DIPLOMSKA NALOGA KREDITIRANJE KMETIJSTVA V SLOVENSKEM BANČNEM PROSTORU

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA KREDITIRANJE KMETIJSTVA V SLOVENSKEM BANČNEM PROSTORU Študentka: Mohorko Saša Naslov: Prekmurska 46 Številka indeksa: 81551682 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Dušan Bobek, redni profesor Maribor; 2004

2 ZAHVALA! Za strokovno pomoč in koristne napotke pri pisanju diplomske naloge, se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, prof. dr. Dušanu Bobeku. Zahvala velja tudi Slovenski zadružni kmetijski banki, poslovni enoti Maribor, posebej vodji enote Zdenku Šilcu, Silvani Koren, Andreji Kovač ter Sandi Gradišnik za strokovno pomoč in številne nasvete, s katerimi so me obogatili, ne samo pri pripravi te naloge, ampak tudi pri skupnem delu. Vsem mojim najbližjim, pa se zahvaljujem za moralno podporo, vzpodbudne besede in potrpežljivost, ki sem jih bila deležna v času študija.

3 PREDGOVOR V kmetijskem sektorju v Sloveniji delujeta dve finančni instituciji, to sta Slovenska zadružna kmetijska banka d.d. Ljubljana in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije p.o., Ljubljana. Namen delovnja Slovenske zadružne kmetijske banka d.d. Ljubljana je, da dopolni finančni sistem na področju kmetijstva, zadružništva in živilsko-predelovalne industrije in kot nadgradnja zadružnih kmetijsko hranilnih služb. Ker sem v Slovenski zadružni kmetijski banki opravljala prakso, sem se odločila kot diplomsko delo predstaviti kreditiranja kmetijstva v Sloveniji. Namen celotne diplomske naloge je predstaviti posebnosti raziskati pogoje in načine kreditiranja kmetijstva, da bi s tem ugotovila ali je možno dati ponovni pogon slovenskemu kmetijstvu samo s kvalitetnimi načini kreditiranja, ali je ta že primeren ali pa razlogi za upadanje kmetijstva tičijo kje drugje. Že zadnji rezultati popisa prebivalstva so pokazali, da je kmetijstvo v Sloveniji v zatonu. Banke niso dovolj prilagojene za potrebe kmetov, kar se kaže v slabši delovni učinkovitosti kmetij. Problem vidim predvsem v ročnosti kreditov in v višini odobrenih kreditov. Ponavadi ne dobijo odobrenega kredita v znesku, ki ga potrebujejo. Potrebno bi bilo prilagoditi mesečne anuitete glede na letni čas, saj pozimi kmetje nimajo dohodkov, da bi lahko plačevali enako anuiteto kot jeseni, ko dobijo plačilo od prodanih izdelkov. Zato se je večina kmetov prisiljena odločati za razne dopolnilne dejavnosti. Kar hitro se zgodi, da zaradi opravljanja osnovne in dopolnilne dejavnosti izpade iz raznih oblik pomoči, ker presega kriterije za pridobitev pomoči. Stroški kredita so zanj previsoki, a njegov dohodek za las presega kriterije za razne oblike pomoči. Stanje kmetijstva je iz leta v leto slabše. Upanje vidim v vstopu Slovenije v EU. Vstop Slovenije v Evropsko unijo predstavlja veliko priložnost za slovensko kmetijstvo. Slovenski kmetje bodo namreč po vstopu v EU vključeni v skupno evropsko politiko, ki kmetom s t.i. neposrednimi plačili zagotavlja določen vir dohodka, s sredstvi iz številnih drugih programov in skladov pa jim nudi denar za posodobitev kmetij in kmetijske infrastrukture. A po proučitvi programa SAPARD se pojavi problem previsoko postavljenih kriterijev za pridobitev te pomoči. Marsikateri slovenski kmet teh kriterijev ne dosega. Slovenski kmetje in živilsko-predelovalna industrija se bodo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo brez dvoma znašli v trdi bitki za preživetje, možnost pa imajo le, če se bodo usmerili v racionalizacijo proizvodnje in seveda iskanje tržnih niš.

4 KAZALO 1.UVOD... 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave... 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja... 6 2.KREDITIRANJE V SLOVENSKEM BANČNEM SISTEMU... 7 2.1 Predstavitev Slovenske zadružne kmetijske banke... 11 3.POSTOPEK ODOBRAVANJA KREDITOV KMETOM... 14 4.FAZE ODOBRAVANJA KREDITOV KMETOM... 16 4.1 Informiranje kmeta... 16 4.2 Sprejem vloge... 17 4.3 Obdelava vloge... 17 4.4 Ureditev zavarovanja in sklenitev pogodbe... 21 5. ZAVAROVANJE KREDITOV PRI KMETIH... 24 5.1 Oblike zavarovanja... 26 6. ODPLAČEVANJE KREDITA... 29 6.1 Opominjevalni postopek... 29 6.2 Odstop od kreditne pogodbe... 30 6.3 Izterjava... 30 6.4 Prijava zavarovalnici... 31 7. SPECIAL ACCESSION PROGRAMME FOR AGRICULTURE AND RURAL DEVELOPMENT (SAPARD)... 32 8. SKLEP... 36 9. POVZETEK... 37 10. SUMMARY... 39 11. SEZNAM VIROV... 41

5 1.UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Razvoj bančništva novejšega časa zaznamujejo specifične poti, ki so posledica naglega gospodarskega razvoja v svetu. Posamezne poslovne banke postajajo vse močnejše. Velike banke povečujejo, skladno z razvojem gospodarstva in iz tega izhajajočimi nalogami, svoja lastna in tuja finančna sredstva. Z ustvarjanjem široke mreže poslovnih enot razširjajo področje zajemanja razpoložljivih finančnih sredstev gospodarstva in prebivalstva. S tem izredno močno razširjajo področje svojega delovanja v lastni državi in se vedno močneje povezujejo tudi z bankami v tujini. Zadnje desetletje karakterizira bančništvo izredno močan in hiter razvoj storitev, kar mu je omogočilo izredno hiter razvoj in nastanek novih informacijskih sistemov. Slednje je v bančnem poslovanju temeljenega pomena in omogoča bankam varnejše poslovanje, s tem ko razpolagajo z večjo kvaliteto in kakovostjo informacij. V to obdobje uvrstimo tudi nastanek Slovenske zadružne kmetijske banke. Slovenska zadružna kmetijska banka d.d., Ljubljana, je bila ustanovljena 18. januarja 1990 z namenom, da dopolni finančni sistem na področju kmetijstva, zadružništva in živilsko predelovalne industrije in kot nadgradnja zadružnih kmetijsko hranilnih služb. Prav tako pa naj bi ponovno oživila tradicijo uspešnih in varnih kmetijskih in zadružnih finančnih zavodov izpred druge svetovne vojne. Vendar pa banka opravlja storitve tudi za komitente iz drugih gospodarskih dejavnosti. Slovenska zadružna kmetijska banka ima v primerjavi z drugimi bankami specifičen položaj. Ta se najbolj kaže v povezavi s kmetijskimi in zadružnimi organizacijami, saj banka na finančnem področju tesno sodeluje pri razvoju celotnega agroživilstva, zlasti kmetijskih zadrug slovenskega podeželja in oblikovanju nove podobe slovenske kmetije v smislu ohranjanja in razvoja njenih dodatnih dejavnosti, zlasti turizma in ekološke predelave hrane. Problem se izkaže v tem, da je kmetijska prizvodnja v Sloveniji bila vedno predvsem v domeni družinskih kmetij. Glede na predhodnje podatke iz popisa kmetijstva iz leta 2000 obdelujejo približno 94% kmetijske zemlje na družinskih kmetijah, ostalo pa kmetijska podjetja. Struktura velikosti družinskih kmetij je neugodna, saj obdelujejo v povprečju 4,8 ha kmetijskih zemljišč, povprečna velikost kmetijskih podjetij pa je 220,7 ha. Posledice neugodne velikostne strukture kmetij v Sloveniji se odražajo v neugodni socialni, ekonomski in proizvodni strukturi na podeželju. Ker so kmetijska gospodarstva premajhna, da bi zagotavljala zadosten dohodek le iz čistega kmetovanja, prevladujejo dopolnilne kmetije. Starostna struktura kmetij je izrazito neugodna, saj ima skoraj polovica ( 49,3%) družinskih kmetij gospodarja, ki mu je kmetijstvo dodatna dejavnost. Povprečna starost gospodarjev je 54,5 let, kar ima za posledico kredite s krajšim rokom vrnitve ter dodatne stroške zavarovanja. Nizka konkurenčnost kmetijskega sektorja in družinskih kmetij se odraža tudi v nizki delovni učinkovitosti kmečke delovne sile. V povprečju v Sloveniji porabimo približno štirikrat več kmečkega dela, izraženega kot poraba polnih delovnih moči na hektar. Kmetijska gospodarstva, še posebej družinske kmetije, se bodo v prihodnjih letih, še bolj pa z vstopom v EU, soočila z bistveno zahtevnejšim ekonomskim, socialnim in ekološkim prostorom.

6 Kmetje so za obstoj Slovenske zadružne kmetijske banke izrednega pomena. Kljub majhnosti posameznega subjekta pa celotna masa vseh subjektov pomeni pomemben delež dohodka banke. Paketi bančnih storitev, ki so namenjeni kmetom, se razlikujejo od tistih, ki so namenjeni fizičnim osebam, a kljub temu niso dovolj prilagojeni posebnostim kmetijstva. To se kaže tudi v upadanju zanimanja za kmetijsko panogo. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen moje diplomske naloge je predstaviti posebnosti kreditiranja kmetijstva, posamezne dejavnike, ki vplivajo na kreditiranje kmetov in opisati tako splošne kot posebne pogoje kreditiranja. Cilj te diplomske naloge, je raziskati pogoje in načine kreditiranja kmetijstva, da bi s tem ugotovila ali je možno dati ponovni pogon slovenskemu kmetijstvu samo s kvalitetnimi načini kreditiranja ali je ta že primeren ali pa so razlogi za upadanje kmetijstva tičijo kje drugje. Z vstopom v EU se nam obetajo tudi novi viri financiranja kmetijstva. Program SAPARD (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development) je eden od treh predpristopnih programov EU državam kandidatkam, kot posebni program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja v srednje- in vzhodnoevropskih državah prosilkah v predpristopnem obdobju. Sredstva iz programa SAPARD so namenjena za doseganje splošnih ciljev, in sicer za spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijstva ter celovitega razvoja podeželja 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Ker je tema kompleksna in obsežna, sem se pri pisanju osredotočila predvsem na interne akte banke, zakone in znanje, ki sem ga pridobila pri opravljanju prakse ter kasneje pri študentskem delu na Slovenski zadružni kmetijski banki. Želela sem povezati in združiti posamezne vsebine in kriterije kreditiranja kmetov in prikazati zaokroženo celoto. Pri pisanju diplomske naloge sem se omejila na postavke, posebnosti in navodila, ki so povezane z kreditiranjem kmetov. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Moje diplomsko delo je raziskava področja kreditiranja kmetov v Slovenski zadružni kmetijski banki. To je proučevanje obnašanja in delovanja kreditnih referentov, ki prodajajo bančne storitve, kredite kmetom, ki v banko prihajajo po tovrstne storitve. Izhodišče raziskave bo proučevanje ureditve kreditiranja kmetijstva v Sloveniji na primeru Slovenske zadružne kmetijske banke. Uporabila bom interne akte, pravilnike in navodila Slovenske zadružne kmetijske banke, pravilnike zavarovalnic ter uradne liste Republike Slovenije.

7 2.KREDITIRANJE V SLOVENSKEM BANČNEM SISTEMU 1 Da bi lahko začeli govoriti o kreditiranju ne moremo mimo pojma banka in bančni sistem. Po zakonu o bančništvu se mora banka ustanoviti kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, in si pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Bančni sistem je v organizacijsko in smiselno celoto povezana skupnost različnih bank v narodnem gospodarstvu. Bančni sistemi so po posameznih državah različni, tako da se posamezne države med seboj razlikujejo. Pri tem ne gre toliko za politično kot za gospodarsko razlikovanje. Ker so banke gospodarski subjekti, so podvržene tudi gospodarski strukturi v določeni deželi oziroma v določeni državi. Zato ta gospodarska struktura tudi vpliva na bančništvo in njegovo organiziranost, torej bančni sistem. Za normalno delovanje bančnega sistema je ena od pomembnih postavk tudi število bank na določenem prostoru in s tem povezana konkurenca med temi bankami. V slovenskem bančnem prostoru je bank kar precej, zato ni mogoče govoriti o pomanjkanju konkurence, vprašanje pa je, ali ne gre mogoče za preveliko razpršenost in premajhno tržno koncentracijo tako z vidika bilančne vsote kot tudi z vidika posojil. Treba pa je poudariti, da ima vsak bančni prostor svoje posebnosti, zato ni mogoče uvesti univerzalnega pravila glede števila bank in tržne koncentracije v nekem bančnem prostoru. Opredelitev pojma kredit se pogosto postavlja na pomenoslovno osnovo. Po tej poti pridemo do ugotovitve, da je»creditum«tisto, kar je zaupano, dano na upanje. Od opredelitev, ki se pojavljajo v ekonomski literaturi, vsaka kaj prispeva k obrazločitvi pojma kredit npr: - kredit je kupna moč; - bistvo kredita je upnikovo zaupanje v dolžnikovo pripravljenost in sposobnost, da plača svoj dolg; - kredit je prodaja na upanje; - kredit je v pravu, komerciali ali ekonomiki pravica, ki jo ima ena oseba, kreditor, da prisili drugo osebo, dolžnika, k plačilu ali da stori kaj drugega, ali krajše povedno, pravica v sedanjosti do plačila v prihodnosti; - kredit je prenos vrednosti na drugo osebo, bodisi denarja, blaga ali storitev, v upanju, da bo ta oseba nekega dne v prihodnosti sposobna in pri volji plačati enako ali večjo vrednost vrednost. Ne glede na določene razlike moremo povzeti, da je v navedenih definicijah najpomembnejša karakteristika kredita zaupanje kreditorja v dolžnikovo sposobnost za vrnitev kredita V meščanski teoriji so se razvile različne teorije o pomenu in funkciji kredita v gospodarstvu in si med seboj tudi nasprotujejo. Glede tega kaže izpostaviti predvsem dve teoriji: - Teorija o indiferentnosti kredita, ki negira aktivno vlogo in pomen kredita v gospodarstvu in temelji na konceptu klasične ekonomske šole, ki razlaga, da je denar (kredit) nevtralni dejavnik v procesu proizvodnje in menjave (vsota kreditov = vsota varčevanja), zato kredit vrši le v mehaničnem pomenu prelivanje prostih denarnih sredstev in ne vpliva na ekonomsko življenje, ker se količina denarja v obtoku ni nič spremenila; 1 Povzeto po Bobek (1995, 106 107) in Filipič (1998, 106 108, 116-122)

8 - Teorija o ustvarjalni funkciji kredita (vsota kreditov > od vsote varčevanja); po tej razlagi denar (kredit) ni nevtralen dejavnik, ampak ima pomembno aktivno vlogo in vpliv pri pospeševanju in usmerjanju gospodarstva; zaradi tega je pomembna vloga banke, ki niso samo čiste posrednice, ampak tudi kreatorke kreditov prek obsega varčevanja; tako banke lahko ustvarjajo s svojo aktivnostjo (multiplikacijo) dodatne dopolnilne kredite. Razlikovati moramo dve temeljni vrsti kredita: - blagovni, komercialni ali odložilni kredit in - bančni kredit, in sicer bančni kredit v funkciji kreditiranja prometnega procesa in bančni kredit v funkciji kreditiranja končne (finalne) porabe. Nujnost blagovnega (odložilnega) kredita se pojavlja zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev (obrat sredstev = čas proizvodnje in čas prometa) pri različnih podjetjih. Prav to dejstvo, da je po pravilu neenako trajanje obrata sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih ponogah, ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces. Blagovni kredit predstavlja začetno osnovo kreditnega sistema. Ko se obljuba plačila kupca izvrši v pisni obliki, se pojavi blagovna menica, ki opravlja funkcijo denarja, postane kreditni denar. Če se blagovna menica eskontira pred rokom zapadlosti, se pojavi bančni kredit. Tako predstavlja blagovni kredit osnovo za nastanek drugih, razvitejših oblik kreditov. Banke lahko plasirajo kredite tudi v proces končne porabe. Oblika te porabe so: - investicijska; - javna in - osebna poraba. V kolikor omenjene oblike končne porabe porabijo sredstva, ki so jih prejela v procesu razdelitve narodnega dohodka, ne bo nastopil problem realizacije niti investicijskih niti potrošnih dobrin. V tem primeru gre za globalno in strukturalno ravnotežje in ne bi ostalo nič neporabljenega narodnega dohodka. V kolikor pa bi šlo za razmere, da posamezne oblike končne porabe ne bi porabile vseh sredstev, ki so jih prejele iz razdelitev narodnega dohodka, bi se pojavil presežek denarne akumulacije, ki se akumulira v bankah. Kredit je pomemben zunanji vir financiranja. Kredite, kot eno od možnih oblik priskrbe finančnih sredstev, za katere je treba plačati obresti, lahko razvrščamo po različnih kriterijih. Najpomembnejši med njimi so rok, namen in kritje: - po roku more biti kredit dolgoročen ali kratkoročen. Ni zanesljive meje, ki bi ločila kratkoročne in dolgoročne kredite. Nekateri štejejo med kratkoročne vse tiste kredite z rokom, krajšim od enega leta, drugi pa štejejo med te tudi kredite z rokom do dveh ali celo štirih let. Krediti z daljšim rokom vrnitve so dolgoročni. Ker pa je velika razlika med naprimer dveletnim in dvajsetletnim rokom, štejejo nekateri kredite, ki niso kratkoročni in nimajo daljšega roka od deset let, za srednjeročne. Rok kredita v normalnih okoliščinah ustreza namenu kredita. Kratkoročni krediti se dajejo za gibljiva sredstva in je zato pogosteje rok krajši od enega leta, ker je v večini primerov obratovalni cikel krajši od enega leta. Dolgoročni krediti služijo za financiranje stalnih sredstev in trajnih vlaganj v gibljiva sredstva in je zato doba daljša. Zaradi omenjene zveze med med rokom trajanja gospodarskega cikla ali posla, ki je s kreditom financiran, in med rokom kredita, ločimo dve vrsti kreditov: eni se odplačujejo iz prihodkov, doseženih s poslom, zaradi katerega je kredit najet, drugi pa iz dobička;

- po namenu sta dve osnovni vrsti kreditov: produkcijski ali proizvodni in potrošni ali porabniški. Porabniške kredite najemajo za nabavo življenskih potrebščin, proizvodne pa za nabavo proizvajalnih sredstev. Vendar je treba za proizvodni kredit šteti tudi tistega, ki ga najema trgovina. Proizvodne kredite najemajo gospodarske, pridobitne organizacije, porabniške kredite pa gospodinjske, porabniške celice. Kot izposojevalec se pri porabniškem kreditu ne pojavljajo le gospodinjske celice, ki kupujejo individualne dobrine, ampak tudi druge porabniške celice, kot so proračunske ustanove, zavodi in drugi, ki kredit porabljajo za nabavo kolektivnih dobrin. Z narodno gospodarskega vidika je razlikovanje kreditov na porabniške in proizvodne zelo pomembno. Dobrine, ki jih nabavimo za izposojen denar, bodisi, da je to proizvodni, ali porabniški kredit v obeh primerih porabimo. Če gre za življenske potrebščine, jih porabimo naenkrat, če gre za proizvodna sredstva jih porabimo postopoma. Razlika je z tem, da v prvem primeru z dobrino porabimo tudi njeno vrednost in tako zmanjšamo svoje premoženje. V drugem primeru, ko s proizvodnim kreditom nabavimo proizvodna sredstva, ta sredstva sicer uporabljamo, vendar istočasno njihovo vrednost prenašamo na novo ustvarjene dobrine, tako da se nam zaradi te porabe premoženje ne zmanjšuje, ampak samo spreminja svojo obliko in se celo povečuje zaradi novo ustvarjene vrednosti. Ožji pomen porabe proizvodnih kreditov pa ni enoten in zato se pojavljata dve podvrsti proizvodnih kreditov. Proizvodni kredit mora biti porabljen za nabavo gibljivih ali pa za nabavo stalnih sredstev. Krediti za nabavo gibljivih sredstev morejo biti kratkoročni in dolgoročni glede na to, ali gre za občasna ali za trajna gibljiva sredstva. Krediti za nabavo stalnih sredstev so praviloma dolgoročni, čeprav je mogoče pri velikem dobičku in hitri amortizaciji stalnih sredstev tudi ta kredit odplačevati v srednjem ali celo v kratkem roku; - nepokrit ali bianco kredit je tisti, ki je dan brez posebnega zavarovanja vrnitve. Poslovni ugled osebe izposojevalca in kredit, ki ga uživa v poslovnem svetu, sta garancija, da bo kredit vrnjen, zato se imenuje osebni ali personalni kredit; - po tem kaj posojamo, poznamo denarne in naturalne kredite. Predmet denarnega kredita je lahko le gotovina ali knjižni denar, predmet naturalnega kredita pa katerakoli uporabljiva dobrina. Neuporabljiva dobrina ne more biti predmet naturalnega kredita, ker je to posoja, ne pa posojilo. Naturalni kredit se pojavlja izjemoma le še tam, kjer so ekonomski odnosi zgrajeni na načelih naturalnega gospodarstva. - po povodu, zaradi katerega je do kredtiranja prišlo, poznamo posojilni in odložilni kredit. Povod za posojilni kredit je vsota denarja, ker nekdo želi razpolagati z določeno vsoto kupne moči zaradi nakupa dobrin. Povod za odložilni kredit pa je prodaja blaga. Plačilo, ki bi moralo slediti temu poslu, je sporazumno odloženo, tako da tisti, ki je blago prodal, kreditira tistega, ki je blago kupil ali storitev sprejel. Najbolj znana vrsta odložilnega kredita je blagovni ali komercilani kredit. - denar lahko iz rok varčevalca oziroma tistega, ki ima presežek likvidnih sredstev, pride v roke investitorja oziroma tistega, ki potrebuje dodatna likvidna sredstva s posredovnjem specializiranega posrednika ali pa brez njegovega posredovanja. V prvem primeru je govor o posrednem kreditu, v drugem pa o neposrednem. S posrednim kreditiranjem se ukvarjajo finančne organizacije, predvsem banke. Vendar je bančni kredit posreden le, če banka odobri kredit iz sredstev, ki jih je zbrala, ne pa takrat, kadar ima banka vlogo agenta, na primer pri emisiji državnih obveznic, s katerimi država postane dolžnik, vpisniki posojila pa upniki in je torej med temi vzpostavljen neposredni kreditni odnos. 9

10 Banka, ki se ukvarja s kreditiranjem, in morebitne druge finančne organizacije, ki jim je glavni posel kredit, morejo ta svoj posel opravljati, če zberejo za to potrebna kreditna sredstva. Z zbiranjem sredstev v bankah in drugih kreditnih posrednikih pa se v narodnem gospodarstvu tvori kreditna ponudba. Ponudba nasploh je tista količina blaga, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati ob upoštevanju njihove cene, ponudba kreditnih sredstev ali kredita pa je tista količina denarja, ki so jo imetniki pripravljeni posoditi ob upoštevaju obrestne mere, ki bi jo mogli za posojilo dobiti. Banke in drugi kreditni posredniki zbirajo prosta denarna sredstva, da bi jih ponudili tistim, ki po njih povprašujejo. Zato se kreditni trg pojmuje tudi kot prostor, kjer se srečujeta ponudba kredita in povpraševanje po njem. Ker pa obstaja tudi neposredni kredit, se del kreditne ponudbe oblikuje zunaj bank in drugih kreditnih posrednikov, neposredno pri varčevalcih. Celotna kreditna ponudba v narodnem gospodarstvu je količina denarja, ki so jo pripravljene posoditi banke, drugi kreditni posredniki in sami varčevalci. Ponudbo, ki se tvori pri varčevalcih bi mogli imenovati izvirno ponudbo, tisto, ki se tvori pri posrednikih pa izvedeno ponudbo. Značilno za izvirno in tudi za izvedeno ponudbo je, da imata svoj izvor v denarni masi (gotovina in knjižni denar) ki je v odtoku. Vendar to ni vsa ponudba kreditov v narodnem gospodarstvu. Del ponudbe, ki presega izvirno in izvedeno, se tvori s multiplikacujo depozitov v poslovnih bankah, del pa z emisijsko funkcijo centralne banke. Ponudba je neposredno povezana s povpraševanjem. Povpraševanje po neki dobrini na določenem trgu je izraženo v tisti količini dobrine, ki so jo povpraševalci pripravljeni kupiti po določeni ceni. Če upoštevamo, da je kredit blago, ki ga prodajajo na kreditnem trgu po ceni, ki se imenuje obrestna mera, potem lahko zapišemo, da je povpraševanje po kreditu na kreditnem trgu enako vsoti kreditov, ki so jo povpraševalci pripravljeni najeti po določeni obrestni meri. Povpraševanje po kreditu izvira iz potrebe po dodatni količini denarja, vendar pa se ravna po višini obrestne mere, ki jo je potrebno plačati za kredit na trgu. Povezanost med povpraševanjem po kreditu in obrestno mero je obratnosorazmerna. Povpraševanje na kreditnem trgu nastaja, ker razpoložljiva kupna moč povpraševalcev ni takšna, kakršno bi le-ti po svoji oceni potrebovali in si želijo dodatno količino denarja. Zaradi neskladja med potrebami in razpoložljivimi finančnimi sredstvi podjetij, posameznikov in drugih se torej pojavlja povpraševanje po posojilih. Poznamo tri skupine povpraševanja po kreditu: proizvodno, potrošno, državno. Proizvodno povpraševanje po kreditu nastaja zaradi vlaganja v stalna in gibljiva sredstva pa tudi zaradi čisto finančnih razlogov, npr. zaradi likvidnosti podjetij. Namene proizvodnega povpraševanja lahko razvrstimo tudi takole: za financiranje posameznih delov proizvodnih sredstev, kot so npr. zgradbe, stroji, aparati, nasadi, surovine; za financiranje posameznih poslov ali cele verige poslov, npr. kreditiranje nabave, prodaje, izvoza; za financiranje brez neposredne zveze z določenim delom proizvodnih sredstev ali določenim poslom.

11 Del celotnega povpraševanja po kreditu v narodnem gospodarstvu nastaja zaradi porabe prebivalstva. To povpraševanje se pojavlja na kreditnem trgu zaradi neproduktivnih namenov in ga imenujemo potrošno. Namen takega povpraševanja je lahko stanovanjska gradnja, nakup drugih trajnih dobrin, potrošnih dobrin, financiranje izjemnih in nepredvidenih izdatkov in drugo. Tudi država oz. družbeni organi se lahko pojavijo kot povpraševalci po dodatni kupni moči, ki jo lahko dobijo na kreditnem trgu v obliki posojila. Gre torej za državno povpraševanje po posojilih, do katerega pride, ko izdatki države presegajo njene dohodke v obliki davkov, prispevkov, taks in drugega. Dodatna kupna moč rabi državi za nabavo blaga in storitev ter različne druge namene na gospodarskem ali negospodarskem področju. V resnici je mogoče šteti tudi povpraševanje države med potrošno, saj se s temi krediti ne financira proizvodnja, ampak nakup proizvodnega blaga. Tudi če gre za kreditiranje investicij, so to neproduktivne investicije. V literaturi se pojavlja tudi četrti namen povpraševanja po kreditih in se imenuje tezavracija.podjetja in drugi proizvajalci v določeni narodnogospodarski ali individualni okoliščininajemajo potrošniške kredite, da bi povečali svoja likvidna sredstva. Vzrok za takopovpraševanje po kreditu ni nabava dobrin in storitev, ampak ustvarjanje denarnih rezerv, ker je v bližnji prihodnosti mogoče povečanje obrestnih mer ali pomanjkanje denarja. 2.1 Predstavitev Slovenske zadružne kmetijske banke 2 Slovenska zadružna kmetijska banka d.d., Ljubljana, je bila ustanovljena 18. januarja 1990 z namenom, da dopolni finančni sistem na področju kmetijstva, zadružništva in živilsko predelovalne industrije in kot nadgradnja zadružnih kmetijsko hranilnih služb. Prav tako pa naj bi ponovno oživila tradicijo uspešnih in varnih kmetijskih in zadružnih finančnih zavodov izpred druge svetovne vojne. Vendar pa banka opravlja storitve tudi za komitente iz drugih gospodarskih dejavnosti. Slovenska zadružna kmetijska banka ima v primerjavi z drugimi bankami specifičen položaj. Ta se najbolj kaže v povezavi z kmetijskimi in zadružnimi organizacijami, saj banka na finančnem področju tesno sodeluje pri razvoju celotnega agroživilstva, zlasti pa kmetijskih zadrug, slovenskega podeželja in oblikovanju nove podobe slovenske kmetije v smislu ohranjanja in razvoja njenih dodatnih dejavnosti, zlasti turizma in ekološke predelave hrane. Poslovno politiko tako podreja namenom in ciljem ustanovitve, s temeljno usmeritvijo podpore zadružništvu, vendar pa deluje tudi kot univerzalna banka za področje vseh gospodarskih dejavnosti na območju cele Slovenije. Pri poslovanju s pravnimi osebami (kreditiranju pravnih oseb) je banka bolj usmerjena k srednjim in manjšim družbam ter samostojnim podjetnikom ter seveda kmetom. Na ta način je zagotovljena razpršenost naložb in s tem znižano poslovno tveganje. Obseg kreditov, ki jih je banka odobrila pravnim osebam v letu 2002 se je v primerjavi z letom 2001 zmanjšal za 2 %. 2 Povzeto po Slovenska zadružna kmetijska banka d.d..poslovanje 2002 [online] Available (http:// www.szkb.si);

12 Obseg dolgoročnega kreditiranja je bil večji za 19 % in je znašal 5771 mio. SIT, obseg kratkoročnih kreditov pa je v primerjavi s predhodnim letom padel za 8 % in je znašal 16.614 mio. SIT. Kratkoročne kredite je banka pretežno odobravala za obratne namene, dolgoročne pa za investicijske naložbe. Stanje zbranih sredstev prebivalstva konec leta 2002 je bilo 19.998 mio. SIT kar pomeni 11% rast zbranih sredstev prebivalstva glede na leto 2001. Tolarska sredstva so porasla za 17 %, pri deviznih sredstvih pa je zabeležen 6 % padec, ki je bil pričakovan, saj so občani po opravljeni konverziji tujih valut v evro sredstva dvignili z računov. Stanje sredstev na avista računih prebivalstva se je bistveno povečalo s odprtjem poslovne enote Žalec. Povečanje vpoglednih sredstev glede na leto 2001 je kar 75 % oziroma ob koncu leta 2002 je bilo zbranih sredstev v višini 2.200 mio. SIT. Banka je v letu 2002 sodelovala v razpisu Stanovanjskega sklada pri vplačevanju lotov Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Zelo obsežna in zahtevna naloga, ki se je v zadnjem kvartalu 2002 prevesila v zaključno fazo, je potekala na področju novih plačilnih instrumentov. S 1. 6. 2002 je banka začela odpirati transakcijske račune zasebnikom ter izvedla akcijo obveščevanja samostojnih podjetnikov imetnikov žiro računov o preštevilčenju žiro računa v transakcijske račune. Banka je pripravila posebno pogodbo o možnosti pridobitve plačilnih kartic tudi imetnikom tekočih računov Hranilno kreditne službe. Prav tako pa banka tekoče spremlja razvoj bančnega poslovanja in sproti uvaja nove bančne in finančne storitve. Tako je velik razvoj v zadnjih dveh letih dosegla zlasti na področju razvoja informacijske tehnologije, na področju storitev plačilnega prometa, elektronskega bančništva in storitev investicijskega bančništva, zlasti v segmentu trga vrednostni papirjev. Banka opravlja svojo dejavnost na sedežu banke v Ljubljani, v poslovno organizacijskoh delih organiziranih zunaj kraja sedeža in preko izdvojenih menjalniških mest pri posameznih hranilno kreditnih službah. Poslovne enote ima organizirane v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju, v Celju, v Kočevju in v Žalcu. V okviru poslovne enote Žalec je banka v letu 2002 odprla 6 blagajniških mest (Braslovče, Petrovče, Vransko, Prebold, Polzela, Šempeter). Predstavništvo banke v Novem mestu, letu 2002 je odprla predstavništvo v Kopru in predstavništvo z blagajniškim mestom v Kranju. Ima ekspozituro banke v Ljubljani, v letu 2002 je banka odprla blagajniško mesto na Vrhniki in na sedežu banke v Ljubljani. Sklenjene ima pogodbe o opravljanju menjalniških poslov s pogodbenimi menjalci in sicer: Zveza hranilno kreditnih služb za Izlake, Trbovlje, Mediafin in Hranilno kreditna služba Ljubljana. Banka ima še vedno odprta izdvojena blagajniška mesta pri hranilno kreditnih službah v Tolminu, Postojni, Idriji in Slovenj Gradcu. Po predvidevanjih se dohodkovni položaj kmetijstva v Sloveniji ne bi smel bistveno spreminjati. Vendar so v ospredju še nedorečeni uskladitveni postopki z Evropsko skupnostjo in prav od tega so v veliki meri odvisni razvojni trendi na področju kmetijstva. Glavni cilji banke bodo tudi nadalje nominalna rast bilančne vsote banke in ohranitev tržnega deleža, donosnost poslovanja banke, povečanje kapitala, izboljšanje strukture in donosnosti naložb, zmanjšanje obsega nedonosne aktive ter izboljšanje kvalitete rizičnih naložb.

V kmetijskem sektorju v Sloveniji delujeta dve finančni instituciji, to sta Slovenska zadružna kmetijska banka d.d. Ljubljana in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije p.o. Ljubljana. Obe navedeni družbi sta v svojih nadzornih organih obravnavali oceno ekonomske upravičenosti združitve obeh družb, aktivnosti za pripravo na združevanje pa se bližajo koncu. Z združitvijo, za katero si je banka prizadevala več let, bi dolgoročno zagotovili obstoj zadružnih financ, nudili bolj kakovostne in konkurenčne storitve, preko široke bančne mreže pocenili poslovanje in dosegli večjo donosnost kapitala. 13

14 3.POSTOPEK ODOBRAVANJA KREDITOV KMETOM 3 Postopek odobravanja kreditov se začne z obiskom kmeta pri referentu za kredite. Seveda pa mora najprej imeti status kmeta, ki je po 22. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot glavnim ali postranskin poklicem. Kot kmetija je v pravilniku Slovenske zadružne kmetijske banke opredeljena gospodarska celota, ki zajema gospodarska poslopja, kmetijska zemljišča in gozd ter stanovanjske objekte in ki se ukvarja z osnovno kmetijsko dejavnostjo in/ali z dopolnilno dejavnostjo. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo, ki se opravlja na kmetiji, povezana pridobitna dejavnost in sicer: - pridelava oziroma obdelava kmetijskih pridelkov in gospodarskih lesnih sortimentov iz lastne pridelave, prireje; - nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev, gob in zdravilnih zelišč; - gostinska in turistična dejavnost na kmetiji; - domača in umetna obrt; - komunalne in proizvodne storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo; - druga dejavnost, ki se opravlja na kmetiji kot dopolnilna dejavnost, določena s predpisi. V poteku razgovora kreditni referent ugotovi, za kakšen namen potrebuje kmet kredit.v kolikor kmet točno ve kaj potrebuje, mu kreditni referent lažje svetuje. Predstavi ponudbo kreditov Slovenske zadružne kmetijske banke ter svetuje kmetu kateri izmed teh najbolj zadovoljuje njegove potrebe. Krediti kmetom so lahko: - gotovinski (vendar le za financiranje osnovne ali dopolnilne dejavnosti); - za nakup mehanizacije in osebnih vozil na podlagi veljavnih predračunov; - za tekočo kmetijsko proizvodnjo oziroma dopolnilno dejavnost; - za gradnjo, adaptacijo in nakup gospodarskih in stanovanjskih objektov za osnovno in dopolnilno dejavnost, nakup in obnovo kmetijskih zemljišč in gozda. Razloži mu okvirne pogoje kreditiranja. Kmet mora pridobiti od kreditnega referenta vse potrebne informacije: - o možnih oblikah anuitet odplačevanja kredita; - o celotni ponudbi banke; - o predvidenih stroških pri najemanju kredita; - o oblikah zavarovanja kredita: - o posameznih značilnostih v samem odplačevanju kredita (letni izračun nove mesečne zadolžitve anuitete, predčasno poplačilo, pospešeno povračilo kredita) - in druge posebnosti, ki morajo biti komitentu (kmetu) znane in jasne pred podpisom pogodbe. Kreditni referent izroči komitentu potrebne obrazce, katere mora komitent vrniti pravilno izpolnjene in pridobiti vso potrebno dokumentacijo: - dokazilo o pravnem statusu - fotokopijo potrdila Upravne enote Sekretariata za kmetijstvo o statusu kmeta, pridobljenega po Zakonu o kmetijskih zemljuščih, ki se vodi v evidenci kmetov, - fotokopijo ustreznega dokumenta za identifikacijo; - fotokopijo potrdila o davčni številki. 3 Povzeto po Uradni list RS ( 2000, 54 )

15 - dokumentacija o poslovanju - odločba o odmeri katasterskega dohodka; - potrdilo o poravnanih obveznosti državi; - potrdilo o rednih mesečnih neto prejemkih člana kmetije poroka in plačnika. - dokumentacija glede na obliko zavarovanja in vrsto posla - zemljiško knjižni izpisek, ki ni starejši od treh dni; - posestni list; - izpolnjena izjava o lastnem premoženju; - spisek nepremičnin zavarovanja; - cenitev nepremičnin ali premičnin, ki ni starejša od treh mesecev, (v kolikor je cenitev starejša, je potrebana revalorizacija le-te oziroma nova cenitev); - kupoprodajna pogodba; - gradbeno ali adaptacijsko dovoljenje; - računi in predračuni; - pogodba ali druga dokumentacija, ki služi kot osnova za odobritev kredita; - investicijski program oziroma poslovni načrt. Če je kmet plačilno nesposoben za željen znesek kredita, ga seznani z možnostjo pridobitve enega ali več solidarnega plačnika. Morebitni solidarni plačniki in poroki morajo izpolnjevati pogoje tako kot kreditojemalec.ti izpolnijo posebno pogodbo s katero jamčijo za vračilo kredita v skladu s kreditno pogodbo in veljavnimi predpisi. V tej pogodbi mora navesti povprečno neto plačo v zadnjih treh mesecih, obveznosti iz naslova kreditnih obremenitev, upravno izplačilnih in sodnih prepovedi in ali je porok za druge kredite ter v kakšni višini. Referent s pomočjo informativnega izračuna predstavi kmetu predvideno začetno anuiteto za željen znesek kredita. Informativno izračuna predvidene bančne stroške, stroške zavarovanja in morebitne druge stroške. Ko kmet dostavi pravilno izpolnjene obrazce in po potrebi namensko dokumentacijo, se z referentom dogovorita o točnih pogojih zaprošenega kredita, stroških in zavarovanju. Kreditni referent izpolni skupaj s kmetom vlogo za kredit. Odločitev o odobritvi zahtevka za kredit sprejme na podlagi pismenega predloga pristojni organ s pooblastili za odločanje, to je kreditni odbor v Ljubljani. V primeru pozitivne odločitve organa za odločanje se s kmetom uredi zavarovanje kredita in druge formalnosti in sklene kreditna pogodba.

16 4.FAZE ODOBRAVANJA KREDITOV KMETOM 4 Odločila sem se za primer kmeta, ki prosi banko za odobritev dolgoročnega kredita v višini 2.200.000,00 SIT za obdobje pet let. Gre za namenski kredit za nakup traktorja. V primeru bom kot kmeta uporabila izmišljeno osebo, Franc Kmetec, stanujoč Graba 28, 2318 Njivice. 4.1 Informiranje kmeta Ob prihodu kmeta v banko mu kreditni referent predstavi celotno ponudbo kreditov, ki so povezane z njegovo potrebo. Predstavitev vključuje naslednje dejavnosti referenta: - seznanitev z vrstami kreditov iz splošne ponudbe in posebne ponudbe, odplačilno dobo in obrestno mero (najvišjo in najnižjo) za posamezno vrsto kredita in dokumentacijo, kadar gre za namenski kredit. Predlaga mu vrsto kredita, ki najbolj ustreza kmetovim potrebam; - seznani ga z načinom ugotavljanja plačilne sposobnosti s poudarkom na najpomembnejših pogojih za pridobitev kredita. Ko kmet referenta seznani z vrsto in okvirno višino svojih prihodkov, lahko referent izdela okvirni izračun mesečne anuitete in predvidenega zneska kredita; - ker gre pri kmetih večinoma za namenske kredite (za traktorje, nepremičnine ter razne proizvode) se kmetu obrazloži, katero dokumentacijo je potrebno predložiti za odobritev takega kredita ter v kolikšnem času je potrebno kredit izkoristiti. Ta dokumentacija obsega fakture, račune, pogodbe in razne ponudbe; - posebej seznanimo kmeta z morebitnimi posledicami nenamenske porabe namenskega kredita. Če kmet porabi namenski kredit ali del namenskega kredita nenamensko, mu Slovenska zadružna banka odpove kredit in zahteva takojšnje vračilo vsega porabljenega kredita. Kmet je dolžan plačati banki v roku treh dni od datuma njene zahteve znesek celotnega kredita o obrestmi in stroški vred. Za čas nenamenske porabe do dneva vračila, banka za kredit ali del kredita zaračuna obresti po obrestni meri zamudnih obresti, določenih z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti; - predstavi možne načine zavarovnja (zavarovanje s poroki, zastava nepremičnin...) za posamezno vrsto kredita, ki ustreza kmetu in stroške, ki v zvezi s tem nastanejo. Kmeta seznani z vplivi takega zavarovanja pri nerednem odplačevanju kredita in odstopa od kreditne pogodbe; - kmetu se izračunajo vsi ostali stroški, ki nastanejo v zvezi s odobritvijo kredita. Kmeta se dodatno informira tudi o morebitnih stroških pri odplačevanju kredita (stroški opominjanja pri nerednem odplačevaju kredita, stroški predčasnega poplačila kredita, stroški pri spremembah že obstoječega kredita). Posebaj velja omeniti predčasno poplačilo kredita. Kmet lahko predčasno vrne kredit delno ali v celoti pod pogojem, da o tem obvesti Slovensko zadružno kmetijsko banko vsaj tri delovne dni pred datumom nameravanega predčasnega vračila kredita in da mu banka izda soglasje.kmet ob predčasnem vračilu kredita s soglasjem Slovenske zadružne kmetijske banke zavezuje plačati banki dejanske stroške v skladu s takrat veljavno tarifo banke. Kmet je dolžan banki povrniti tudi vso škodo, nastalo zaradi predčasnehga vračila kredita; - glede zavarovanja kredita se od kmeta zahtevajo še dodatni dokumenti (zemljiško knjižni izpis, račune, cenitve nepremičnin...). 4 Prirejeno po Interni pravilnik Slovenske zadružne kmetijkse banke o potrebni dokumentaciji za obravnavo vloge za pridobitev kredita za kmete (2003)

17 4.2 Sprejem vloge Banka obravnava zahtevke na podlagi pisnih vlog. Prejete predloge pregledajo v sektorjih ali v poslovnih enotah. Referent bo ob sprejemu vloge zahteval od kmeta veljavni dokument, iz katerega bo razvidna identiteta in državljanstvo (osebna izkaznica, potni list) ter davčno številko. Ob vložitvi zahtevka za kredit je kmet dolžan predložiti tudi ostalo dokumentacijo za ugotavljanje kreditne sposobnosti ter ugotoviti namen kredita. Referent dokumentacijo natančno pregleda ter v primeru nepopolne dokumentacije opomni kmeta na dopolnitev vloge. Sprejem popolne dokumentacije je osnova za nadaljno obdelavo zahtevka. Kmeta referent natančneje seznani s kreditno odplačilno sposobnostjo. Z njim se dogovori o načinu zavarovanja in stroških povezanih z zavarovanjem kredita. Obvesti ga tudi o datumu podpisa kreditne pogodbe 4.3 Obdelava vloge Na osnovi vse potrebne dokumentacije referent banke, ki je zadolžen za posameznega kmeta po predhodni uskladitvi z vodjem oddelka, direktorjem oziroma vodjo sektorja ali izvršnim direktorjem, pripravi gradivo za kreditni odbor. Poleg tega je zadolžen tudi za pridobitev in ureditev vseh zahtevanih oblik zavarovanja. Referent pripravi predlog za odobritev kredita. Ta mora biti sestavljen po že vnaprej znani obliki. V glavi vsakega predloga mora biti na levi strani naveden datum sestavitve predloga, predlagatelj in ključ. To izpolni referent, ki predlog pripravi. Na desni strani je navedena zaporedna številka seje kreditnega odbora in zaporedna številka priloge k točki dnevnega reda, kar izpolni delavec, ki je odgovoren za kompletiranje celotnega gradiva za kreditni odbor. Predlog ima obvezno vsebino, ki obsega: - kratek tekst, zakaj se kredit najema, znesek kredita, ročnost; - osnovni podatki o kmetu; - dejavnost (osnovna in dopolnilna); - izpostavljenost banke do kmeta; - podatki o preteklem poslovanju kmeta; - zadolženost kmeta pri drugih upnikih; - podatki o morebitnih zamudah pri poravnavanju obveznosti in - načinu zavarovanja kredita.

18 Pravilen predlog za moj primer bi bil naslednji: PREDLOG ZA ODOBRITEV DOLGOROČNEGA KREDITA Slovenska zadružna kmetijska banka d.d. Kolodvorska 9, Ljubljana Datum seje: 18.09.2003 Predlagatelj: PE Maribor Ključ: Seja K.O _39._ Priloge Kmetovalec Franc Kmetec, stanujoč Graba 28, 2318 Njivice, rojen 23.10.1955 prosi banko za odobritev dolgoročnega kredita za nakup traktorja. Prosi za kredit v višini 2.200.000, 00 za obdobje 5 let Sredstva želi v gotovini zaradi možnih gotovinskih popustov. Večji del bo nakup traktorja financiral iz lastnih sredstev, delno pa s kreditom banke. Kmetovalcu je bil na 36. seji kreditnega odbora z dne 28.08.2003 odobren predlog za izdajo izjave o finančni sposobnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD. Kmetovalec je konkuriral za dodelitev nepovratnih sredtev za naložbe v kmetijska gospodarstva, in sicer za nakup kmetijske mehanizacije, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 75 z dne 01.08.2003. Žal je iz razpisa izpadel, obenem pa je prodal tudi stari traktor, tako da je sedaj brez njega zato nas prosi za kredit. Glavnica se bo vrnila v 60-tih mesečnih obrokih in sicer 59 mesečnih obrokih v višini 36.600, 00 SIT, zadnji 60 obrok v višini 40.600,00 SIT, z zapadlostjo obroka vsak 15 dan v mesecu, s tem da 1. obrok zapade 15.10.2003, zadnji, 60.obrok pa zapade v vračilo 15.09.2008. Kmetija kmetovalca Franca Kmetca je zaščitena kmetija. Poseduje 14 ha gozda in 19,6 ha kmetijskih zemljišč, ob katerih je večina travnikov in pašnikov. Na kmetiji je glavna dejavnost živinoreja govedoreja. Imajo 19 krav molznic, 5 brejih telic in 4 manjše telice, ter 5 svinj. Na leto proizvedejo 70.000 litrov mleka in prodajo 12 komadov telet ter 30m3 rezanega lesa. Kmetovalec ima sklenjeno tudi letno pogodbo o čiščenju cest zimska služba. Tudi iz tega naslova prejema dohodke. Potrdilo o plačanih davkih in prispevkih je dostavljeno; št. 004298 z dne 15.09.2003.

19 IZRAČUN KREDITNE SPOSOBNOSTI KMETIJE: (Ta izračun se izvede po predpisani formuli, da povprečni mesečni obrok ob upoštevanju drugih obremenitev ne sme presegati seštevka 1 / 16 katasterskega dohodka, 1 / 24 letnega dohodka kmetij) 1 / 16 katasterskega dohodka = 1 / 16 od 283.540,00 = 17.721,25 SIT 1 / 24 let. dohodka kmetije = 1 / 24 od 6.301.896,50 = 262.579,02 SIT Možna mesečna obremenitev = 280.300, 27 SIT Možna letna obremenitev kmetije = 3.363.603,24 SIT (280.300,27 * 12) Letna obremenitev kmetije po najemu dolgoročnega kredita: 1. VRAČILO GLAVNICE 439.200, 00 SIT 2. PLAČILO OBRESTI ( r + R ) 129.548, 47 SIT 3. Mesečni obrok ( 100.000, 00 sit )* 1.200.000, 00 SIT SKUPAJ: 1.768.748.47 SIT *kredit pri Zadružni HKS Slovenska Bistrica mesečni obrok 100.000, 00SIT, saldo 1,6 mio SIT zapade 30.03.2003 (potrdilo priloženo). Zaključek : Iz zgornjega je razvidno, da je kmetija Franca Kmetca kreditijemalca iz naslova, kreditno sposobna vračati dolgoročni kredit, saj je možna letna obremenitev večja od letne obveznosti kreditiranja 3.363.603,24 SIT > 1.768.748,47 SIT I. OSNOVNI PODATKI Ime in priimek: Franc Kmetec EMŠO: 2310955500115 Davčna številka: 74563218 Dejavnost kmetije: živinoreja govedoreja - potrdilo o statusu kmeta številka 4/25-321-04-9/2003 z dne 22.08.2003 (RS, Upravna enota Oddelek za kmetijstvo, prehrano, gozdarstvo in gospodarstvo). II. PODATKI O TRR Blokade na TRR: 0 SIT Promet pri NKBM d.d 2002; 2. 232.463, 90 SIT Promet pri NKBM d.d. 1.1.2003 25.08.2003; 2.456.987, 50 SIT

20 III. SODELOVANJE Z BANKAMI: Transakcijski račun Izplačevanje plač Zt. poslovanje DRUGE BANKE SZKB- trenutno SZKB- bodoče da ( NKBM d.d; da da Zveza HKS; PE Sl. B. ) Št. TRR 1. 65231-6587123648 (zveza HKS); 2. 032684-895122684 (NKBM d.d) III. SODELOVANJE S SZKB Komitent na dan 17.09 2003 nima obveznosti do naše banke. PREDLOG ZAHTEVKA KREDITNEMU ODBORU ZA ODOBRITEV DOLGOROČNEGA KREDITA - Kmetovalec: Franc Kmetec Graba 28 2318 Njivice - Znesek kredita: 2.200.000,00 - Rok črpanja: po ureditvi zavarovanja in izpolnitvi dodatnih pogojev - Način črpanja: nakazilo na transakcijaski račun Franca Kmetca, odprtega pri SZKB d.d., Pe Maribor - Končni rok vračila: 15.09.2003 - Način vračila glavnice: v 60- ith mesečnih obrokih in sicer 59 mesečnih obrokov v višini 36.600 SIT, zadnji 60. obrok v višini 40.600, 00 SIT, z zapadlostjo obroka vsak 15. dan v mesecu, s tem da 1. obrok zapade 15.10.2003, zadnji pa zapade v vračilo 15.09.2008 - Obrestna mera: TOM + 5,7% - Način plačila obresti: mesečno - Namen kredita: gotovinski - zavarovanje: 4 lastne bianco menice z Meničnimi izjavami z naročilom in pooblastilom ter nalogi za nakazilo za fizične osebe g. Franca Kmetca (uporabnik kredita) z avalom soproge ter izjavo o lastnem premoženju Pogodba št. 13-033 / 88 o zavarovanju kmečkih posojil za nakup kmetijske mehanizacije Slovenica d.d. Ljubljana - Utemeljitev: ustrezno zavarovanje - Stroški odobritve: 2,0% od zneska odobrenega kredita, enkratno ob odobritvi

21 - Stroški vodenja: 0,5% od stanja odobrenega kredita. Stroški se zaračunajo 1x letno, prvič ob odobritvi na znesek odobrenega kredita, nato pa najkasneje do 15.01. v letu za tekoče leto od stanja odobrenega kredita - Razvrstitev: A - Opombe: potrdilo o plačanih davkih je dostavljeno, znesek zavarovalne premije in stroškov se odtegne pri nakazilu kredita - Dodatni pogoji: pooblastilo za poseganje v TRR pri SZKB d.d. oziroma pri drugih bankah in HKS, odpreti transakcijski račun pri SZKB d.d., pridobiti pisno soglasje Zavarovalnice Slovenice d.d. za sprejem kredita v zavarovanje. Pripravil : Področni vodja: -------------------- --------------------------- Banke ne obravnava vlog kmetov, ki imajo dospele neporavnane obveznosti od banke, vloge pa predvidevajo povečanje plasmajev banke. Odločanje o predlogih za odobritev posojil kmetom v Slovenski zadružni kmetijski banki je v pristojnosti kreditnega odbora banke. Pred odločanjem morajo predlog podpisati sestavljalec predloga in vodja oddelka oziroma sektorja ali vodja poslovne enot 4.4 Ureditev zavarovanja in sklenitev pogodbe Zavarovanje naložb se uporablja le kot zaščita proti neplačilu v primeru, da bi se spremenile okoliščine, ki so bile znane ob odobritvi posojila, v nobenem primeru pa ne sme nadomesti komitentove kreditne sposobnosti. Bančni delavec se je dolžan na podlagi analize podatkov komitentu in zbranih informacijah o možnih zavarovanjih odločiti za ustrezen način zavarovanja. Po presoji refetenta se lahko kot dodatno zavarovanje pojavi poroštvo pravne osebe v vlogi poroka in plačnika, poroštvo zasebnika v vlogi poroka in plačnika, zastava premičnin in nepremičnin, zastava denarnih sredstev, zastava vrednostnih papirjev ali zavarovanje pri zavarovalnici. Banka od svojih dolžnikov večinoma zahteva lastno menico, ki še ni izpolnjena, pravimo ji bianko menica. Poleg tega zahteva od dolžnika tudi pooblastilo ali menično izjavo za izpolnitev menice. Za bianko menico velja, da na njej izdajatelj ne izpolni katerekoli bistvene menične sestavine, temveč jo le podpiše. Pred vnovčitvijo mora remitent skladno z menično izjavo izpolniti menico tako, da vsebuje vse bistvene menične sestavine. Podpisniki menic za izdajatelja so lahko ali zakoniti zastopnik in prokurist ali pa osebe, ki imajo za podpis teh menic posebno pooblastilo zakonitih zastopnikov izdajatelja. Kot splošno zavarovanje mora kmet predložiti pobotno izjavo za transakcijski račun.

22 Po presoji refetenta se lahko kot dodatno zavarovanje pojavi poroštvo pravne osebe v vlogi poroka in plačnika, poroštvo zasebnika v vlogi poroka in plačnika, zastava premičnin in nepremičnin, zastava denarnih sredstev, zastava vrednostnih papirjev ali zavarovanje pri zavarovalnici. Posamezne zavarovalnice imajo posebne pogoje za zavarovanje kreditov, odobrenih kmetom. Predmeti zavarovanja so v zavarovanje prijavljeni krediti, odobreni če: - je kreditojemalec oseba, ki ji je z odločbo priznan status kmeta in je lastnik kmetije ali njegov družinski član ter je stara najmanj 18 let, ob izteku dobe kreditiranja pa ne starejša od 75 let, drežavljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji; - je kredit odobren skladno s določili pogojev ter generalni polici morebitno dodatno dogovorjenih pogojev; - je kredit odobren: namensko za opravljanje kmetijske ali dopolnilne dejavnosti največ za 60 mesecev; nenamenski največ za 12 mesecev; - od odobritvi kredita kreditojemalec ni v zamudi s plačilom obveznosti iz predhodno odobrenih kreditov (nima neporavnanih obveznosti); - kreditojemalčeva kreditna sposobnost in boniteta ustrezata merilom za določanje kreditne sposobnosti, ki je sestavni del te zavarovalne pogodbe; - najvišji znesek odobrenih kreditov posameznemu kreditojemalcu, zavarovanih pri zavarovalnici je dogovorjen v polici; - namenski kredit je lahko odobren le nosilcu kmetije. Kadar se nameski kredit odobri nosilcu kmetije skupaj z drugimi družinskimi člani, se sklene za vsakega izmed njih posebna kreditna pogodba, ob tem da kreditojemalci drug drugemu jamčijo za plačilo kredita kot solidarni poroki. Kreditna obveznost posameznega kreditojemalca se upošteva kot obremenitev prihodkov pri morebitnih kasneje odobrenih kreditih; - znesek skupnega stanja dolgov iz vseh neplačanih kreditov, odobrenih s strani zavarovanca, ne glede na to ali so bili odobreni kreditijemalcu kot fizični osebi ali kot kmetu in so zavarovani pri zavarovalnici, skupaj z zneskom zaprošenega kredita ne sme presegati limita zavarovalnega kritja, dogovorjenega v polici. Kadar znesek skupnega stanja dolgov presega limit iz police, je lahko kredit zaradi katerega je limit presežen, zavarovan le ob predhodnem pisnem soglasju zavarovalnice; - kreditna dokumentacija mora vsebovati naslednje podatke in dokumente: o kreditojemalcu: ime in priimek, naslov prebivališča, enotno matično številko občana, registracijsko številko osebne izkaznice ali potnega lista z navedbo datuma in organa, ki jo je izdal; o dejavnosti: odločbo pristojnega upravnega organa, s katero je priznan status kmeta, da lahko samostojno opravlja kmetijsko dejavnost, dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti v skladu s predpisi; potrdilo davčne uprave o višini katasterskega dohodka kmetije oziroma dohodka iz kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti; posestni list, če je kredit na podlagi katasterskega dohodka; - odločbo oziroma napoved za odmero dohodnine za preteklo leto in odločbo o odmeri dohodnine za predpreteklo leto; potrdilo o plačanih davčnih obveznostih, ki ne sme biti starejše od 30 dni; potrdilo zadruge ali druge organizacije o odkupu pridelkov, če je kredit odobren na podlagi dejanskega prihodka; podatke o neodplačanih kreditih z navedbo kreditojemalca; izpis prometa po mesecih na transakcijksem računu ali hranilni knjižici za zadnjih 12 mesecev; o kreditu: številko pogodbe, znesek glavnice, namen: če je kredit namenski; ročnost kredita, obrestno mero in zapadlost obrokov, obračunov zavarovane premije, vse obrazce in listine, ki so potrebni glede na določila zavarovane pogodbe.