stolnici, naprej proti mestnemu trgu ali pa celo Šmarjetni gori v ozadju kulise. Je Jelen tudi energetsko varčen? Pri projektiranju tega objekta PURES še ni veljal, vendar ima vseeno precej izolacije, na stanovanjih, ki so obrnjena proti severu, ima trojno zasteklitev. Pričakujem, da bo poraba energije dokaj majhna. Ni pa bil zastavljen kot nizkoenergetski objekt. Dvorec Jelen daje neskončno možnosti, da veš, kje si doma. Kaj pa je po vašem nadstandarden objekt? Arhitekti se temu poimenovanju izogibamo, ker ni standardov, ki bi določali kakovost stanovanja. Je samo pravilnik o minimalnih zahtevah, ki stanovanje definira zelo skromno. Če bi rekli, da je vse, kar je nad pravilnikom, nadstandardno, bi si metali pesek v oči. V smislu kakovosti bivanja je v primeru Dvorca Jelen kot prvo nadstandard identifikacija z okoljem, to je s starim mestnim jedrom. Če imajo ljudje to radi, na tržišču ne bodo našli ničesar primerljivega. Kot drugo je del nadstandarda bogata socialna interakcija med stanovalci. Skupni prostori so zasnovani na tak način, da lahko pričakujemo, da jih bodo ljudje uporabljali. Ko jih bodo uporabljali, se bodo med seboj spoznavali in hiša bo živela. Tudi v svetu je energetska varčnost razširjen koncept. Bi izpostavili katerega od arhitektov kot gonilno silo? Arhitekti nismo ravno protagonisti energetske varčnosti. Lahko pa omenim avstralskega arhitekta iz 70- ih Glenna Murcutta, ki je znal hiše graditi tako, da je sredi pustinje z zelo neprijazno klimo, z minimalnimi energetskimi vložki ustvaril dobre bivalne pogoje. Bil je neke vrste začetnik trajnostnega razmišljanja za arhitekte. Stara vedenja o tem, kako se gradi, da nekaj privarčuješ, je znal združiti s sodobno arhitekturo. On je neke vrste vzor in navdih. Če želiš arhitekturo vzljubiti, jo moraš spoznavati. Spoznavaš pa jo z običajno uporabo. V Sloveniji bi težko izpostavil koga, ki bi bil dober praktik in hkrati protagonist trajnostnega razvoja. Imamo strokovnjake, ki se s tem izčrpno in dosledno ukvarjajo, tudi na Fakulteti za arhitekturo, vendar bolj s teoretičnega kot praktičnega vidika. Maša Žlajpah Puš arhiv Abiro 7
MENE BRIGA Energetska kakovost našega bivanja Stroški energije predstavljajo razmeroma velik del povprečnega proračuna slovenske družine. Zanimalo nas je, ali se naši sogovorniki zavedajo teh stroškov, kako jih spremljajo in kaj vse so pripravljeni storiti za znižanje stroškov energetske oskrbe gospodinjstva. JURE FERLIC Same mesečne porabe ne spremljam, ker nimam potratnih porabnikov. Ogrevamo se na biomaso, ki se mi zdi v teh razmerah najbolj sprejemljiva v primerjavi s ceno kurilnega olja. Pri uporabi sanitarne vode pa sem izvedel praktični test. Kubični meter vode iz vodovoda stane 80 centov, a če uporabim potopno črpalko in jo potegnem iz štirne porabim za 4 cente električne energije. Zadeva je smiselna v sušnih obdobjih, ko primanjkuje vode za zalivanje vrta. Hišo bi brez dvoma takoj zamenjal za energetsko učinkovitejšo hišo. Všeč so mi lesene hiše, v katerih je popolnoma drugačen občutek za bivanje. So potresno varne in energetsko zelo učinkovite. Zavedati se moramo, da je Slovenija zelo bogata s kakovostnim lesom in upam, da bomo v prihodnje dali več poudarka tem gradnjam. Z vidika cene je sicer gradnja dražja, vendar se mi zdi končni izdelek boljši in kakovostnejši. Sam osebno dajem na vseh področjih prednost kakovosti in nisem pristaš izdelkov z napisom»made in China«. Pred dvema letoma sem zaradi učinkovitejše rabe energije staro peč zamenjal za peč na biomaso. Zraven sem dodal še zalogovnik in kolektorje, ki mi grejejo vodo od aprila do sredine oktobra. Zadeva funkcionira odlično in s samo investicijo sem zelo zadovoljen. Porabi se bistveno manj kurjave, poleg tega se za kurjenje dnevno porabi največ 10 minut. MATJAŽ JAGODIC Porabo energije v stanovanju spremljam, in sicer imam nameščen merilnik porabe električne energije, vgrajeni so tudi toplotni števci za ogrevanje. Stanovanje bi z veseljem zamenjal za energetsko učinkovitejše. Prav tako resno razmišljam o morebitni selitvi v novejše oziroma energetsko varčnejše bivališče. Za to sem pripravljen tudi več plačati. Na energetsko učinkovitost stanovanja v bloku je težje vplivati, kot če bi živel v hiši. Se pa že nekaj časa dogovarjamo o prenovi izolacije in zamenjavi fasade. Pri prenovi stanovanja pred dvema letoma smo že zamenjali okna in s tem zmanjšali toplotne izgube. Za ogrevanje smo priklopljeni na toplovod, za elektriko v javno omrežje. Obnovljivi viri energije niso mogoči, če pa bi živel v hiši, bi zagotovo razmišljal o učinkovitejšem načinu ogrevanja, na primer o toplotni črpalki ali sončnih kolektorjih. BOJAN MILIČIČ Porabo energije spremljam na mesečnih položnicah. To imam v navadi, saj sem prej živel v hiši, ki se je ogrevala 8
MENE BRIGA na elektriko. Spremljam samo porabo električne energije. Drugih energentov ne spremljam. Stanovanje, v katerem živim, je vezano na toplovod (ogrevanje, topla voda), plina ne uporabljam. Stanovanje je dokaj novo in tudi energetsko učinkovito, tako da nisem razmišljal o kakršni koli zamenjavi. Razlogi za selitev verjetno v prvi vrsti niso in ne bodo zaradi energetske učinkovitosti, ampak zaradi drugačnih in pomembnejših življenjskih potreb. Za energetsko učinkovito gradnjo bi verjetno plačal več, recimo do 10 odstotkov vrednosti»navadne«gradnje. V bližnji prihodnosti ne nameravam povečati energetske učinkovitosti svojega stanovanja. URŠA TROST Žal na porabo v trenutnih razmerah ne morem vplivati, zato je tudi ne spremljam ravno pozorno. Me pa vsako leto jezi vedno večji račun za olje in drva. O zamenjavi hiše že resno razmišljamo, vendar moramo najprej obstoječo prodati. Ko bomo kupovali novo, bomo zagotovo izbirali tudi glede na energetsko učinkovitost. Seveda se mora investicija v določenem času povrniti. V hiši v kateri živimo bi želeli povečati učinkovitost. Predvsem bi bila smiselna naložba v nova okna in izolacijo podstrehe. Ker pa smo v fazi prodaje, bomo to prepustili novemu lastniku. Azra Šumič, Maša Žlajpah Puš KRATEK STIK Laboratorij za visoke napetosti Elektroinštituta Milan Vidmar praznuje 50. Jubilej Laboratorij za visoke napetosti je na pobudo akademika prof. dr. Milana Vidmarja, ustanovitelja Inštituta za elektrogospodarstvo pričel nastajati leta 1962. Profesor Vidmar je trdil, je pri razvoju VN naprav vsako rešitev potrebno preveriti s preskusom in tako je ostalo vse do danes. V začetku je laboratorij nudil podporo domačemu elektrogospodarstvu in industriji visokonapetostne opreme. Kasneje se je usmeril na diagnostično preskušanje opreme za potrebe vzdrževanja in ugotavljanja njene preostale življenjske dobe. Zmogljivost laboratorija je primerna za izvajanje standardnih dielektričnih preskusov večine visokonapetostnih elementov EES Slovenije. Laboratorij ves čas obstoja aktivno sodeluje pri pomembnih mednarodnih strokovnih konferencah in pri delu mednarodnih strokovnih organizacij. Uporabljajo ga tudi študenti Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Po temeljiti obnovi laboratorija v letu 2005 Inštitut lahko zagotavlja kvalitetno aplikativno raziskovanje in šolanje bodočih raziskovalcev. Novo za vas: prijavite se na brezplačno obveščanje o izklopih Elektro Maribor je za odjemalce na svojem področju pripravil aplikacijo za obveščanje o načrtovanih izklopih. Odjemalci bodo tako predhodno obveščeni o načrtovanih izklopih na področju, kjer živijo. Prijava na obveščanje se izvede na spletni strani družbe Elektro Maribor: www.elektro-maribor.si. Pod zemljevidom, ki nas pripelje do vseh izklopov, ki so ažurno objavljeni na spletni strani, je možnost 'Prijavite se na obveščanje o izklopih!', kjer lahko izvedete prijavo. Odjemalec lahko vnese podatke za vsako svoje merilno mesto in določi kako želi biti za posamezno merilno mesto obveščen. Obvestilo bo moč prejeti po elektronski pošti, SMS-u in fax-u. Pred načrtovanim izklopom bo odjemalec po elektronski pošti, SMS-ju ali fax-u prejel ustrezno obvestilo o načrtovanem izklopu. Aplikacija je do nadaljnjega brezplačna, ker je še v fazi testiranja. V tej fazi aplikacija še ne vključuje obveščanja o nenačrtovanih izpadih. Odjemalce vabimo, da se na obveščanje prijavijo. 9
KDO JE... FRANCI MILHAR Inženir dobrega srca Pogovarjala sva se na trasi»njegovega«daljnovoda Beričevo Trbovlje, kjer vodi dela s strastjo, s kakršno se ukvarja tudi s prostovoljnim gasilstvom. gledam akcijske filme in komedije. Najljubšega filma nimam, sem pa šestkrat gledal Gladiatorja. Poslušam rock. Kaj je vplivalo na tvojo izbiro poklica? Od nekdaj sem vedel, da hočem delati nekaj z elektriko, zato sem se vpisal v srednjo elektrotehnično šolo, čeprav mi je šolska svetovalna služba priporočala gimnazijo. Med vožnjo in sprehodom po trasi sva se pogovarjala o projektu, ki ga vodi, o njegovi družini in delu pri gasilcih. Na projekt je zelo ponosen, pravi pa, da so vse delo opravili fantje, ki so garali pri izvedbi. Posebej poudarja odlično sodelovanje s celotno investitorjevo ekipo. Pravi, da se je po dobrih 3 letih dela v podjetju Elektroservisi ogromno naučil. Najpomembnejše stvari v tvojem življenju? Zdravje, družina in prijatelji. Dosežek v življenju, na katerega si najbolj ponosen? Uspešno dokončana fakulteta, zaposlitev, strokovni izpit in prostovoljno delo v gasilskem društvu. Tvoje vrednote? Zanesljivost in zaupanje. Franci na svojem objektu našem gasilskem društvu, to pa je resno delo. Zahteva veliko izobraževanj v prostem času. Vodenje tovarišev na intervenciji in urjenje mladih gasilcev pa je velika odgovornost. Na intervenciji ni prostora za čustva, odločati se moram odgovorno. Tvoj sanjski avtomobil? Hiter športni dvosed ali lepo vzdrževan oldtajmer za počasne nedeljske vožnje v dobri družbi. Najljubša jed, film, glasba? Testenine v vseh oblikah in krompir, pečen v pečici. Rad Katero delo te bolj zadovoljuje, komerciala ali vodenje del? Vodenje del je veliko bolj tehnično in adrenalinsko. Kakšni so tvoji načrti? Kje bo Franci čez deset let in kaj bo počel? Zasebno upam, da si bom ustvaril družino, profesionalno pa se želim še naprej ukvarjati s projekti na»visoki napetosti«, povezanimi s prenosom in proizvodnjo električne energije. Srečka Žlajpah Franci Milhar, Srečka Žlajpah Kaj te pri ljudeh najbolj moti? Neiskrenost. Kako najraje preživljaš prosti čas? Aktivno se družim s prijatelji ob igri košarke, nogometa ali namiznega tenisa. Najljubši hobi, opiši ga? Sem namestnik poveljnika v Gasilec Franci 10
MI SMO... ŠOFERJI»Težkokategorniki«na terenu Voznik strojnik v podjetju Elektroservisi ni tipičen šofer s kosmatimi cokli in denarnico na»ketni«. To je»konkretno«delovno mesto s»konkretnim«delom, pri katerem smo večkrat umazani do komolcev in kolen. Kdo ima največjega, najmočnejšega, najhitrejšega,... V ekipi, ki skrbi za vožnjo in upravljanje največjih strojev v podjetju, smo trenutno štirje: Primož Martinšek, Jernej Šemrov, Damjan Ambrožič in Marjan Kodrič. In vsak ima svojega. Sam sem imel še pred kratkim primat najmočnejšega in najzmogljivejšega s svojim zelenim Unimogom 6 x 6. Z letošnjim nakupom novega Mercedeza 8 x 8 pa mi je mesto najmočnejšega prevzel Jernej. Tudi Damjan vozi in upravlja nov stroj, Unimog 4 x 4. Marjan se je naši ekipi pridružil kot zadnji, zato ima najstarejšega, MAN 4 x 4. Letos smo z nakupom dveh novih vozil resnično pomladili svoj vozni park. To je pomembno, saj se moramo na svoje stroje 100-odstotno zanesti, ko se vozimo po servisnih cestah in brezpotjih, saj do naših delovišč navadno niso speljane asfaltirane dvopasovnice. Smo pravi tim, katerega neuradni vodja je Jernej Šemrov z najdaljšim stažem. Poleg službe nas druži tudi prosti čas. Kar trije člani jaz, Jernej in Damjan smo sokrajani iz Rovt in strastni navijači relija. Pomembno je sodelovanje z ekipami na terenu, delovodji in organizatorji. Pomembno je sodelovanje z ekipami na terenu, delovodji in organizatorji. Od nas je odvisen delovni proces, saj se delo redko začne, preden mi pripeljemo»težko mašinerijo«. Naše delo ni zabava z dragimi»igračkami«, ravno nasprotno, na prvem mestu je odgovornost za naša življenja in življenja monterjev. Vsekakor nam v službi ni dolgčas. Delo je razgibano in zanimivo, poteka na vseh koncih Slovenije tam, kjer nas potrebujejo. Kadar je treba, delamo od jutra do večera, kot vozniki, upravljavci strojev, ali pomagamo monterjem. Se tudi vam zdi delo zanimivo? Če se želite pridružiti naši ekipi, vam kar povem, da za to delo potrebujete veliko mero poguma, preudarnosti, sposobnost hitrega odločanja in trezno glavo. Rovtarski klan sprejme medse le najboljše! Primož Martinšek 11
MI DELAMO Dobro delamo na objektu RTP Ilirska Bistrica Gradnja stavbe novega GIS-stikališča, tehnološke in komandne stavbe, transformatorskih polj in DV-portalov nove RTP Ilirska Bistrica se končuje. Na objektu naše podjetje skupaj z nekaterimi kooperanti izvaja jeklene konstrukcije v zunanjem delu ter ključavničarska in krovsko-kleparska dela na stavbi. Vodja projekta Jernej Zupan in nadzornik gradbenih del Sandi Jakončič»TRESETA«na prevzemu objekta. Investitorja del sta Eles in Elektro Primorska. Izvedbo naših del vodi odgovorni vodja del Jernej Zupan. Jernej pravi, da je v teh kriznih časih težko delati na objektu, kjer so podizvajalci izbrani zgolj na podlagi najnižje cene, brez upoštevanja kakovosti izvedbe. Mi,»težkokategorniki«, bomo počasi odšli z gradbišča, zavzeli pa ga bodo montažerji tehnološke opreme (GIS-stikališča, kablov itd.). Med njimi bodo tudi naši fantje, ki bodo poskrbeli za VN-kabelske povezave. Več o njihovem delu pa v eni prihodnjih številk. Srečka Žlajpah Sandi Jakončič, nadzornik gradbenih del:»veseli me, da v teh burnih časih še vedno obstajajo domača podjetja, ki svoje delo opravljajo z odliko. In eno izmed takih je gotovo podjetje Elektroservisi.«Več na: http://goo.gl/3185e Na vrhovih so novi RTV pretvorniki Nove telekomunikacijske stolpe v Zagorju, Črni na Koroškem in Paki pri Velenju smo predali naročniku RTV Slovenija. Vse tri antenske stolpe smo začeli graditi že lani. Za objekte, ki jih gradimo za RTV Slovenije, so značilne zahtevne lokacije, oddaljene od najbolj urejenih prometnih poti. Najzahtevnejša je bila tokrat izvedba del na pretvorniku Paka pri Velenju, kjer ni bilo dostopne poti, zato smo v izvedbo na terenu vključili»kaskaderje«z izkušnjami pri izvajanju del in transportih na najbolj nedostopnih terenih. Pri montaži stolpa Črna na Koroškem smo morali uporabiti montažno iglo, saj gozdna pot ni omogočala uporabe največjih avtodvigal. Gradnjo stolpov je vodil odgovorni vodja del Jernej Zupan. Zadnji pregled in prevzem je nadzornik Štefan Strojnik opravil sredi oktobra. Srečka Žlajpah Montažo stolpa Črna na Koroškem smo izvedli z montažno iglo 12 Več na: http://goo.gl/01xk6
MI DELAMO Čez hribe in doline tudi po zraku Dober in uspešen projekt je mogoč, kadar sodeluje odlična ekipa. Gradnja daljnovoda 2 x 110 kv Beričevo Trbovlje se bliža koncu. Od februarja smo skupaj s konzorcialnim partnerjem Dalekovod Zagreb zgradili 38 kilometrov daljnovoda. Na terenu izvajamo še končno ureditev okolice in antikorozijsko zaščito konstrukcij, kar bomo zaradi prihajajoče zime dokončali spomladi prihodnje leto. Podjetje Elektroservisi smo izvedli gradbena dela, postavili konstrukcije in elektromontažna dela na odseku od stojnega mesta (SM) 1 do SM 76. Zaradi zahtevne konfiguracije terena in neposekanih kotanj je bila tokrat potrebna tudi helikopterska montaža, ki jo je predvideval že sam projekt. Montažo predvlečne najlonske vrvi s pomočjo helikopterja smo izvedli v sodelovanju s podjetjem Flycom. Postopek, ki se je pri nas izvedel prvič, je bil pravi izziv za pilota, ki je moral zelo počasi in previdno vleči najlonsko vrv od stebra do stebra, in tudi za monterje na stebrih, ki so vrv vpenjali v kolute na izolatorskih verigah. Projekt se zdaj zaključuje. Predvidena dela smo končali več mesecev pred terminskim načrtom. Pripravlja se le še dokumentacija za interni strokovni tehnični pregled. Na dobro izvedbo projekta sem še posebej ponosen, saj je to moj prvi objekt, ki sem ga kot odgovorni vodja del vodil samostojno. Seveda to ne bi bilo mogoče brez dobrega sodelovanja z ekipo investitorja Elektro Slovenija d.o.o. pod vodstvom vodje projekta Elizabete Strgar Pečenko. Za uspešno izveden projekt se moram zahvaliti predvsem našim»terencem«, ki so dali vse od sebe. Franci Milhar V 7 mesecih smo izvedli montažo 769 t konstrukcij 237.150 m vodnikov 44.805 m OPGW 4.580 m vzpenjalnih sistemov Helikopterska montaža predvlečne najlonske vrvi Več na: http://goo.gl/pbtsm 13
MI DELAMO S kablovodom pod reko V konzorciju s podjetjem Eltima d.o.o. smo v sklopu izgradnje RTP 110/20 kv Bohinj dobavili in izdelali 110 kv kabelske sisteme: priključni 110 kv kablovod Moste ter 110 kv kabelske povezave med GIS-postrojem in dvema energetskima transformatorjema. Zaradi energetske podhranjenosti bohinjske regije se je naš naročnik Elektro Gorenjska d.o.o. že pred leti odločil, da bo v to regijo umestil novo razdelilno transformatorsko postajo in s tem izboljšal energetske razmere. Posebnost projekta je trasa priključnega kablovoda, ki poteka od obstoječega stebra SM 72A do stikališča v RTP Bohinj. 22 usposobljenih monterjev smo potrebovali, da smo v samo 3 dneh položili 2.888 m kabla v jaške in cevi Večino trase poteka po travnikih in njivah, prečka pa tudi Savo Bohinjko. Prečenje smo izvedli s podvrtavanjem in uvlečenjem cevi v trasni dolžini 65 metrov. Celotno traso v dolžini približno enega kilometra smo izvedli v enem kosu brez kabelskih spojk. Projekt je bil zahteven, saj je bilo potrebno kabel polagati tako v kabelsko posteljico kot v cevno kanalizacijo. Poleg tega so bili na trasi kar štirje 90-stopinjski zavoji. Tak projekt bi težko izvedli brez strokovno usposobljenega kadra in ustrezne opreme. S to pridobitvijo bo podjetje Elektro Gorenjska prispevalo k razvoju regije in omogočilo priklope novih porabnikov električne energije. Z umestitvijo nove razdelilne transformatorske postaje se bodo zmanjšala nihanja Polaganje 110 kv kabla je zahtevno delo v omrežju ter s tem izboljšala zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo v bohinjski regiji. Tone Mavri Bojan Stipanič Več na: http://goo.gl/zo4zo Energično gradimo 400 kv daljnovod Po mnenju investitorja Elektro Slovenija enega največjih slovenskih prenosnih projektov v novejši zgodovini, daljnovod 2 x 400 kv Beričevo Krško, gradimo v konzorciju s partnerjem Dalekovod d.d. Zagreb. Najtežji steber na SM 81 tehta 33.628 kg Največji elektroprenosni projekt letos v Sloveniji je zagotovo izgradnja 2 x 400 kv daljnovoda Beričevo Krško, ki ga gradimo v konzorciju s podjetjem Dalekovod d.d. Zagreb. Na več kot 80-kilometrski trasi daljnovoda podjetje Elektroservisi izvaja dela na odseku od stojnega mesta (SM) 55 do SM 106. Gradbena dela so večinoma že končana, zdaj postavljamo še zadnje dele jeklenih stebrov. V celoti smo sestavili in postavili 39 od 52 daljnovodnih stebrov. Tloris največjega stebra meri 169 m2, kar je enako površini srednje velike enodružinske hiše. Skupna teža vgrajene konstrukcije je kar 953 ton. Pripravljamo se za začetek montaže elektroopreme. Marko Praprotnik 14 Več na: http://goo.gl/zfcja
MI DELAMO Izboljšali smo svoj rekord Z uspešno izvedenim strokovno-tehničnim pregledom na objektu RTP Koroška vrata Pekre lahko potrdimo, da smo uspešno izboljšali rekord izgradnje najdaljšega 110 kv kablovoda v Sloveniji. Dolžina trase med RTP Pekre in RTP Koroška vrata je 3900 metrov in je razdeljena na štiri odseke. Posebnost tega projekta je, da kabel ni na vseh odsekih enak, saj smo na tretjem odseku, ki poteka ob strugi reke Drave, zaradi specifičnosti okolja položili tip kabla s svinčeno vodno zaporo. To vpliva na težo kabla, saj je teža kabla s svinčeno vodno zaporo za 60 odstotkov večja od kabla z vodno zaporo iz aluminija (teža kabel svinec pribl. 16 kg/m, z Al-zaporo 10 kg/m, teža bobnov pribl. 20 t). Na kablovodu smo izvedli tri komplete spojk, na katerih smo izvedli tudi preplet ekranov. Bistvene faze projekta smo spremljali s»planom kvalitete«. Plan kvalitete časovno sovpada s terminskim planom ter vključuje vse izvajalce, ki so v fazi izgradnje 110 kv kablovoda delali na objektu. Ključna stvar pri tem so točke predaje objekta med posameznimi izvajalci, torej na tem projektu primopredaje trase kablovoda med gradbenim in elektromontažnim izvajalcem. Na kratko to pomeni, da smo vsako traso pred polaganjem prevzeli od gradbenega izvajalca. Potem ko smo mi na trasi položili kable in izvedli meritve plašča kabla, s katerimi se dokazuje, da se med polaganjem ni poškodoval zunanji plašč kabla, smo jo predali nazaj gradbenemu izvajalcu, ki jo je na podlagi zapisnika začel zasipati. Plašč kabla smo pomerili tudi po zasipu trase, s čimer smo dokazali, da se plašč kabla tudi med zasipom ni poškodoval. Brez težav ni šlo, saj so nam tik pred zaključkom del iz skladišča ukradli koaksialni kabel, potreben za izdelavo prepleta ekranov. Zaradi pomembnosti projekta in časovne stiske smo se odločili, da gremo po novega neposredno k proizvajalcu kabla NKT v Köln. Projekt smo tako končali v roku in strokovna Kabel smo po polaganju testirali komisija je na pregledu sprejela sklep, da ni nobenih zadržkov za stavljanje kablovoda na 24-urni test brez bremena. Z visokonapetostnim 110 kv kablovodom, ki bo povezoval razdelilni transformatorski postaji Koroška vrata in Pekre Elektro Maribor d.d., končuje izjemno pomembno elektroenergetsko povezavo, ki bo za prebivalstvo in gospodarstvo v mestu in okolici bistveno povečala zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo. Pohvaliti želim celotno mengeško skupino z delovodjo Tomažem Štefančičem in Martinom Bizjakom ter RTP skupino z delovodjo Rokom Počrvino na čelu, ki so znova dokazali, da so resnični strokovnjaki za 110 kv kabelske sisteme. To je še en projekt, ki je pokazal, da je dobro vlagati v izobraževanje monterjev za kable in kabelsko opremo. Bojan Stipanič Trasa kablovoda poteka od RTP Koroška vrata do RTP Pekre Arhiv Elektro Maribor Več na: http://goo.gl/k3pbh 15
MI DELAMO Diagnostika kablov zmanjšuje stroške Kljub velikim prednostim, ki jih prinašajo kabelski sistemi, okvare na kablovodih še vedno povzročajo težave. Z diagnostiko delnih razelektritev ponujamo nov način»vzdrževanja glede na stanje«na podlagi zgodnje določitve povišanih vrednosti delnih razelektritev in kritičnega odseka kabla. Z uporabo tega načina se zmanjšajo nepričakovani izpadi, poviša se stopnja obratovalne zanesljivosti ter olajša načrtovanje stroškov vzdrževanja in investicij. Elektroservisi smo skupaj s partnerskim podjetjem brezhibno izvedli prvo diagnostiko srednjenapetostnega kabelskega omrežja. Uspešno smo locirali povečanje delnih razelektritev znotraj celotne srednjenapetostne kabelske mreže v enem največjih Visoko tehnološka merilna oprema za spremljanje (levo) ter za lociranje (desno) delnih razelektritev slovenskih industrijskih objektov. Delne razelektritve so pokazatelj porajajočih se poškodb v izolaciji kabla in veljajo za najboljši kazalnik dotrajanosti izolacije na kablih. Monitoring oziroma on-line merilna metoda nam omogoča, da ugotovimo, na katerih kablih že prihaja do delnih praznitev oziroma kje obstaja verjetnost njihovega nastanka ali povečanju. Meritev se izvaja najmanj en teden pod obratovalnimi pogoji tako, da ustavitev proizvodnje oziroma izklop omrežja nista potrebna. Rezultati, ki jih dobimo po opravljeni meritvi, jasno prikažejo vrednosti delnih razelektritev znotraj merjenih kablov. Off-line merilna metoda je logično nadaljevanje monitoringa. Metoda omogoča določitev kritičnih odsekov kablov, to je tistih mest, na katerih je verjetnost preboja izolacije največja. Meritev se izvede v nekaj urah, pri čemer merjeni kabel ni pod obratovalnimi pogoji. Zato se meritev večinoma izvaja v času, ko se srednjenapetostno omrežje izklopi zaradi drugih razlogov (vzdrževanje, remont itd.). Informacija o stanju izolacije kabla pomeni izjemno dodano vrednost za lastnika kabla. Ko razpolagamo z informacijo o stanju izolacije kablov in kabelskega pribora, lahko učinkovito upravljamo stroške vzdrževanja in investicij. Diagnostični pristop k vzdrževanju srednjenapetostnega kabelskega omrežja je zato veliko gospodarnejši od korektivnega vzdrževanja, ki se izvaja šele ob izpadu omrežja ali odpovedi opreme. Bojan Miličić KRATEK STIK Elektro Ljubljana izvaja dela pod napetostjo na celotnem oskrbovalnem omrežju Elektro Ljubljana d.d. je v okviru rednih aktivnosti pričela z izvajanjem del pod napetostjo na nizko napetostnem omrežju. Tako so najprej na območju distribucijske enote Novo mesto izvedli pet različnih del pod napetostjo, na območju distribucijske enote Ljubljana mesto pa kar dvanajst. Iz teh pozitivnih izkušenj so letos razširili krog usposobljenih elektromonterjev za delo pod napetostjo na celotnem oskrbovalnem območju Elektra Ljubljana. Uvajanje dela pod napetostjo pomeni možnost dodatne stimulacije in usposabljanj elektromonterjev, saj v Elektro Ljubljana opažajo interes elektromonterjev po tem znanju in kompetencah. Izvedba del pod napetostjo je kar nekajkrat pripomogla k hitrejši realizaciji naročenih del brez nezadovoljstva ali izklapljanja odjemalcev iz elektrodistribucijskega omrežja. Uporaba tehnologije dela pod napetostjo je še posebej zanimiva v mestnih središčih, saj predhodno ni potrebno usklajevati predvidenega termina izklopa ali obveščati odjemalcev. S tem se izognejo tudi prenekateremu nočnemu delu oziroma delu preko polnega delovnega časa. 16
STROGO STROKOVNO Poligonalni stebri Za hitro gradnjo in estetski videz daljnovodov so zelo primerni jekleni poligonalni stebri. Jekleni poligonalni stebri se lahko uporabijo kot alternativa predalčnim jeklenim konstrukcijam pri visokonapetostnih daljnovodih ali betonskim stebrom za srednjenapetostne daljnovode. Izdelani so iz toplo valjane pločevine s preoblikovanjem na avtomatiziranih upogibnih strojih in varjeni z avtomatskimi varilnimi napravami, ki zagotavljajo standardizirano kakovost. Visokonapetostni daljnovod na poligonalnih stebrih ni dražji od klasičnega daljnovoda na predalčnih stebrih. Nekoliko višja cena za dobavo konstrukcije se namreč uravnovesi z nižjo ceno montaže, ki je posledica preproste konstrukcije. Čas postavitve poligonalnih stebrov je lahko v primerjavi s postavitvijo predalčne jeklene konstrukcije do petkrat krajši. Stebri so primerni za uporabo v urbanih okoljih ali naravnem okolju, kjer obstajajo omejitve glede širine trase. Stebri se lahko izvedejo kot vsadni v pripravljene temeljne čaše ali s prirobnicami na pripravljene temelje z vgrajenimi sidri. Zlasti so primerni za izvedbo rekonstrukcij, ker je mogoče vsa gradbena dela izvesti med normalnim obratovanjem daljnovoda, sama postavitev stebrov na pripravljene temelje pa zahteva minimalne izklope daljnovodov. Pri srednjenapetostnih daljnovodih se priporoča uporaba poligonalnih stebrov na stojnih mestih, ki zahtevajo Čas postavitve poligonalnih stebrov je lahko v primerjavi s postavitvijo predalčne jeklene konstrukcije do petkrat krajši. večjo nosilnost stebrov ali višino, večjo od 12 metrov. Uporaba poligonalnih stebrov ne spremeni silhuete daljnovoda, ker so zelo podobni betonskim. Pri drogovih z večjo zahtevano višino je močno olajšan prevoz drogov od proizvajalca do kupca in tudi na objekt sam. Prednosti poligonalnih stebrov so: bistveno manjše dimenzije stebrov, manjši temelji, ožja trasa daljnovoda, precej krajša izvedba del po postavitvi temeljev. Projektiranje stebrov poteka enako kot projektiranje klasične predalčne konstrukcije tako, da se preveri ustreznost posameznih tipov stebrov za vsako stojno mesto. Pri večjih projektih resni proizvajalci izvedejo tudi nekaj tipskih porušnih testov, kar daje naročniku dodatna zagotovila o kakovosti. Srečka Žlajpah Celoten referat Skeniraj QR kodo Obišèi http://goo.gl/us7nw 17
NEPREMIČNINE Dvorec Jelen je pod streho Prvi stanovalci bodo pomlad pričakali v novih stanovanjih na prestižni lokaciji. V zadnjih letih se je sektor gradbeništva v Sloveniji sesul kakor hišica iz kart. Številna gradbena podjetja so v zelo slabem stanju, zaradi česar so pri izgradnji trenutnih projektov razmere nestabilne in je zagotavljanje tekoče izvedbe projektov za investitorje postalo pravi izziv. To se je zgodilo tudi pri projektu Dvorec Jelen. Sredi septembra letos smo morali prekiniti sodelovanje z glavnim izvajalcem projekta, Lesnina inženiring, d.d., kar je spremenilo pravila igre pri izgradnji tako obsežnega projekta. Naš ključni cilj pri izgradnji Dvorca Jelen ostaja zagotoviti nemoteno izgradnjo ter čim prej in z nespremenjeno stopnjo kakovosti zaključiti projekt. Objekt je na srečo v sklepni fazi. Gradbena dela so praktično končana. Ostala so še dela pri izvedbi zunanje ureditve in obrtniška dela. Ta so zelo pomembna, ker postavijo piko na»i«vsakega stanovanjskega objekta. Trenutno se podpisujejo pogodbe s podizvajalci kar je ključna prioriteta do zaključka del. Ob sprehodu skozi objekt lahko opazimo, da se končuje polaganje keramike v stanovanjih, na hodnikih in stopniščih na delu»a«, v delu»b«pa je manjka še približno 10 odstotkov. Podobno velja tudi za strojna in elektroinštalacijska dela. Streha na objektu je končana, prav tako se zaključujejo steklarska dela v gradbeniškem žargonu bi lahko rekli, da je objekt»zaprt«, tako da se prihajajoče zime ne bojimo. Ta bo morda nekoliko podaljšala le dokončanje zunanje ureditve, ki se lahko raztegne v zgodnjo pomlad, ne bo pa to ovira za tehnični pregled, ki bo predvidoma na začetku februarja naslednje leto. Končuje se polaganje keramike v stanovanjih Gregor Senčar Iz kranjske sramote je zrastel kranjski ponos Steklarska dela so že zaključena 18
NEPREMIČNINE Novo: Poslovni park Podrečje Projekt Poslovni park Podrečje je naš naslednji investicijski projekt. Pridobili smo že večino projektnih pogojev, gradbeno dovoljenje pa pričakujemo v prvi polovici leta 2013. Zakaj ravno»poslovni park Podrečje«? V domžalski regiji primanjkuje prostorov za poslovno dejavnost, ki so v skladu z novimi standardi in zahtevami trga. Izbrano zemljišče je po svojih značilnostih zelo primerno za tak projekt. Poslovni park je zaradi lege in zasnove objektov namenjen predvsem poslovno-storitveni dejavnosti. Izpolnjuje tri najpomembnejše pogoje za uspeh na nepremičninskem trgu: lokacija, lokacija in lokacija. Komu je Poslovni park Podrečje namenjen ter kako sta temu prilagojeni arhitektura in lega? Poslovni park je namenjen predvsem srednjim in malim podjetjem ter obrtnikom, ki želijo v svojem poslu ustvarjati dodano vrednost ter zato racionalno ravnajo pri stroških poslovanja. Prednost arhitekturne zasnove je predvsem modularnost, ki omogoča variacije glede velikosti in ureditve poslovnih enot. Te se lahko preprosto prilagodijo potrebam posameznega podjetja, hkrati pa omogočajo prilagodljivost tudi pozneje pri uporabi posamezne enote. Prostorska in oblikovna zasnova območja je pripravljena tudi z mislijo na širši krog uporabnikov in okoliške prebivalce, saj bo pozitivno vplivala na vizualno podobo območja, hkrati bo urejeno tudi nabrežje Kamniške bistrice, kar bo izboljšalo kakovost bivanja. Kaj pa ekologija in stroški? V želji po čim večji energetski učinkovitosti objektov in z mislijo na prihodnost smo skupaj s podjetjem Menerga našli energetske rešitve, ki omogočajo tudi do 57-odstotne prihranke pri stroških ogrevanja in hlajenja objektov. Ti prihranki bodo mogoči z uvedbo sistema, ki kot grelno-hladilni medij uporablja podtalno vodo, ki jo je v Podrečju v izobilju. Poslovni park Podrečje v številkah Velikost zemljišča 18.874,33 m 2 Število samostojnih poslovnih enot 6 Neto poslovnih površin 12.000 m 2 Število parkirnih mest 50 Kdaj bo projekt končan? Gradnjo nameravamo začeti v drugi polovici prihodnjega leta. Tako bodo prvi poslovni prostori na voljo že na začetku leta 2014. Gregor Senčar Video predstavitev Skeniraj QR kodo Obišèi http://goo.gl/xvikb Ob Kamniški bistrici načrtujemo izgradnjo Poslovnega parka Podrečje 19
KAJ DOGAJA Kontrola merilnih mest na terenu Elektro Ljubljana je prvo elektrodistribucijsko podjetje, ki je zagotovilo meroslovni pregled po sistemskih obratovalnih navodilih. Osnovno storitev smo nadgradili z dodatnimi meritvami in pregledom merilnih mest ter s tem presegli pričakovanja naročnika. Merilni laboratorij Elektroservisi je v mesecu oktobru za Elektro Ljubljana začel izvajati specialne preglede merilnih mest pri večjih odjemalcih električne energije. Elektrodistributerji morajo na podlagi lani objavljenih sistemskih obratovalnih navodil na zahtevo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) opraviti pregled, ki predvideva meroslovni pregled določenega števila števcev in merilnih transformatorjev po naključnem vzorcu zunaj overitvenih period. S pregledom smo preverili točnost merjenja električne opreme v industriji. Meritve so izvedli visokokvalificirani merilci Akreditiranega laboratorija, ki pri svojem delu uporabljajo certificirano specialno merilno opremo. Ker so vzorci različno veliki glede na priključno moč porabnikov električne energije, smo najprej opravili meritve pri odjemalcih s priključno močjo od 41 kw do 1 MW. Poleg osnovne storitve smo za naročnika opravili še vizualni pregled merilnih mest in dodatno meritev točnosti merilne opreme v realnem delovanju pod različnimi vplivi okolja, kar je že vrsto let trend v tujini. Z odličnim sodelovanjem z zaposlenimi v Elektro Ljubljana smo presegli Meritve na terenu izvajajo visokokvalificirani merilci pričakovanja in potrdili dodano vrednost meritev na terenu. Janez Zrnec Predstavitev najboljših v Münchnu Idejni projekt za Poslovni park Podrečje je bil izbran med štiri najboljše projekte za vizualno predstavitev na največjem evropskem investicijskonepremičninskem sejmu EXPO REAL 2012 v Münchnu. Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je na podlagi razpisa na skupni razstavni prostor Invest Slovenia povabila osem tržno najzanimivejših slovenskih nepremičninskih projektov. Brezplačno vizualno in tekstovno predstavitev smo izkoristili za povabilo morebitnih tujih vlagateljev k sodelovanju pri izgradnji šestih poslovnih objektov v Podrečju. Na sejmu sva projekt predstavljala Gregor Senčar in Maša Puš. Obiskala sva tudi druge razstavne prostore, predvsem nepremičninske sklade ter tuje investicijske in nepremičninske družbe. Žal je treba povedati, da je Slovenija v evropskem prostoru še vedno precej neznana, zato smo se z mnogimi morebitnimi vlagatelji dogovorili, da jim najprej pošljemo nekaj več informacij o naši državi. Obisk sejma je bil vsekakor zanimiv, saj smo imeli priložnost videti tudi druge projekte in trende na področju nepremičnin v Evropi; kje drugje bi lahko namreč na enem mestu srečali kar 1.700 razstavljavcev in 38.000 obiskovalcev iz 71 držav. Maša Žlajpah Puš Barbara Vraničar, BIC Bela Krajina V Münchnu smo se predstavili s projektom Poslovni park Podrečje 20
KAJ DOGAJA Prvič na sejmu Metering Europe Elektroservisi smo se s partnerskim podjetjem Energijski konduktorji oktobra uspešno predstavili na dogodku Metering, Billing / CRM Europe. Skoraj 6500 vodilnih podjetij iz energetskega sektorja se je zbralo na letnem dogodku Metering Europe v Amsterdamu. Tradicionalni, centralizirani energetski sektor doživlja seizmične premike v smeri proizvodnje, upravljanja in porabe električne energije. Naraščajoče povpraševanje po električni energiji, varnost pri prenosu ter vedno večje zavedanje glede vpliva klimatskih sprememb spodbujajo razvoj pametnih omrežij ter energetsko učinkovitost. Produkt, ki smo ga skupaj predstavili je sistem za pametno oskrbo in diagnostiko električne energije v gospodinjstvih ter industriji. EC moduli samodejno prerazporejajo razpoložljivo moč in energijo tako, da ohranjajo nemoteno oskrbo prioritetnim napravam. Kadar je razpoložljiva moč prekoračena, moduli izklopijo manj pomembne naprave (bremena). Vgradijo se v električno omarico poleg varovalk in se ob vključitvi samodejno nastavijo. Naš Merilni laboratorij je prvi v Sloveniji, ki je uspešno pridobil certifikat na področju implementacije, svetovanja in servisiranja energetskih kontrolnih modulov. Štirinajsta konferenca Metering Europe je ponudila izjemno pomembno platformo za sodelovanje in dialog vseh ključnih akterjev evropskega energetskega sektorja. Z obiskom konference smo dobil jasno sliko o različnih merilnih postopkih ter potrditev pomembnosti in Bojan Miličić v pripravljenosti na razstavnem prostoru ustreznosti sistema za pametno oskrbo in diagnostiko električne energije, ki smo ga predstavili. Bojan Miličić Točnost meritev krepi zaupanje Ali so na vaši sončni elektrarni meritve oddane energije pravilne? Pravo stanje je mogoče ugotoviti z meritvijo na objektu, v realnem času in pod realnimi pogoji obratovanja. Povečanje razpršenih virov je v zadnjih letih ogromno. Včerajšnji potrošniki električne energije se spreminjajo v proizvajalce in dobavitelje. Samo sončnih elektrarn je v Sloveniji več kot 2200. Kakovost elementov, ki jih investitorji izberejo za gradnjo elektrarne, lahko zelo niha, to pa vpliva na kakovost električne energije, ki jo elektrarna odda v omrežje. Merilni laboratorij Elektroservisi je svoje znanje na področju meritev števcev pod realnimi pogoji na terenu nadgradil z znanjem razumevanja vplivov kakovosti električne energije na merilno garnituro. Kakovost električne energije, ki iz razsmernika pride do merilne naprave, ni stalna. Nihanje kakovosti lahko vpliva na delovanje merilne naprave, kar smo tudi ugotovili v poskusnih meritvah. Zainteresiranim proizvajalcem in kupcem električne energije iz razpršenih virov ponujamo strokovno izvedene meritve, pri katerih hkrati merimo kakovost električne energije in točnost merilnih naprav. Po storitvi povprašujejo lastniki razpršenih virov in strokovna javnost. Zato smo kupili novo opremo ter se povezali z drugimi priznanimi ustanovami na področju meritev kakovosti električne energije in njenega merjenja. Strokovne razprave na konferenci Smart Metering v Amsterdamu potrjujejo, da točno merjenje proizvedene energije krepi zaupanje med proizvajalci energije in njenimi kupci. Janez Zrnec Ponujamo strokovno izvedene meritve točnosti merilnih naprav 21
KAJ DOGAJA Opremili smo futuristične mobilne bivalne enote Naš merilni laboratorij je uspešno opremili moderne futuristične bivalne enote podjetja COODO s sistemom za pametno oskrbo in diagnostiko električne energije. Želja po energetski samooskrbi, zaščiti, varovanju ter zmanjšanju porabe električne energije so primarna vodila, ki definirajo namembnost energijskih kontrolnih modulov (krajše EC modulov). Večnamenske enote podjetja COODO, združujejo vse lastnosti bivalnih kontejnerjev: prenosljivost, kompaktnost, sestavljivost ter z vgraditvijo EC modulov pridobijo piko na i, kar se tiče tehnološke dovršenosti upravljanja vseh porabnikov ne glede na lokacijo. Sistem za pametno oskrbo je nadvse Jure Ferlic in Srečo Grojzdek pri vgradnji EC modulov primeren za počitniške domove, avtodome in plovila ter objekte z omejeno količino energije, še posebej z alternativnimi viri električne energije, kot so vetrne in sončne elektrarne. V luči sejma Bonaca, ki je potekal v mesecu septembru, smo skupaj s partnerskim podjetjem premierno predstavili in prikazali delovanje EC modulov ter po drugi strani promovirali naš storitveni center, ki ponuja implementacijo, vzdrževanje, svetovanje in 24/7 podporo. Bojan Miličić Pomladili smo vozni park Letos smo v dejavnosti Gradnja nabavili dve novi vozili in s tem korenito povečali svoje delovne zmogljivosti. Prvo je vozilo Mercedes 8x8, nadgrajeno z dvigalom za izvedbo del na visokonapetostnih daljnovodih, tudi do 400 kv. Karakteristike in bogata dodatna delovna oprema omogočajo, da z vozilom pridemo skoraj do vsake»štange«. Zaradi dotrajanosti smo zamenjali tudi staro vozilo IVECO. Z novima investicijama smo dobro obnovili vozni park ter zagotovili tudi v prihodnje hitro, kakovostno in varno delo na terenu. Matjaž Jagodic 22 Jernej Zupan Nov Mercedes 8 x 8 se je že izkazal na terenu
KAJ DOGAJA»Nepremičninci«z novo storitvijo V sektorju Nepremičnine od septembra letos ponujamo novo storitev, to je posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin. Strankam tako lahko ponudimo celovito storitev pri poslih z nepremičninami, in sicer: preverjanje dejanskega stanja nepremičnine; preverjanje pravnega stanja nepremičnine; posredovanje pri pogajanjih in pripravi za sklenitev pravnega posla; sestava prodajne, najemne oziroma menjalne pogodbe; priprava predloga za vpis lastninske pravice na nepremičnini, če je nepremičnina že vpisana v zemljiško knjigo; trženje nepremičnine, vključno z oglaševanjem; zagotovitev navodil za varno sklenitev pogodbe. Za izvajanje teh nalog sta usposobljena dva nepremičninska posrednika s pridobljeno licenco Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS, ki ureja to področje. V okviru dopolnitve storitev sektorja Nepremičnine smo prenovili razdelek Nepremičnine na naši spletni strani, kjer je zdaj mogoč dostop do spektra nepremičnin, ki jih ponujamo. Nova storitev bo obogatila ponudbo sektorja Nepremičnine, omogočila boljši pregled nad trgom nepremičnin in ustvarila tudi nove priložnosti za snovanje prihodnjih nepremičninskih projektov. Gregor Senčar Več o storitvi Skeniraj QR kodo Obišèi http://goo.gl/o3r7k VROČA NOVICA Skupaj z našim partnerjem ELV Produkt a.s. s Slovaške smo uspeli pridobiti naročilo za dobavo poligonalnih daljnovodnih stebrov 110kV naročniku Elektro Gorenjska za daljnovod Jesenice Kranjska Gora. Z inovacijo do neprekinjenih telekomunikacijskih povezav Telekomunikacije so danes nujna dobrina in zato je tudi njihovo nemoteno delovanje ključnega pomena. V najinovativnejšem slovenskem distribucijskem podjetju Elektro Gorenjska so zato prvič v Sloveniji načrtovali inovativno izvedbo zamenjave zaščitnega vodnika, ki je močno skrajšala čas prekinitve telekomunikacijskih povezav na DV 110(35) + 20 kv Moste Bled. Naročnik Elektro Gorenjska je izdelal posebno študijo, v kateri je zasnoval projekt zamenjave zaščitne vrvi ob neprekinjenem telekomunikacijskem prometu. V študiji, pri kateri je s statično presojo obstoječih jeklenih stebrov sodelovalo tudi naše podjetje, so natančno načrtovali celoten proces zamenjave vrvi. Preučili so tudi njene posledice s stališča mehanske odpornosti in stabilnosti daljnovoda med montažo in po njej. To je nov pristop, ki je bil v Sloveniji prvič teoretično obdelan, načrtovan in tudi uspešno izveden. Projekt je plod znanja projektanta mag. Boruta Zemljariča in njegovih sodelavcev ter rezultat inovativnega razmišljanja vodstva in zaposlenih v celotnem podjetju Elektro Gorenjska. Poseg zamenjave obstoječe zaščitne vrvi OPWR z novim zaščitnim vodnikom OPGW je bil tudi v izvedbeni fazi zahteven in za nas izvajalce popolnoma nov. Med montažo sta bili na daljnovodnih stebrih vzporedno nameščeni stara in nova vrv. Zaradi tega se je čas prekinitve obstoječe telekomunikacijske poti zmanjšal na minimum. Montaža je potekala nemoteno. Dela smo izvajali še zlasti pazljivo, da se ne bi poškodoval obstoječi kabel OPWR in prekinile telekomunikacijske povezave. Potek del: priprava napenjalnih točk na daljnovodnih stebrih, razvlek OPGW, izdelava optičnih spojev, Montaža novega vodnika OPGW odstranitev obstoječe zaščitne vrvi, zaključna dela. V podjetju Elektroservisi smo ponosni, kadar lahko sodelujemo pri izvedbi del, ki so pomembna za razvoj novih tehnologij pri gradnji in vzdrževanju slovenskega elektroprenosnega in distribucijskega sistema. Rudolf Krampač Bojan Gale 23
POHVALE IN ZAHVALE Pohvala za izvedbo končnikov na objektu KBV Koroška vrata - Pekre»I want to commend the professional installation of the first Tyco GIS cable termination in Slovenia at the underground power line 110 kv Koroška vrata - Pekre in Maribor.Pohvalil bi strokovno izvedbo prvih GIS končnikov znamke Tyco v Sloveniji na objektu KBV 110 kv Koroška vrata Pekre v Mariboru.«Taborsky Wolfgang Application Engineer Austria- Croatia-Slovenia Energy Bojan Stipanič Komentar za dobavo in montažo skupaj z gradbenimi in elektromontažnimi deli na RTP Bohinj»Celotna ekipa je s korektnostjo in profesionalnim pristopom pokazala, da je možno ne tako enostaven projekt izpeljati v dogovorjenem terminskem roku.«tomaž Sitar, Vodja projekta Bojan Stipanič KDO DOGAJA V letošnjem letu sta uspešno zaključila šolanje na višjih šolah: Srečka Žlajpah, inženirka gradbeništva Marko Potec, inženir elektroenergetike Gregor Senčar, inž.gr. je opravil izpit za nepremičninskega posrednika. Vsem sodelavcem čestitamo! 24
ELEKTROSERVISI V MEDIJIH Naš stik, št. 5, leto 2012 Novinar revije Naš stik gospod Miro Jakomin se je v rubriki Sodobnim tehnologijam naproti posvetil»kompaktiranju daljnovodov«. Na njegova vprašanja sta odgovarjala Srečka Žlajpah ter Marijan Premk in nastal je obsežen prispevek z naslovom»na področju daljnovodov najpomembnejši trend kompaktiranje«. Finance, 21.5.2012 Ko so v časniku Finance govorili o naprednih merilnih sistemih, niso mogli mimo našega Merilnega laboratorija, ki na tem področju izvaja različne storitve. Delo, 3.9.2012 V časniku Delo je novinar v okviru članka»da podjetništvo obrodi sad, ni samoumevno«predstavil tudi tabelo nekaterih večjih podjetnikov in njihovih podjetji v letu 2011. Ivan Hozjan z našim podjetjem Elektroservisi, se je po prihodkih uvrstil na 17. mesto. Finance, 28.5.2012 V članku»nakup zemljišča ali gradnja na ključ«je vodja projektov Gregor Senčar predstavil prednosti izdelave poslovne cone»na ključ«. Zraven smo predstavili našo ponudbo v okviru novega projekta Poslovni park Podrečje. Finance, 8.10.2012 Časnik Finance je pred našim odhodom v München na sejem Expo Real 2012 objavil članek Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) z opisom predstavitve, del katere je bil tudi projekt Poslovni park Podrečje. Maša Žlajpah Puš 25
INFO KOTIČEK Oblak za vsakogar GoogleDrive GDrive je storitev v oblaku, ki ponuja 5 GB brezplačnega prostora na Googlovih strežnikih, kamor lahko shranjujemo in z drugimi delimo najrazličnejše datoteke. Z vstopom na stran drive.google.com si zagotovimo dostop do datotek kjer koli in kadar koli, brez nerodnih USBključkov ali pošiljanja datotek po e-pošti, ki je pogosto omejena z velikostjo priponk. Google Drive uporabljamo kot namizno PC (Microsoft, Mac) ali mobilno aplikacijo (Android, ipad). Aplikacija naj bi omogočala odpiranje 30 različnih tipov datotek, tudi če nimamo nameščenih posebnih programov, hkrati pa omogoča ustvarjanje in urejanje dokumentov prek spletnega brskalnika. Za uporabo se moramo prijaviti z Googlovim računom (npr. Gmail). Ko smo datoteke prenesli iz svojih virov na strežnik, samo še nastavimo uporabnike, s katerimi želimo datoteke deliti. Povabljen uporabnik na svoj e-naslov prejme povezavo, ki ga vodi do njemu namenjene datoteke. DropBox Toda GDrive ni edina tovrstna storitev. Podobna in tudi zelo razširjena je aplikacija DropBox, uporabljajo se tudi Box, SkyDrive idr. Dropbox (www.dropbox.com) ponuja še za odtenek preprostejše deljenje map in povezav do datotek, zagotavlja pa 2 GB brezplačnega prostora. Prostor si povečamo s povabilom prijateljev, ki bodo aplikacijo uporabljali. Ob namestitvi določite mapo, v katero dodajate in brišete datoteke. Vsaka sprememba v tej mapi je takoj vidna na spletnem vmesniku ali v drugi napravi, kjer imate nameščen Dropbox. Program sicer sam naredi dve mapi: Public in Photos. Public mapa je javna in je primerna, če želite datoteko deliti s prijatelji. Rdeča nit vseh ponudnikov tovrstnih aplikacij je ista omogočiti uporabniku, da ima datoteke na voljo kjer koli, na mobilni ali stacionarni napravi. Pogoj je samo, da je povezan z internetom. Miha Osredkar Uporaba Dropboxa v praksi 3 V DropBoxu na spletu z desnim klikom pridobite public povezavo. 1 Vse datoteke, ki jih nameravate poslati, stisnite z namenskimi programi (ZIP, ARJ), tako da nastane ena datoteka (npr. DropBox prikaz.rar): 4 Prilepite povezavo v e-pošto in jo pošljite partnerju. 2 Prekopirajte datoteko v DropBoxovo Public mapo v računalniku in sinhronizirajte. Vaš partner bo po e-pošti dobil povezavo, ki ga bo vodila do mape, ki ste jo pravkar naložili v public mapo. 26
STROGO ZABAVNO Sudoku Vir: www.sudoku-puzzles.net Ste se kdaj vprašali? Kdo je bil prvi, ki je rekel: Vidiš tisto kokoš, pojedel bom prvo stvar, ki pade iz njene riti. Kdo se je prvi odločil pobrat brstični ohrovt (ki zgleda zelo čudno), ga skuhal (kar smrdi se bolj čudno kot pa zgeda) in ga potem (najboljše od vsega) celo dal v usta in pojedel? Zakaj ljudje pokažejo na zapestje, ko vprašajo koliko je ura, ne pokažejo pa na svojo zadnjico, ko sprašujejo za WC? Ste kdaj opazili, da ko pihneš psu v gobec, cisto znori. Ko pa ga pelješ z avtom, porine glavo skozi okno? Kdo je bil prvi, ki je pogledal kravo in rekel: Stisnil bom tiste čudne roza viseče stvari in spil, kar bo pač priteklo ven? Zakaj imajo na vhodnih vratih bencinskega servisa, ki je odprt 24 ur kljucavnico? 27
Naprej moramo, če hočemo ali ne, In bolje bomo hodili, Če bomo gledali naprej kakor, če se bomo nenehno ozirali nazaj. (J. K. Jerome) Prihaja čas za nove načrte in cilje. Prihaja čas za dobre želje. Bodite smeli in drzni, ker sreča ljubi pogumne. Pozabite na ovire, razširite krila in poletite uspehom, sreči in zadovoljstvu naproti. Srečno 2013!