Kaša, nekdaj jed revežev, je za kakšno desetletje povsem izginila z jedilnikov, zdaj se kot zdrava (in poceni) hrana vrača na naše krožnike, kuharski mojstri pa kar tekmujejo, kdo si bo zamislil bolj nenavaden recept, kjer bo kaša, takšna ali drugačna, njegov sestavni del. 32 Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana Alpsko mleko s funkcionalnimi dodatki. Vsak dan naredi veliko. www.alpskomleko.si OGLASNA PRILOGA jejmo lokalno Za mleko ni krize Še dolgo se ne bo zgodilo, da ne bi vedeli, kam z mlekom, ali da bi bila cena tako nizka, da se ga kmetom ne bi splačalo proizvajati. Seveda pa se mora pridelava splačati tako kmetom kot mlekarnam. 26, 27
26 Oglasna priloga [ INTERVJU] Ivanka Valjavec, predsednica Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slo Slovenska mlekarska industri Podobno kot druge industrijske panoge se je moralo tudi slovensko mlekarstvo v začetku 90. letih spopasti z izgubo varnega jugoslovanskega trga, hkrati pa je vstop v EU zahteval mnoge prilagoditve. Kot kaže, so slovenski mlekarji prehod speljali dobro, saj je panoga stabilna, pa tudi za prihodnost se ob sprotnih prilagoditvah ni bati. Tako meni Ivanka Valjavec, predsednica Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slovenije, s katero smo se pogovarjali o panogi. v Kakšne so trenutne razmere v slovenski mlekarski industriji, je panoga uspešna? Vedno moramo na panogo gledati primerjalno in v tem pogledu lahko rečem, da gre slovenskemu mlekarstvu dobro. Kar pa ne pomeni, da ne moremo biti boljši oziroma da se nam ni treba prilagajati času. V Sloveniji proizvedemo približno 600 milijonov litrov mleka na leto. Od tega je približno sto milijonov litrov namenjenih domači porabi, približno 500 10. IDEJ milijonov litrov ga oddamo v mlekarne, 150 milijonov litrov gre v Italijo, 350 milijonov litrov v Slovenijo. V Sloveniji torej v obliki mleka in mlečnih izdelkov zaužijemo približno 220 litrov mleka na prebivalca na leto. Ta količina se skozi leta ni kaj dosti spremenila. Spreminja pa se struktura. Tako je sveže pasterizirano mleko zaradi udobnosti pri gospodinjenju malce manj zanimivo, bolj zanimivo je postalo trajno mleko. Povečuje se poraba sirov in jogurtov, poraba sladoleda je precej stalna, pri maslu pa smo zelo slabi, saj ga porabimo le približno pol kilograma na prebivalca na leto, kar je izjemno malo. A to je izraz naših prehranjevalnih navad. Če vse skupaj povežemo s trenutnimi razmerami, krizo in varčevanjem, je slovenska mlekarska industrija krizo zvozila zelo dobro. Letne bilance bodo sicer pokazale majhno izgubo, a milijon evrov izgube v panogi s 300 milijoni evrov prihodkov vsekakor ni veliko. v Razlogi za dobro poslovanje? Na srečo se mlekarne niso lastninile tako kot mnoga NAJPODJETNISKA A 2012/13 druga podjetja v Sloveniji. Tega vodstva niso dopustila, prav tako takšnih načrtov niso imeli lastniki mlekarn. Če pa bi se tudi v mlekarstvu začeli menedžerski odkupi, bi bila slika precej drugačna. v Kakšni pa so izzivi slovenskega mlekarstva? Zgodovinsko smo največji izziv že premagali, to sta bila izguba jugoslovanskega trga v začetku 90. let in vstop v EU. Zato se je morala panoga prilagoditi, že pred vstopom v EU smo na podlagi bilateralnih obmejnih pogodb precej mleka izvozili v Italijo. Danes torej govorimo o domači porabi približno 400 milijonov litrov mleka v takšnih ali drugačnih izdelkih. Seveda pa mlečni izdelki pridejo tudi iz tujine. In če so cenovno zanimivi, se tudi prodajajo. A tudi Slovenija se je na področju mlekarstva prilagodila in danes gre precej mleka v izvoz. Nove trge smo našli vsepovsod. Tako slovensko mleko potuje v države, kot so Vietnam, Južna Koreja, Šrilanka, Mavretanija, arabske države, Tunizija in podobno. To so ekonomsko zanimive države, saj potrebujejo mleko, prevoz pa se je zelo pocenil. Seveda so za izvoz zanimive tudi vse države nekdanje Jugoslavije, razen Srbije. V Srbijo nekaj časa mleka sploh ni bilo možno prepeljati, saj so ga na meji vzorčili in analizirali in pogosto je to trajalo tako dolgo, da je izdelkom pretekel rok uporabe. Obenem pa tudi glede na gospodarsko situacijo srbski trg ni zanimiv. Prodajamo pa v vse druge nekdanje jugoslovanske republike ne glede na politične pretrese. Iščemo tudi nove trge, od sosednjih držav sta zanimivi Italija in Madžarska, vedno bolj pa tudi daljne države, prevsem arabske države potrebujejo mleko, obenem pa imajo denar. Panoga je torej razvita, imamo dobro in kakovostno mleko, iz njega znamo narediti kakovostne izdelke, za to pa imamo tudi zelo napredno tehnologijo. v Dobre izdelke pa imajo tudi tuji mlekarji. Kako pomemben je njihov prodor v Slovenijo? Ljudje smo radovedni in radi poskusimo nove izdelke. Če so ti izdelki enako dobri ob nižji ceni, potrošniki pogosto ostanejo pri njih. A po drugi strani opažamo, da se potrošniki vračajo k slovenskim izdelkom, ki so jih poznali od prej. Obenem se tudi slovenski potrošniki vedno bolj zavedajo, da s kupovanjem slovenskih izdelkov podpirajo tudi slovenske delavce in podjetja. v Kako gledate na namero Lactalisa za nakup Ljubljanskih mlekarn? Mislim, da bo Lactalis kupil večinski delež Ljubljanskih mlekarn. Kaj pa to v resnici pomeni za delovanje Ljubljanskih mlekarn v prihodnje, je težko napovedati. v Lahko malce špekuliramo? Lahko pogledamo, kaj se je zgodilo v podobnih primerih v tujini in sklepamo po tem. Sreča je, da je Lactalis mlekarna, ne finančna ustanova. Lactalis je veliko svetovno podjetje, ki zna prodajati po vsem svetu, pa tudi proizvodnjo ima po vsem svetu. Ljubljanske mlekarne imajo en odstotek njihove prodaje. Zato bo novi lastnik verjetno poskušal Ljubljanske mlekarne vključiti v svoj sistem. Kako se bo to zgodilo, pa ne vemo. v Torej ni bojazni, da bi podjetje zaprli? Ljubljanske mlekarne so lani odprle nov obrat za predelavo sterilnega UHT-mleka, zato so tudi tehnološko zanimive in bodo vsekakor delale še naprej. Lahko pa pričakujemo, recimo, da se bodo siri proizvajali v njihovih sirarnah, pri nas pa bodo morda ohranili proizvodnjo trajnega mleka. A tega ne moremo napovedati. Glede na to, da Mlekodel ni bil uspešen v svojih prizadevanjih, je to realna možnost, ki je nastala iz situacije. v Kako vidite slovensko mlekarstvo v prihodnosti? Mlekarstvo je stabilna panoga, ki se od drugih industrij razlikuje predvsem po tem, da mora proizvodnja biti stalna. Ne moremo opustiti ene izmene, kot lahko to storijo nekatere tovarne, pa tudi krave je treba pomolsti vsak dan najmanj dvakrat. Število zaposlenih v mlekarstvu se je sicer zmanjšalo ob uvedbi novejših tehnologij, vendar na račun upokojitev in podobno, odpuščanj ni bilo. Menim, da bo mlekarstvo še vedno živelo. Še zlasti, če upoštevamo težnjo, da se kupci vračajo k slovenskim izdelkom, nekateri pa sploh nikoli niso odšli v tuje trgovske centre. Poleg tega ima Slovenija še eno prednost pri mlekarstvu, to je čista voda. To je velika vrednota pri proizvodnji mleka, saj ni potrebna intenzivna priprava vode, še en obrat. Tega Mleko z aktivnim delo Kljub občasnim gonjam proti mleku to še vedno ostaja med najprimernejšimi živili za dodajanje funkcionalnih dodatkov IšËemo nove podjetniške ideje Najpodjetniška ideja 2013! Morda imate ravno vi zmagovalno podjetniško idejo, zato sodelujte v letošnjem izboru!!rok prijave: 15. februar 2013 VeË informacij: www.finance-akademija.si/npi13 Ker so bolezni modernega časa, kot so bolezni srca in ožilja, debelost, sladkorna, rak ali osteoporoza, čedalje pogostejše, postajamo pozornejši tudi na to, kaj vsebuje hrana, ki jo vsakodnevno vnašamo v organizem. Zdaj že vemo, da pravilna prehrana pomembno vpliva na pojav ali pa izid zdravljenja številnih bolezni, ki so lahko tudi vzrok za smrt. Hrana je tako lahko vzrok za nastanek številnih bolezni, hkrati pa je lahko tudi zdravilo. Zato je v ospredju vse večje zanimanje za sestavine, ki lahko okrepijo naše zdravje in izboljšajo splošno počutje, strokovnjaki za prehrano pa so živila začeli bogatiti s funcionalnimi sestavinami, kot so vitamini in minerali, prehranske vlaknine, maščobne kisline omega-3 in probiotične kulture. Funkcionalna živila imajo povečano vsebnost zdravju koristnih snovi ali Proizvodnja jogurta v mlekarni pa so to živila z zmanjšano vsebnostjo zdravju škodljivih snovi. Zaradi nenehnega siromašenja hrane s sodobnimi načini (industrijske) pridelave, predelave in obdelave je razvoj funkcionalnih živil v razmahu, pričakovati pa je, da bo njihova ponudba v prihodnosti še bogatejša. Z mlekom proti raku Zaradi velike priljubljenosti in univerzalne uporabe so najpogostejši nosilci opisanega bogatenja mleko in mlečni izdelki. Slednji se uvrščajo med najboljše vire kalcija in esencialnih hranilnih snovi in so zato ugodni za gradnjo kosti in zaščito pred nastan-
jejmo lokalno 27 uu Še dolgo se ne bo zgodilo, da ne bi vedeli, kam z mlekom, ali da bi bila cena tako nizka, da se ga kmetom ne bi splačalo pridelovati. Seveda pa se mora pridelava splačati tako kmetom kot mlekarnam. Tako pravi Ivanka Valjavec, predsednica Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slovenije. se moramo zavedati in se tudi zavedamo. v Omenili ste novo linijo za UHT-mleko v Ljubljanskih mlekarnah. Kaj pa druge naložbe? Vse mlekarne se tehnološko posodabljajo, tako da zastarelih tehnologij ni. A gre za postopna vlaganja, dobivamo tudi nepovratna sredstva. Nobena mlekarna ni zastarela. v Kaj pa manjše mlekarne? Ko v Sloveniji govorimo o mlečni industriji, so to Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia in Pomurske mlekarne. Potem pa so še manjše mlekarne, Mlekarna Vipava, ki se zapira, mlekarna Krepko Logatec, ki dobro deluje s svojo linijo ekoloških proizvodov, potem je še mlekarna Škofja Loka, ki dela dobre izdelke in jih tudi zna dajati na trg, vendar gre za majhno mlekarno s predelavo približno milijon litrov mleka na leto. Ostane še Planika Kobarid, kjer so tudi znali najti tržno nišo s proizvodnjo mleka v naravnem, hribovskem okolju. Tako imajo svoje izdelke, denimo nehomogenizirano mleko, sirotko, kefir, sir tolminc, ki jih znajo tudi prodati. V Planiki so zelo napredni v razmišljanju, konec koncev so celo postavili venije ja je krizo zvozila zelo dobro muzej in tako že doma prodajo precej svojih izdelkov. v Je to pravi model tudi za velike mlekarne? Ne, industrijske proizvodnje ne moremo enačiti z malo proizvodnjo. Poleg tega menim, da bi lokalni izdelki zvodeneli, če bi jih te mlekarne začele množično proizvajati. Tako so ti izdelki vezani na lokalno pridelavo in prodajo. v Francozi pa delajo iz podobne zgodbe precej več. Zakaj njim to uspeva? V Franciji in drugih državah so male sirarne že tradicionalne, pri nas pa se je socializem usmerjal v množično proizvodnjo. In tega ne moremo spremeniti na hitro, poleg tega je takšna butična ponudba predraga. Kljub vsemu je malih sirarjev precej, okoli 60 jih je v združenju. A ti svoje izdelke prodajo na ekoloških sejmih, na tržnicah in podobno. Industrija ne more delovati na tak način. Dejstvo je tudi, da v zadnjem času precej poslušamo o ekološkem kmetijstvu, obenem pa so kmetijski svetovalci leta in leta kmetom svetovali, kako doseči večjo mlečnost, kako povečati ekonomičnost. Danes pa bi radi ekološko pridelavo, ki si jo tudi mali kmeti težko privoščijo zaradi stroška certificiranja. v Po vsem povedanem se zdi, da ste optimistični glede mlekarske industrije. Vsekakor. Menim, da pridelava mleka in tudi kmet ne bosta ogrožena. Cene mleka bodo ostale povprečne kot povsod drugod v Evropi, tako da se kmetom ni treba bati. Bojazen, ki je upravičena, pa prihaja iz ravninskih delov Evrope, kjer pridelujejo mleko, recimo Irske, Velike Britanije. Tam je proizvodnja mleka lahko cenejša. A še vedno ima mleko, pridelano v alpskem svetu, neki pozitivni naboj, pa naj gre za slovensko, italijansko, avstrijsko ali nemško, tako da bo slovensko mleko tudi v prihodnosti še zanimivo, čeprav so Irci napovedali, da bodo po odpravi kvot povečali proizvodnjo za 25 odstotkov. Tudi Argentina, Avstralija in Nova Zelandija vsako leto pridelajo pet do deset odstotkov več mleka, vendar je tudi ljudi na svetu vedno več. Še dolgo se ne bo zgodilo, da ne bi vedeli, kam z mlekom, ali da bi bila cena tako nizka, da se ga kmetom ne bi splačalo pridelovati. Seveda pa se mora pridelava splačati tako kmetom kot mlekarnam. vanjem na zdravje INFO Mleko za hujšanje Mlečni izdelki iz posnetega ali polposnetega mleka zaradi delovanja kalcija na maščobne celice predvsem na trebuhu lahko spodbujajo zmanjšanje telesne teže. Možne sestavine, ki imajo dodaten shujševalni učinek, so razvejene aminokisline in bioaktivni peptidi, ki jih vsebujejo mlečni izdelki. Raziskave naj bi pokazale, da ljudje, ki v svojo dietno prehrano vključujejo mleko, izgubijo okoli 40 odstotkov več teže kot tisti, ki mlečnih izdelkov sploh ne uživajo. FUNKCIONALNA PREHRANA Poznamo jo že od nekdaj Kitajska tradicionalna medicina je funkcionalno prehrano poznala in uporabljala že pred tremi tisočletji, sodobni svet pa jo je na jedilnike ponovno uvrstil sredi 80. let minulega stoletja, potem ko so jo zaradi izboljšanja zdravja na podbudo vlade začeli proučevati, razvijati in uvajati na Japonskem. V Evropi je pri uvajanju funcionalne hrane vodilna Finska. kom osteoporoze, pozitivno vplivajo na stabilnost zdrave črevesne mikroflore ter posledično zmanjšujejo tveganje za nastanek črevesnega raka. Mleko krepi imunski sistem, je vir biološko aktivnih peptidov, ki ugodno učinkujejo tudi na srčno-žilni, prebavni in živčni sistem. Laktoza v mleku je pomemben vir energije, pospešuje delovanje prebavnega trakta in povečuje sposobnost telesa za vezavo fosforja in kalcija. V mleku so tudi minerali, kot so kalcij, kalij, magnezij, cink in fosfor, vsebuje vitamine A, B12 in riboflavin ter ima idealno kombinacijo beljakovin, ki so ključne za obnovo in rast mišic. Manj za več zdravja V mleku je 87 odstotkov vode, zato je idealen medij za dodajanje v vodi topnih funkcionalnih dodatkov, zaradi vsebnosti maščob pa tudi za dodajanje v maščobah topnih vitaminov.»na podlagi veljavne zakonodaje je potrjenih 222 zdravstvenih trditev za posamezne funkcionalne dodatke, ki jih lahko proizvajalci nemoteno dodajajo v svoje izdelke. Katere dodatke dodaja v svoje mlečne izdelke, pa je odvisno od proizvajalca mleka in njegove odločitve, katera ciljna skupina potrošnikov pri posameznem izdelku je zanj zanimiva,«nam je pojasnila Mateja Juvančič, vodja razvoja v Ljubljanskih mlekarnah, kjer svoje mlečne izdelke razvijajo sami in v sodelovanju s svojimi dobavitelji, ki imajo znanje s tega področja. Pri tem je tudi poudarila, da pri dodatkih, ki so v njihovih mlečnih izdelkih, sledijo smernicam v mlečni industriji oziroma globalnim potrošniškim težnjam.»trendi razvoja 'funkcionalnega mleka' so usmerjeni v zdravo živilo, kar pomeni manj maščob, manj sladkorja in manj kalorij. Kljub občasnim dvomom o koristnosti uživanja mleka za človekov organizem ostaja mleko med bolj priljubljenimi živili tako med otroki, odraslimi kot starejšimi. Tehnološki napredek na področju različnih funkcionalnih dodatkov in predvsem nova znanstveno potrjena dognanja v zvezi z njihovimi učinki na ljudi pa bodo tudi v prihodnosti na trgovske police še prinašali funkcionalno obogatena živila. Tudi mlečna,«je prepričana sogovornica. Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana Alpsko mleko s funkcionalnimi dodatki. Vsak dan naredi veliko. www.alpskomleko.si
28 Oglasna priloga Krava se molze pri gobcu Proizvodnja zdravega mleka se začne pri uravnoteženi prehrani živali V podjetju Lek Veterina rejcem brezplačno izračunajo popoln obrok in pripravijo recepturo, ki najbolje pokriva potrebe živali glede na njeno mlečnost.»le žival, ki dobi ustrezno strukturiran obrok in z njim vse nujno potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale, je zdrava in proizvaja veliko mleka ustrezne kakovosti. Zato moramo biti pri pripravi obroka zelo pazljivi, natančni ter imeti vse znanje in vrline dobrega gospodarja. Če sami ne znamo sestaviti obroka oziroma nismo prepričani, raje vprašajmo strokovnjaka,«poudarjata doktorica veterine Mateja Ratiznojnik in Branko Kamenšek, direktor podjetja Lek Veterina. Široka paleta rudninskih krmnih mešanic Lek Veterina pod lastno blagovno znamko Kravimin ponuja paleto rudninskih krmnih mešanic. Gre za različne kombinacije nujno potrebnih vitaminov in mineralov, ki so prilagojene posameznim proizvodnim obdobjem molznic oziroma njihovemu načinu krmljenja. Rejec izbere tak podtip izdelka, ki je najbolje prilagojen njegovemu načinu že 33 let proizvajamo premikse in druge vitaminske dodatke za prehrano domačih živali znanje, izkušnje in tradicijo usmerjamo v dobrobit živali in ljudi sledimo razvoju znanosti v prehrani živali proizvajamo eko izdelke primerne za ekološko kmetovanje usmerjeni smo v varovanje okolja, kar dokazujemo z okoljskim standardom ISO 14001 že evropskega 30 let dokazujemo, sistema upravljanja kvalitete da smo v dober proizvodnji slovenski aditivov proizvajalec, in premiksov ki lahko konkurira FAMI QS tujcem info@lek-veterina.si Le žival, ki dobi ustrezno strukturiran obrok in z njim vse nujno potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale, je zdrava in proizvaja veliko mleka ustrezne kakovosti. vzreje. Poleg tega ponujajo tudi prehranske proizvode, s katerimi preprečujejo pojav tipičnih bolezni molznic, kot so ketoze, mlečne mrzlice in mastitisi. Za zdravje vimena pa skrbijo z dodatkom za povečanje odpornosti v mlečni žlezi (Kravimin SCC) in mazilom Vetaseptal. Ustrezen obrok pomeni tudi boljše plačilo Vsebnost maščob in beljakovin v mleku je odvisna od več dejavnikov, med njimi tudi od prehrane živali. Kot pojasnjujeta sogovornika, na vsebnost maščob vplivata predvsem oskrbljenost z energijo in delež vlaknine v obroku, na vsebnost beljakovin pa predvsem oskrbljenost živali s presnovljivimi beljakovinami.»z ustreznim obrokom lahko rejci do določene mere vplivajo na vsebnost omenjenih snovi v mleku in si zagotovijo boljše plačilo,«pravita sogovornika iz podjetja Lek Veterina. Hkrati pojasnjujeta, da povečana vsebnost somatskih celic kaže na vnetje vimena. To lahko preprečimo z vzdrževanjem zdravja živali s pravilno prehrano, dodatki, ki krepijo odpornost, in ustrezno higieno. Inštitut KON-CERT Nadzor in certificiranje pridelkov in živil Inštitut KON-CERT letos praznuje 15-letnico delovanja. Nadzor in certificiranje mu zaupa okoli 5.500 strank, med njimi 80 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, vključenih v integrirano in ekološko kmetovanje. Do danes so podelili več kot 38 tisoč certifikatov. Prehranski dodatki so varnejši od zdravil S prehranskimi dodatki na zdravje vimena in kakovost mleka vplivamo tako, da preprečujemo pojav vnetja mlečne žleze. Ti dodatki vsebujejo večje količine nekaterih mineralov, ki krepijo imunski sistem in povečujejo imunsko odpornost vsega organizma ter s tem tudi mlečne žleze. Dajemo jih preventivno ali ko se bolezen že pojavi, saj skrajšajo čas zdravljenja.»prehranski dodatki so v nasprotju z zdravili varni in neškodljivi za živali ter za nas kot potrošnike. Pri zdravilih vedno obstaja strah, da se pojavijo zaostanki v mleku, pri prehranskih dodatkih pa te S certifikati, ki jih izdajo pri Inštitutu KON-CERT Maribor, stranke svojim pridelkom in živilom zvišujejo vrednost. S tem si zagotovijo tudi večjo prepoznavnost na trgu in povečujejo konkurenčnost. Certifikat dokazuje odličnost pridelka ali živila in krepi zaupanje potrošnikov. Strokovnjaki Inštituta KON-CERT Maribor nadzor in certificiranje opravljajo na kompetenten in nepristranski način ter ob upoštevanju načel stroke zagotavljajo dodano vrednost pridelkom in živilom, potrošnikom pa dajejo zagotovilo, da so pridelki in živila resnično varni in ustrezajo visokim standardom kakovosti in zakonskim predpisom. Področja certificiranja Inštitut KON-CERT Maribor je pri javnem zavodu Slovenska akreditacija po standardu SIST EN 45011:1998 akreditiran za certificiranje procesov v ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih pridelkov in živil. Gre za certificiranje procesov integrirane pridelave grozdja, sadja, poljščin in zelenjave ter proizvodov zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (oznaka porekla, geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in višja kakovost). Inštitut pa je ministrstvo za kmetijstvo in okolje pooblastilo tudi za NAPOTEK Premislimo o načinu prehranjevanja Mateja Ratiznojnik in Branko Kamenšek pravita, da Slovencem primanjkuje zavesti o skupnem dobrem in da tako majhna država lahko parira velikim le s skupnim nastopom, podpiranjem domače industrije, predvsem pa z delom, znanjem, tradicijo in etiko.»še vedno zelo radi kupujemo tuje izdelke, za katere ni nujno, da so dobri ali boljši od domačih,«opozarjata sogovornika in priznavata, da se je pri slovenskem potrošniku z zgodbami o nacionalnem interesu, ki je imel edino podlago v pretiranem pohlepu, prebudil odpor, da bi še naprej dajal potuho tistim, ki se niso pripravljeni prilagajati svetovnim izzivom, niso dovolj konkurenčni in so izropali slovenski gospodarski potencial. Temeljito bi morali premisliti tudi o načinu prehranjevanja. Mnogokrat se vedemo natančno tako, kot zapovedujejo velike družbe, ki obvladujejo celotna področja človeškega vsakdana in so mnogokrat skriti nosilci družbenih sprememb. To med drugim pomeni tudi povečini popolnoma nezdrav način prehranjevanja, ki ima večje negativne posledice za celotno družbo, kot si mislimo bodisi je to kasnejši vpliv na celotno zdravstveno oskrbo, negativen vpliv na okolje in popolna odsotnost zavedanja, da si s preostalimi živimi bitji le delimo planet. bojazni ni,«poudarjata Ratiznojnikova in Kamenšek. Preveč poceni je lahko sumljivo Na trgu najdemo najrazličnejše prehranske izdelke različne kakovosti.»če je izdelek preveč poceni, je potrebna pazljivost. Obstaja verjetnost, to se ne dogaja redko, da ne vsebuje snovi v količinah, ki so navedene na deklaraciji,«opozarjata sogovornika in dodajata, da imajo kakovostni izdelki svojo ceno. Kot pravita, morajo biti rejci pazljivi tudi pri nakupu žit in sena. Krmiti smejo le okusno in neoporečno krmo znanega izvora, ki ne certificiranje kmetijskih pridelkov in živil s področja skladnosti prostovoljnih označb. Inštitut je lastnik znaka BIO Slovenija in nosilec evropske šifre za certifikacijske organe SI-EKO-001. Znak, ki je zaščiten pri Uradu za intelektualno lastnino, lahko uporabljajo vse njegove stranke, ki jim je bil izdan certifikat. Znak omogoča ekološkim živilom večjo prepoznavnost na trgu. Kot edini certifikacijski organ v Sloveniji opravljajo nadzor in certificiranje za biološko-dinamično kmetovanje po smernicah zasebnega standarda DEMETER. Za Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije opravljajo nadzor po standardu BIODAR. V povezavi s certifikacijskim organom iz Nemčije (LACON Institut) v Sloveniji opravljajo nadzor po standardu GLOBALG.A.P. kot vsebuje škodljivih ali strupenih snovi, katerih zaostanki se lahko pojavijo v mleku in ogrozijo tudi zdravje ljudi. Preverite tudi certifikate Ali je izdelek za prehrano živali varen, lahko razberemo tudi s pomočjo različnih certifikatov, ki jih morajo imeti ti izdelki. Če je podjetje certificirano, pomeni, da so njegovi izdelki pod strogo vhodnim in izhodnim nadzorom. Lek Veterina je lani pridobil certifikat FAMI QS, zelo ugleden certifikat na področju krme za živali, ki je na trgih EU skoraj obvezen, v Sloveniji pa ga ima v svoji panogi le Lek Veterina. tudi nadzor kmetovanja brez GSO (GMOfrei) po smernicah avstrijskega kodeksa Österreichisches Lebensmittelbuch, IV. Auflage Richtlinie zur Definition der»gentechnikfreien Produktion von Lebensmitteln und deren Kennzeichnung«. Kot so povedali v Inštitutu KON-CERT, kot edini certifikacijski organ v Sloveniji v tem letu pričakujejo širitev akreditacijske dejavnosti tudi na nadzor in certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi po shemi PEFC (Programme for Endorsement of Forest Certification). Na podlagi zasebnega standarda Inštituta KON- -CERT Maribor za naravno kozmetiko z biosestavinami in biokozmetiko pa strankam ponujajo tudi možnost za pridobitev certifikata za naravno kozmetiko z biosestavinami in/ali biokozmetiko.
jejmo lokalno 29 Zakladnica olj Rastlinska olja in maščobe so nosilno poslovno področje Tovarne olja Gea, d. d. Svoje poslovanje vodimo s poudarkom na visokokakovostnih in zdravju prijaznih proizvodih, ki celostno zadovoljijo življenjske potrebe ljudi po rastlinskih maščobah in dopolnilni prehrani. Jedilna rastlinska olja imajo v človekovi prehrani pomembno hranilno, energijsko in kulinarično vrednost. Blagovna znamka Gea je visoko pozicionirana znamka specialnih in vrhunskih olj, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše kupce. Temelji na značilnostih, povezanih z zdravjem, kakovostjo, kulinaričnimi smernicami in modernim življenjskim slogom. Izraža znanje, bogastvo okusov, naravnost sestavin, posebnosti in seveda dolgoletno tradicijo. Vrhunska olja Gea Široka paleta vrhunskih olj blagovne znamke GEA vključuje kar 20 različnih vrst izdelkov. Poleg dobro znanih olj, kot so sončnično, bučno, oljčno, rastlinsko ali sojino, vključuje tudi specialna hladno stiskana olja (laneno, konopljino, sezamovo, olje makadamije, sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline) in olja z dodatki, ki so visokokakovostne začimbe za pripravo jedi. Olja GEA se od izdelkov preostalih ponudnikov razlikujejo predvsem po ugodnejši sestavi maščobnih kislin ter večji vsebnosti vitaminov in mineralov. Odlikujejo jih postopki pridobivanja iz najkakovostnejših surovin, izvrstne arome in okusi ter raznovrstne možnosti uporabe. Štajersko-prekmursko bučno olje GEA Podjetje je najbolj ponosno na svoj najstarejši proizvod bučno olje, ki je zelo zaželeno pri vseh, ki cenijo njegove zdravilne lastnosti in odličen okus. Tovarna olja Gea proizvaja štajersko-prekmursko bučno olje GEA z geografsko označbo, ki uvršča bučno olje med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke. Bučno olje GEA je 100-odstotno, nerafinirano, bogato z vitamini, minerali in naravnimi klorofili. V ljudski medicini se uporablja za zdravljenje obolele prostate, bolezni mehurja in sečil, za izboljšanje prebave in številne druge namene. Štajersko-prekmursko bučno olje v registru EU Evropska komisija je 3. oktobra 2012 v uradnem listu Evropske unije objavila, da se GEA Uspešne blagovne znamke Tovarna olja Gea proizvaja in trži izdelke pod uveljavljenimi in uspešnimi blagovnimi znamkami Gea, Zvezda, Cekin in Sončni cvet. Nosilni proizvodi so rastlinska olja, majoneze, solate, omake, ocvrta čebula in krmne komponente. ime»štajersko-prekmursko bučno olje«vpiše v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. Zaščitena geografska označba (ZGO) pomeni zaščito tradicije in tehnološkega postopka ter potrjuje odlično kakovost, sloves in posebne lastnosti izdelka. Zaščitena geografska označba nam odpira tudi nove možnosti prodaje na tujem trgu. Orehovo olje GEA Za obstoj na trgu je ključnega pomena, da si vedno v koraku s trendi, zato smo lani prodajni izbor blagovne znamke GEA obogatili z novim proizvodom: orehovim oljem GEA. Orehovo olje je bogat vir esencialnih maščobnih kislin omega-3 in omega-6. Maščobne kisline omega-3 so pomembna sestavina membrane možganskih celic, ki skrbijo za prenašanje živčnih signalov, potrebnih za razmišljanje, učenje in spomin. Poleg tega znižujejo raven holesterola LDL (slabega holesterola) in zvišujejo raven holesterola HDL (zdravega holesterola). Orehovo olje spodbuja tvorbo melatonina v krvi, hormona, ki odgovoren za dober spanec. Blagodejno učinkuje na spanec, pomaga pri zmanjševanju stresa, depresije in anksioznosti. V njem je tudi vitamin E, ki ima veliko vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, je naravni antioksidant in preprečuje staranje žil ter ščiti pred boleznimi srca in ožilja. V prehrani ga priporočamo za pripravo vseh vrst hladnih jedi (solat, omak, prelivov) in kot dodatek rižotam, testeninam in sladicam. Podpornik nacionalne kampanje Kupujem slovensko Tovarna olja Gea je od leta 2008 podpornik nacionalne kampanje KUPUJEM SLO- VENSKO. Znak Kupujem slovensko nosi 26 naših izdelkov, ki združujejo varnost, slovensko kakovost, slovenski okus in tradicijo. Vemo, kaj pomeni ekološko kmetovanje? Pogosto se sprašujemo, kje so razlike med ekološko, integrirano in»klasično«pridelavo in predelavo hrane. Na inštitutu KON-CERT so nam razjasnili, kaj pomenijo ti pojmi. Klasična oziroma konvencionalna pridelava je način kmetovanja, pri katerem je dopuščeno intenzivno in specializirano kmetovanje z uporabo vseh mineralnih gnojil za izboljšanje rodovitnosti tal, vseh sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, dovoljena je množična reja živali, kar vse skupaj ima številne negativne vplive na podtalnico, zmanjšuje rodovitnost tal, kvari kulturno krajino in podobno. Integrirani način kmetovanja To je naravi prijazen način pridelave, kjer se nadzoruje uporaba gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter pospešuje biotska raznovrstnost. Prednost dajemo organskim gnojilom, mineralna se dodajajo šele na podlagi analize tal. Tako zmanjšujemo kopičenje nitratov v podtalnici. Kontroliran način integrirane pridelave je zagotovilo potrošnikom, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti. Ekološko kmetovanje To je način trajnostnega kmetovanja, ki ohranja ravnotežje in zagotavlja kroženje hranil v sistemu tla rastlina žival človek. Pri takem gospodarjenju se ne smejo uporabljati gensko spremenjeni organizmi, pripravki za varstvo rastlin, kemično-sintetična sredstva, lahko topna mineralna gnojila, razkužena semena, sintetični dodatki v krmilih, surovine živalskega izvora, antibiotiki za živali in podobno. Slediti moramo natančno določenim strogim predpisom in biti pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov ter pristojnega inšpektorata. Ekološko kmetovanje spoštuje in ohranja naravo ter uporablja samo naravne in naravi prijazne pridelovalne postopke. Pridelki iz ekološke pridelave so pridelki najvišje kakovosti, saj so pridobljeni na popolnoma naraven način, v sozvočju z naravo in človekom. Prav tako jih odlikujeta večja vsebnost hranilnih snovi in poln, bogat okus. Biološko-dinamično kmetovanje Biološko-dinamična metoda kmetovanja je bila prva oblika sonaravnega kmetovanja, ki jo je leta 1924 predstavil dr. Rudolf Steiner, antropozof, filozof, znanstvenik in utemeljitelj waldorfske šole. Steiner je izhajal iz povezave med telesom, dušo, duhom in okoljem ter na vse to gledal kot na celoto. Biološko-dinamično kmetovanje temelji na spoznanju, da pri rasti in razvoju rastlin in živali sodelujejo energije in snovi iz Zemlje in vesolja. Pri takem kmetovanju se uporabljajo biotski pripravki iz rastlinskih in živalskih izvlečkov (kopriva, regrat, kamilice, baldrijan in podobni) in služijo za boljšo mikrobiološko dejavnost v tleh.
30 Oglasna priloga Okusi Krasa Glas tradicije lokavskega in kraškega pršuta, lokavske in kraške panceta ter lokavskega in kraškega zašinka se širi tudi prek slovenskih meja Burja zavija skozi špranje v kamnitih obrobah kraških oken. V spokoju kraškega podeželja zadoni zvon v cerkvi sv. Mihaela. Skrbno izbrana svinjska stegna na debelo potresemo s sečoveljsko soljo. Vonj soljenega mesa se prepleta z vonjem skopo poraščenega Krasa in bližnjega morja ter se v rezkem zimskem zraku začne počasi sušiti. Lokavski zašinek. Napočil je čas sušenja. Pršuti visijo visoko na obešalih, nihajoči v prvih sunkih pomladanske burje. V naslednjih mesecih se počasi enakomerno sušijo. Prej nežno rdeče meso jeseni dobi svojo značilno barvo, mamljiv vonj in poln, zrel okus. Zreli pršuti se pozibavajo v vetru, čakajoč na nestrpne poskuševalce. Tradicija naših nonotov Pršutarna Lokev na Krasu velja za najstarejšo na slovenskem Krasu. Na tem skopo poraščenem svetu v bližini Lipice se tradicija proizvodnje kraških mesnin po tradicionalnih receptih naših nonotov že stoletja Lokavska panceta prenaša iz roda v rod. Izdelki Pršutarne Lokev na Krasu so naravni, brez umetnih dodatkov in soljeni samo z morsko soljo Piranskih solin. Prepričajte se o polnem okusu in mamljivem vonju kraških dobrot Pršutarne Lokev na Krasu. Pršut, kraški kralj Kraški pršut, ki ga uvrčamo med najprestižnejše slovenske proizvode, je znan po svoji visoki hranilni vrednosti in je bogat z beljakovinami. Njegova zaščitena geografska označba pomeni zaščito tradicije in tehnološkega postopka, ki v posebni klimi kraške pokrajine omogoča proizvodnjo izdelka posebne visoke kakovosti. Skrivnost lokavskega in kraškega pršuta je v nežni aromi in intenzivni rubinasti barvi, ki sta ujeti v tanki sočni rezini. Naravno, brez umetnih dodatkov Vizija Pršutane Lokev na Krasu je ponuditi pristne naravne proizvode brez umetnih dodatkov. Lokavski in kraški pršut, lokavska in kraška panceta ter lokavski in kraški zašink so proizvodi, ki izpolnjujejo pričakovanja domačih uporabnikov in širijo glas o naši tradiciji tudi prek meja. Skrivnost lokavskega in kraškega pršuta je v nežni aromi in intenzivni rubinasti barvi, ki sta ujeti v tanki sočni rezini. DNEVNI VIR INFORMACIJ iz držav zahodnega Balkana prsutarna@volja.net www.prsutarna-lokev.si Več informacij na: 080 15 80 / www.biznis-plus.com Prijatelj projekta:
jejmo lokalno 31 Perutnina Ptuj ustvarja prehranske trende Kakovost je odlika Perutnininih živil že od leta 1905 Prehrana je naša stalna spremljevalka skozi ves dan in v vseh starostnih obdobjih, zato smo do tega vprašanja še posebno pozorni. Prehransko področje je neposredno povezano tudi z gospodarstvom in zagotavlja sredstva za preživetje na dveh ravneh: na ponudniški (kapital in socialno vprašanje) in na potrošniški (kakovost, zdravje, varnost). Perutnina Ptuj je v svoji zgodovini znala odgovoriti na vse trende in tudi ustvarjati nove, predvsem z oblikovanjem inovativnih in času prilagojenih živil v integriranih procesih pridelave od njive do vilic. Kot pravijo v podjetju, se zavedajo, da je zadovoljen potrošnik tudi lojalen, zato veliko energije namenjajo ravno programu razvoja in krepitve lojalnosti. Tudi v prihodnje bodo še intenzivneje vlagali v razvoj, implementacijo in utrjevanje pozicije blagovnih znamk Perutnine Ptuj s poudarkom na vseh segmentih. Zaradi poznavanja in ustvarjanja smernic, strategije razvoja in upoštevanja trga je danes Perutnina Ptuj vodilni pridelovalec perutninskega mesa v regiji z najstarejšo tradicijo. Ima pomembno vlogo v makroekonomskem okolju Evrope, zlasti jugovzhodnega dela, in v mikroekonomskem, slovenskem okolju, kjer ustvarja težnje zdrave, okusne in varne prehrane. In to so temelji, na katerih si podjetje zagotavlja uspešno prihodnost tako na krožniku kot tudi poslovno, saj je slovenska hrana danes že pregovorno vrhunska in zdrava. Perutnina na trgih 22 držav V perutninskem segmentu je Skupina Perutnina Ptuj mednarodni prehranski koncern, ki združuje 20 podjetij v sedmih državah: Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Avstriji, Makedoniji in Romuniji. Perutnina Ptuj je danes vodilni regijski pridelovalec zdravih, varnih in kakovostnih živil perutninskega izvora, ki v vsakem okolju, kjer deluje, poudarja svoje domicilne integrirane procese pridelave v sistemih KVS (kakovost, varnost, sledljivost). V okolju Perutnine Ptuj v integriranih procesih pridelave v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji pripravljajo priljubljena živila blagovnih znamk PP in Poli ter blagovne skupine Naravno fit za več kot 22 različnih trgov. Celostna pridelava Perutnine Ptuj je zasnovana v okviru tako imenovanih vertikalnih reprodukcijskih verig in v integriranem sistemu KVS (kakovost, varnost, Poli je član družine uveljavljenih in prepoznavnih blagovnih znamk Perutnine Ptuj. Je prva piščančja klobasa v Evropi, ki jo visoka kakovost, neponovljiv okus, priljubljenost in razširjenost postavljajo na 1. mesto, letos pa že 38. leto osvaja potrošnike. sledljivost), kjer so pod strogim nadzorom vsi postopki in procesi pridelave živil od njive do vilic. To pomeni, da so vsa živila blagovnih znamk Perutnine Ptuj pridelana v okviru najstrožjih svetovnih, evropskih in lastnih standardov kakovosti ter s pomočjo najbolj dovršenih postopkov in tehnologij. Sistem varnosti, kakovosti in sledljivosti, ki so ga razvili v podjetju, je najboljše zagotovilo potrošnikom, da so okusi Perutnininih živil oplemeniteni z vsemi atributi, ki odlikujejo nadstandardne postopke priprave zdrave hrane znanega izvora. Dva milijona kupcev vsak dan Na vseh trgih Skupine Perutnina Ptuj na leto prodajo več kot 80 milijonov kilogramov perutninskega mesa in izdelkov, kar pomeni, da po njihovih živilih vsakodnevno posežeta več kot dva milijona potrošnikov, število zadovoljnih pa se vsak leto poveča. Blagovne znamke Perutnine Ptuj so najbolj prepoznavne in v ospredju izbire potrošnikov, kar potrjuje tudi poslovni uspeh. Razen rezultatov prodaje pa z različnimi merilnimi postopki in protokoli spremljajo tudi pozicijo blagovnih znamk na ključnih trgih, kjer denimo blagovna znamka POLI v svoji blagovni skupini dosega največjo lojalnost pri potrošnikih in je tako absolutni voditelj v regiji. V segmentu piščančjega mesa z blagovnimi znamkami PP in blagovne skupine Naravno fit pa so zasedli vodilno pozicijo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v BiH in Srbiji, na Hrvaškem pa so na drugem mestu. Poraba perutnine bo rasla Danes je perutninsko meso priljubljeno med potrošniki vseh generacij, gibanja pa napovedujejo, da se bo poraba perutninskega mesa v prihodnje še povečevala. Razlog je v tem, da ima perutninsko meso v primerjavi z drugimi vrstami mesa velike prednosti. Je najcenejši vir beljakovin, pri pridelavi in reji je poraba krme na kilogram pridelanega mesa najmanjša, pomemben pa je tudi okoljevarstveni vidik. Pri reji perutnine sta namreč poraba energije in vpliv na okolje najmanjša v primerjavi s proizvodnjo drugih vrst mesa. To so razlogi za rast trga perutninskega mesa tako z vidika potrošnika kot z vidika trajnostnega in družbenega razvoja. Zaradi sprotnega spremljanja trga, sledenja in tudi postavljanja trendov ter razvojnih usmeritev je danes Perutnina Ptuj vodilni pridelovalec perutninskega mesa v regiji z najstarejšo tradicijo. Ima pomembno vlogo v evropskem okolju, zlasti v JV Evropi, in seveda v slovenskem ter v okviru posameznih reprodukcijskih verig, kjer ustvarja smernice zdrave, okusne in varne prehrane. Je 14. največja slovenska multinacionalka, ki zaposluje skoraj 3.800 ljudi in sodeluje z več kot 500 kooperanti. Po letu 2006 proizvodnja in poraba perutninskega mesa in izdelkov rasteta, vendar je prišlo tudi do nadgradnje trga in spremembe vrednot med potrošniki. Ti zdaj na prvo mesto postavljajo zdravje, kar pomeni, da je trg pripravljen na porabo večje količine zdrave hrane z višjo dodano vrednostjo, več zdravju prijaznih izdelkov, izboljšanje svežega programa ter preglednejši sistem označevanja vsebnosti in lastnosti izdelkov. Potrošniki so začeli zavzeto prebirati deklaracije na izdelkih, vedno večji pomen ima izvor izdelka. Vedno večji del ponudbe obsega etična hrana, ki pri nas še vedno velja za eksotiko. Vse bolj se uveljavljajo smernice lahko, varno, manj maščob, brez konzervansov in aditivov, z dodatki vitaminov, mineralov, dietnih vlaknin in probiotikov. In vse te parametre zajemajo živila Perutnine Ptuj; ta so zdrava, v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami EU in potrošnikov, nadgradili pa so jih še z lastnimi, najstrožjimi zahtevami. Potrošniki si zaslužijo kakovost Z razvojem novih živil v Perutnini Ptuj nadaljujejo dinamičen proces širšega zadovoljevanja želja potrošnikov in njihovega pričakovanja novih inovativnih živil. PIŠČANČJE MESO PO PTUJSKO Le kateri se lahko meri s hrustljavo pečenim piščancem po ptujsko? Verjemite, ni jih veliko. Tako nova živila postajajo prodajne uspešnice, ne le v Sloveniji, ampak v regiji in tudi na drugih trgih. Prav inovativnost pri ustvarjanju novih izdelkov, in komunikacijska domiselnost pri utrjevanju njihovega položaja na trgu pa pripomoreta k odpiranju novih trgov in pa tudi prodajnih kanalov. Zato bo, kot so povedali v Perutnini Ptuj, tudi v tem letu vrhunska kakovost perutninskega mesa najpomembnejša konkurenčna prednost, na katero se bodo zanašali pri uresničevanju poslovnih ciljev. Vedno pa bo v ospredju potrošnik, ki si zasluži najboljše, kar v Perutnini Ptuj prepoznavajo in zagotavljajo že od ustanovitve leta 1905.
32 Oglasna priloga Zrno, ki prinaša sitost in zdravje Skoraj pozabljena se danes kaša vrača na naše krožnike Oluščeno in skuhano žitno zrnje ali kaša, naj bo ajdova, ovsena, ječmenova, pirina ali prosena, je bila nekdaj čislana hrana. Po nekaj desetletjih pozabe danes spet prihaja do veljave kot živilo, ki ima izredne učinke na naše zdravje. Kaša, nekdaj hrana revežev, je za kakšno desetletje povsem izginila z jedilnikov, zdaj se kot zdravo (in poceni) hranilo ponovno vrača na naše krožnike, kuharski mojstri pa kar tekmujejo, kdo si bo zamislil bolj nenavaden recept, kjer bo kaša, takšna ali drugačna, njegov sestavni del.»kaša je že stoletja naša tradicionalna jed, saj je slovenska zemlja večinoma povsod primerna za gojenje žit, iz katerih jo pridobivamo. Kako pomembna jed je bila nekoč, pove podatek, da je najbolj razširjena, to je prosena kaša, pri nas še pred stoletjem rasla na 18 tisoč hektarih, danes pa samo še na dvestotih. Ajdo gojimo v Sloveniji še na 1.200 hektarih, oves na dva tisoč, ječmen pa na 20 tisoč hektarih. V zadnjem desetletju se je namreč pridelava ječmena najbolj povečala, predvsem zaradi uporabe pri prehrani živali. Še leta 2000 je rastel na 10 tisoč hektarih, danes na dvakrat tolikšni površini. Pridelava ovsa in prosa se že leta drži pri enaki količini, pridelava ajde pa se zmerno povečuje,«je razložila Sadna zloženka z ajdovo kašo Sestavine za 4 osebe: 100 g robid 100 g malin 100 g melon 100 g jagod 80 g v mleku kuhane ajdove kaše 80 g v mleku kuhane prosene kaše 240 g sojinega jogurta Iz malin in robid pripravimo kaši, vsako posebej. Jagode in melone narežemo na majhne kocke. V pecljat kozarec sestavljamo zloženko po plasteh sadje, kuhana ajdova kaša, sadna kaša, kuhana prosena kaša in sojin jogurt. Recept je pripravil Rok Kotar, vodja kuhinje v Termah Šmarješke Toplice. Kunec iz voka s proseno kašo Sestavine za 4 osebe: 100 g drobno narezane rdeče paprike 100 g bučk, narezanih na trakove 100 g korenčka, narezanega na trakove 100 g drobno zrezane čebule 300 g kunčjega mesa 200 g kuhane prosene kaše 200 g svežih sojinih kalčkov mešana sesekljana zelišča timijan, peteršilj, origano 3 žlice temne sojine omake sol v zmernih količinah oljčno olje Kunčje meso narežemo na trakove, ki jih na hitro popečemo v voku na oljčnem olju. Najprej dodamo korenček in ga z mesom na srednje močnem ognju dušimo dve do tri minute. Dodamo še papriko, bučke in spet dušimo dve do tri minute. Na koncu dodamo še čebulo, kuhano proseno kašo in kalčke ter ponovno dušimo še nekaj minut. Med dušenjem večkrat dobro premešamo. Vse skupaj dobro začinimo s svežimi začimbami in sojino omako. Recept je pripravil Rok Kotar, vodja kuhinje v Termah Šmarješke Toplice. doc. dr. Darja Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kaša prihaja iz pozabe»osemdeset odstotkov žit, ki jih v našem mlinu luščimo oziroma brusimo za kaše, je slovenskega izvora. Proso mi je najboljše z Gorenjskega, ajdo kupujem v Prekmurju, oves in ječmen pa pri proizvajalcih po vsej Sloveniji. Preostalo večinoma uvozim iz Madžarske od osebno preverjenih proizvajalcev. Zaznati je naraščajoče zanimanje za kašo, stranke največ jemljejo proseno in ajdovo. Nekoliko smo povečali tudi proizvodnjo ovsene kaše,«nam je povedal Marko Maver iz Štupnikovega mlina pri Fužinah na Krki. Tudi pri dveh velikih trgovcih, Mercatorju in Sparu, so dejali, da potrošniki vse bolj posegajo po kaši. V Sparu v zadnjih sedmih mesecih prodajo za 10 odstotkov več kaše, največje povečanje prodaje, kar 50-odstotno, zaznavajo pri ajdovi kaši. Pri Mercatorju ugotavljajo, da je največ zanimanja za pirino, ajdovo in proseno kašo. Oba trgovca pa sta nam»pozabila«zaupati izvor kaš na svojih prodajnih policah. Iz Skupine Žito so sporočili, da se največ surovin za kašo trudijo dobiti iz Slovenije, a pridelava žit pri nas ne zadostuje potrebam. Zadnja tri leta se količina prodanih kaš pri njih ni spremenila, največ pa prodajo prosene, ječmenove in ajdove kaše. Kamut, dediščina starega Egipta Novost v ponudbi kaš je starodavno žito kamut, ki so ga spet odkrili pri izkopavanju grobnic v Egiptu leta 1977. Pet tisoč let staro zrnje je na presenečenje strokovnjakov vzklilo, analiza pa je pokazala, da vsebuje 20 do 40 odstotkov več beljakovin kot druge vrste žit, pa tudi več olj, vitaminov in mineralov. V njem je veliko antioksidativnega selena, ki preprečuje nastanek raka na prostati in povečuje imunsko odpornost. Kamutova kaša je primerna v kontroliranih dietah za diabetike, za srčne bolnike, prehrano v nosečnosti in pri resnih obolenjih po obsevanjih, kemoterapiji in številnih drugih težavah. Posebnost kaše iz kamuta je izrazit sladkast in mehak okus, prebava pa je veliko lažja, tudi pri bolnikih z alergijami na žita. Kamut je primeren za gojenje v težavnih razmerah, najbolje uspeva v suhem podnebju, na zemlji z malo vode, in ne potrebuje skoraj nobene zaščite. S kašo nad depresijo»v zdravi prehrani velja načelo uravnoteženosti potrebnih hranilnih snovi. Na splošno naše telo dnevno potrebuje več kot 50 odstotkov energijskega vnosa z ogljikovimi hidrati. Žita in žitni izdelki, predvsem tisti, ki so izdelani iz celega žitnega zrnja, med njimi so tudi kaše, pa naše telo oskrbijo s pravim razmerjem škroba in prehranske vlaknine. Kaše imajo zaradi fizioloških prednosti pri oskrbi organizma z glukozo posebno mesto. Kakovost oskrbe z glukozo je dejavnik prehrane, ki ima dolgoročen vpliv na zdravje in razvoj kroničnih bolezni. Poleg tega sproti vpliva na počutje človeka, na zmožnost za duševno in telesno delo in celo na njegovo socialnost. V sodobni prehrani se priporoča, da je glikemična obremenitev po obroku čim manjša, kar pomeni, da izbiramo živila, pri katerih je absorpcija glukoze počasnejša. Kaše imajo kar nekaj lastnosti, zaradi katerih je glikemični odziv organizma po zaužitju majhen,«pa nam je razkrila nutricionistka Janja Strašek, strokovnjakinja za prehrano v Termah Krka v Šmarjeških Toplicah. Poudarila je še, da so zaradi nizkega glikemičnega indeksa kaše v prehrani pomembne tudi za podaljšanje trajanja sitosti in preprečevanje ali zmanjšanje prevelike telesne teže, za večjo duševno in telesno storilnost, zasluge pa imajo tudi pri izboljšanju športnih dosežkov in vzdržljivosti.»za delno pokritje pomembnih esencialnih aminokislin jih priporočamo ljudem, ki odklanjajo meso oziroma živila živalskega izvora.«slišali smo še, da je morda še najbolj univerzalna prosena kaša, ki je znana predvsem po vsebnosti silikatov, ki koristijo lasem, koži in nohtom. Zdravi tudi želodec, trebušno slinavko in vranico, posredno pa krepi jetra, žolčnik, dvanajstnik in ledvice. Priloga za vse Velika uporabnost kaš izhaja iz njihovega nevtralnega okusa, ki se ujame tako z mesom kot številnimi zelišči ali zgolj z maščobo. Njihova priprava zaradi obdelave s paro in vročim zrakom ne zahteva več zamudnega prebiranja in namakanja, običajno je na vodi ali mleku skuhana v 10 do 15 minutah. Pripravljamo jih na različne načine, kot del osnovnega obroka (priloga, solata) ali kot samostojno jed (mlečna kaša, ajdova kaša z jurčki, ričet ) ali kot sladico. Lahko jo preprosto skuhate in začinite, iz nje lahko oblikujete polpete ali cmočke, ki jih nato ocvrete, lahko jih uporabite namesto riža za rižote, so tudi nepogrešljiva sestavina nadeva različnih vrst klobas.