UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA Ljubljana, december 2001 JANI NOVAK

IZJAVA Študent Jani Novak izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Zarjana Fabjan i a in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetni doma istrani. V Ljubljani, dne 17.12.2001 Podpis:

KAZALO 1. UVOD...1 2. LASTNOSTI OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA...... 2 3. UREJENOST SOCIALNEGA PODRO JA V PRETEKLOSTI...3 3.1. U INKOVITOST SOCIALNE POLITIKE... 4 4. SKRB ZA ZDRAVJE OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA...5 4.1. ZDRAVJE KOT EKONOMSKA KATEGORIJA.....5 4.1.1. Dejavniki neenakosti v zdravju....6 4.2. ZDRAVJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA....6 5. VLOGA NEVLADNIH IN PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ 8 5.1. ZNA ILNOSTI NEVLADNIH IN PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ...... 8 5.2. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ.....9 5.2.1. Prednosti.....9 5.2.2. Pomanjkljivosti.........9 5.3. U INKI DELOVANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ.....10 6. BREZDOMCI........11 6.1. ZNA ILNOSTI BREZDOMCEV.... 11 6.2. ZAVETIŠ A ZA BREZDOMCE...12 6.2.1. Vloga zavetiš a za brezdomce v Ljubljani....12 6.3. FINAN NI PRIKAZ DELOVANJA ZAVETIŠ A ZA BREZDOMCE......14 7. ROMI........16 7.1. KRATEK OPIS.........16 7.2. ROMI V SLOVENIJI...............17 7.2.1. Socialnoekonomski položaj Romov..........18 7.3. REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE.........22 7.3.1. Dejavnosti države...........22 7.3.2. Pomo Evropske unije.......25 8. UŽIVALCI NEDOVOLJENIH DROG.....25 8.1. PROBLEMATIKA DROG......25 8.1.1. Razširjenosti drog v Sloveniji...........26 8.1.2. Ocena stroškov v Sloveniji zaradi zasvojenosti........27 8.2. DEJAVNOSTI DRŽAVE ZA PREPRE AVANJE ZLORABE DROG... 27 8.2.1. Ministrstva.27 8.2.1.1. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve... 28 8.2.1.1. Ministrstvo za zdravstvo...28 8.2.2. Odbor za izvajanje Nacionalnega programa prepre evanja zlorabe drog.....29 8.2.3. Komisija Vlade Republike Slovenije za droge in Urad za droge.. 29 8.3. DEJAVNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ......30

9. DUŠEVNO BOLNE OSEBE...... 31 9.1. OPREDELITEV DUŠEVNO BOLNIH...31 9.1.1. Socialne posledice duševne bolezni... 32 9. 2. SKRB ZA DUŠEVNO BOLNE......33 9.2.1. Državne ustanove... 33 9.2.2. Nevladne organizacije..... 33 9.3. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA DUŠEVNO BOLNIH.....34 10. USMERITVE IN UKREPI ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA..35 10.1. PREDLOGI UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA OBROBNIH SKUPIN..35 10.1.1. Socialna izklju enost... 35 10.2. PROGRAM BOJA PROTI REVŠ INI IN SOCIALNI IZKLJU ENOSTI..36 10.2.1. Zaposlitev....37 10.2.2. Izobraževanje....37 10.2.3. Socialno varstvo......38 10.2.4. Stanovanja.... 39 11. SKLEP....39 Literatura. 41 Viri 41

1. UVOD V diplomskem delu sem se osredoto il na štiri obrobne skupine prebivalstva in odnos naše države do njih. Na podlagi podatkov, pridobljenih pri obravnavi posamezni skupine, in za rtane smeri socialne politike v Sloveniji bom poskušal dobiti imboljši vpogled v dogajanje na ravni države in manjših regionalnih skupnosti ter prikazati položaj obrobnih skupin z vidika njihovih pripadnikov, države in nevladnih organizacij, ki delujejo na omenjenem podro ju. Zaradi izklju enosti obrobnih skupin prebivalstva iz družbenega dogajanja in njihove socialne ogroženosti niso izkoriš eni vsi njihovi loveški potenciali, ki lahko prispevajo k boljšemu položaju celotne družbe. Po drugi strani pa predstavljajo pripadniki obrobnih skupin za državo opazen strošek, saj ve inoma niso ekonomsko neodvisni. Zanima me predvsem, s kakšnimi ukrepi in kako uspešno poskuša država imbolj vklju iti obrobne skupine v družbo. Zavedam se, da vsi lani družbe ne morejo biti ekonomsko neodvisni, zato za njih skrbi predvsem država s sistemom socialnega varstva. Predmet obravnave bodo tudi na ini pomo i obrobnim skupinam, njihova u inkovitost, iskanje imbolj u inkovitih rešitev in s tem najnižjih stroškov obravnave obrobnih skupin prebivalstva. Najprej bom predstavil lastnosti obrobnih skupin prebivalstva, v naslednjem sklopu pa urejenost socialnega podro ja v preteklosti, vzroke manjše u inkovitosti in nekatere predloge za izboljšanje u inkovitosti. Sledi poglavje o skrbi za zdravje, vplivu zdravja na kakovost življenja prebivalstva ter pomenu zdravja kot ekonomske kategorije. V petem poglavju obravnavam vlogo nevladnih prostovoljskih organizacij, njihove zna ilnosti ter njihov u inek pri izboljšanju položaja obrobnih skupin prebivalstva. V naslednjih štirih poglavjih so predstavljeni brezdomci, Romi, uživalci nedovoljenih drog in duševno bolni, njihove lastnosti, položaj v družbi, na ini in uspešnost pomo i tem skupinam ter primerjava stroškov razli nih na inov pomo i, kjer to omogo ajo podatki. V zadnjem sklopu so predstavljene smernice Slovenije za izboljšanje položaja obrobnih skupin prebivalstva, predvsem za zmanjšanje socialne izklju enosti in imboljšo uporabo neizkoriš enih virov te populacije. 1

2. LASTNOSTI OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA Že samo poimenovanje obravnavanih skupin prebivalstva nam nedvoumno govori, da so sestavljene iz ljudi z roba družbenega dogajanja. Ponavadi se sploh ne zavedamo, da obstajajo in živijo med nami. Pri vsakodnevni skrbi za im boljši lastni ekonomski položaj posve amo pozornost predvsem nam samim, drugim pa se nameravamo posvetiti šele takrat, ko bomo dosegli željen ekonomski položaj. Z boljšim ekonomskim položajem se pojavljajo nove potrebe in tako naša skrb za ostale izgine v spirali vse višjih potreb. Obravnavane skupine imajo naslednje skupne zna ilnosti: - visoka stopnja negativnega zdravja: visoka obolevnost in umrljivost; - slaba uporaba služb, ki so jim na voljo, in nepoznavanje svojih pravic; - nizka kakovost življenja: slabi bivalni in delovni pogoji, nezadostna in neustrezna prehrana, visok delež brezposelnih in revnih; - visoka stopnja nezadovoljstva z življenjem in psihosocialna obremenjenost zaradi trajnih težav preživetja; - slaba funkcionalna pismenost: nizka izobrazba, slaba poklicna usposobljenost, nepoznavanje delovanja družbenih institucij, pomembnih za njihovo družbeno vklju evanje in integriranje, neinformiranost; - odrinjenost na rob družbe in ožigosanost: nemožnost vplivanja in odlo anja, neopaznost v javnosti, obremenjenost s predsodki, ki jih uveljavlja mo nejša ve ina, eš da so družbeno nekoristni. Njihov delež v celotnem prebivalstvu Slovenije ni majhen, saj predstavlja najmanj 13 % vseh prebivalcev Slovenije. Pri tem je potrebno upoštevati, da se posamezne skupine prebivalstva med seboj prekrivajo. Mnogo brezdomcev, Romov, uživalcev drog, duševno bolnih je brezposelnih in revnih ter obratno, ve ina pa je socialno ogroženih (Kraševec Ravnik, 1996, str. 13). Problematika kvalitete življenja in varovanja zdravja omenjenih družbenih skupin je bolj pere a in zahteva takojšnje reševanje. Eden glavnih razvojnih problemov postaja vsesplošna kriza na socialnem podro ju. Le-ta se ne pojavlja le v Sloveniji, temve po celem svetu. Teorije o nujnosti prerazporeditve blaginje med bogatimi in revnimi predstavljajo u inkovit mehanizem reševanja omenjene krize. Prerazporeditev naj bi potekala med revnimi in bogatimi državami kot tudi med bogatimi in revnimi sloji znotraj posamezne države. Razvite in demokrati ne družbe ne zasledujejo ve le ekonomskih u inkov, marve namenjajo vedno ve pozornosti tudi neekonomskim in humanim u inkom, ki so dolgoro no pomembni za razvoj in stabilnost vsake družbe. 2

V vseh družbah so zdravstveno najbolj ogrožene družbene skupine, ki imajo najnižji socialnoekonomski položaj. Pripadnost najnižjemu družbenemu sloju najve krat pomeni zaposlitev v poklicih in panogah, ki so zdravju najnevarnejša, najmanjšo možnost družbene mobilnosti in najnižjo razporeditev dohodka. Dohodek pomembno dolo a kakovost življenja, življenjsko okolje, stanovanjske razmere in porabo prostega asa. Prikrajšanost za dohodek vpliva na prikrajšanost v celotnem življenjskem ciklu posameznika in njegove družine, kar se kaže v zna ilni obolevnosti in umrljivosti posameznih družbenih skupin (Kraševec Ravnik, 1996, str. 45). 3. UREJENOST SOCIALNEGA PODRO JA V PRETEKLOSTI Rezultati ve ih raziskav kažejo, da socialne politike v vzhodnoevropskih državah pravzaprav nikoli ni bilo. Socialisti ne družbe bi se morale ukvarjati predvsem s socialno politiko, splošna in ekonomska politika pa bi morali biti le sredstvo za uresni evanje le-te. Socialna politika je bila, zavita v plaš egalitarne ideologije, zgolj sredstvo za legitimizacijo politi ne prevlade partije. Namesto da bi države reševale probleme revš ine, so se ukvarjale s problemi izena evanja, namesto da bi skušale izena evanje dose i z izboljševanjem položaja nižjih socialnih skupin, so se ukvarjale z razkrinkavanjem redkih socialisti nih bogatašev. Veliko energije so zapravile, da bi ustvarile namišljeno družbo enakosti, pri tem pa so zamudile priložnost, da bi razvile državo blaginje. Tako so ostale praznih rok in polne neizpolnjenih obljub (Rus, 1990, str.6). Na ini mobilizacije naravnih in loveških virov, ki so bili primerni za za etno stopnjo industrializacije, so postali povsem neprimerni za razvito industrijsko družbo. Zavirali so samoiniciativo in samoorganizacijo prebivalstva. Res je, da so na tak na in mobilizirali ve virov, vendar pa so se ti viri uporabljali vse bolj negospodarno. Zaradi visoke stopnje državne regulacije in odsotnosti regulacije na ravni vsakdanjega življenja vse do konca osemdesetih let tudi v Jugoslaviji ni bila izoblikovana socialna politika. Odsotnost prave socialne politike je vodila v stanje, v katerem se družba ni ve mogla obnavljati in v katerem so bila znamenja katastrofe vse bolj o itna (Rus, 1990, str. 11). Pomembno je, koliko je socialna politika usklajena z drugimi politikami, predvsem z ekonomsko, in ne ali je država preve ali premalo mo na. Lo itev med obema politikama je posledica nezadostnega usklajevanja med zasebnim sektorjem, ki prevladuje v 3

ekonomiji, in javnim sektorjem, ki prevladuje v socialni politiki. Brez dobrega usklajevanja med javnim in zasebnim sektorjem ni mogo e zagotoviti niti ekonomske rasti niti polne zaposlenosti. V primeru enostranskega uveljavljanja socialne politike prihaja do ekonomske stagnacije, v primeru enostranskega uveljavljanja ekonomske politike pa do nenadzorovane rasti brezposelnosti (Rus, 1990, str. 55). 3.1. U INKOVITOST SOCIALNE POLITIKE V svetu prevladuje mnenje, da je sredstev za izvajanje socialne politike dovolj, težava je le v slabem upravljanju z njimi. Zelo mo an vir neu inkovitosti je redistributivna dejavnost, saj velika sredstva dobesedno krožijo skozi aparat socialne države in se vra ajo tistim, ki so jih prispevali v obliki davkov. Namesto vertikalne redistribucije sredstev od bolj premožnih k manj premožnim se sredstva vra ajo bolj premožnim. Pri tem se velik del sredstev porabi za vzdrževanje administrativnega aparata, ki izvaja opisano redistribucijo. Razlog ti i v odporu proti revnim. e se oblikujejo programi, ki ponujajo usluge revnim, je treba podobne programe ponuditi tudi bogatejšim, sicer nastane pri teh odpor do pla evanja davkov (Rus, 1990, str. 59). Na tak na in postane ve ina programov univerzalnih. Usluge so na voljo tako tistim, ki jih nujno potrebujejo, kot tudi tistim, ki bi si jih lahko sami priskrbeli. S selektivnimi programi se zadovoljuje posebne potrebe dolo enih ciljnih skupin prebivalstva, kar stopnjuje njihovo marginalnost. Sodobna socialna gibanja si z uvajanjem univerzalnih programov prizadevajo obrobne skupine imbolj vklju iti v družbo. Univerzalni programi so dražji od selektivnih, po drugi strani pa so še neuspešni, ker premalo pripomorejo k zmanjševanju revš ine in neenakosti. Ustrezne alternative univerzalnim programom še ni. Storitve, ki jih ponujajo, uporabljajo tudi premožnejši sloji, ki bi sicer kupovali storitve v zasebnem sektorju. S tem bi se znižala kakovost storitev v javnih ustanovah, ki bi se dejansko spremenile v geta za revne prebivalce. Za zagotovitev ve je u inkovitosti in uspešnosti programov je potrebno tudi jasno lo iti programe, ki so namenjeni omejevanju revš ine, od tistih, ki so namenjeni zmanjševanju socialnih razlik med družbenimi sloji. Potrebno pa je tudi lo evanje med programi, ki zagotavljajo enak dostop do storitev, in tistimi, ki omogo ajo tudi enako uporabo dobrin ali storitev, ki so na voljo. Enak dostop ne zagotavlja tudi enake stopnje uporabe teh storitev. Enakopravnejša porazdelitev storitev zdravstvenega varstva po potrebah sicer ne bi popolnoma odpravila razlik v obolevnosti in umrljivosti med razli nimi skupinami prebivalstva, bi se pa ob utno izboljšalo zdravstveno stanje najnižjega družbenega sloja, kar bi imelo tudi globalne 4

pozitivne u inke. S tega vidika je nujno ustvarjanje okoliš in, v katerih se programi dejansko uporabljajo in ne zgolj ostajajo neizkoriš eni (Deakin, 1995, str. 135). Za državo vlaganje v zdravje prebivalstva dolgoro no pomeni prihranek visokih stroškov dolgotrajnega zdravljenja in socialnih pomo i. Slabo gospodarjenje s sredstvi za izvajanje socialne politike nenazadnje povzro ajo politi ne stranke, ko ho ejo v okviru asovno zelo omejenega mandata s kratkoro nimi ukrepi reševati dolgoro ne razvojne probleme socialne politike. 4. SKRB ZA ZDRAVJE OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA Skrb za izboljšanje življenjskih razmer in varovanje zdravja obrobnih skupin ni le pomembno merilo demokrati nosti in humanosti družbe, ampak je tudi nujna. Skrb za izboljšanje položaja obrobnih skupin prebivalstva kaže skrb neke družbe za boljšo ustvarjalnost prebivalstva. To so skupine, ki potrebujejo najbolj organizirano skrb, najbolj izobražene strokovnjake, najve jo ob utljivost države, saj jih politi navodstvazmanj posluha za potrebe svojih državljanov zaradi njihovega števila in skrajnih potreb, pa tudi zaradi majhnega števila njihovih zagovornikov kar rada pozabijo in potisnejo na rob družbe. Družba s premalo premišljeno dejavnostjo zaradi nepoznavanja njihovih specifi nih potreb sredstva izgublja, namesto da bi z njimi izboljševala položaj teh skupin. Socialna izklju enost, revš ina in drugi problemi, povezani z njihovo brezperspektivnostjo, ogrožajo družbeno stabilnost. Le-ta je predpogoj za kakovostno življenje in zdravje slehernega posameznika. Problematika socialno prikrajšanih skupin je tesno povezana s splošno varnostjo vsega prebivalstva, zato je za njeno reševanje potrebno usklajeno sodelovanje vseh pristojnih in neposredno zainteresiranih tako na vladni ravni kot na ravni civilne družbe. 4.1.ZDRAVJE KOT EKONOMSKA KATEGORIJA V kapitalizmu so ustvarjalnost, tekmovalnost, inovativnost in sposobnost tveganja najpomembnejši pogoji za uspešnost posameznika in celotne družbe. Ekonomsko uspešne države posve ajo vedno ve pozornosti zdravju, saj s tem posameznik te lastnosti krepi in maksimalno izrabi.. Po drugi strani dopuš ajo socialnoekonomske razlike med prebivalstvom, ki jih kapitalizem sprejema kot dano nujnost in celo kot gonilo za razvoj, tiste ljudi, ki navedenih lastnosti nimajo ali pa jih zaradi kakršnihkoli razlogov ne znajo ali 5

ne morejo izkoristiti, pa puš ajo v razmerah, ki njihovo zdravje ogrožajo. To jih vse bolj potiska na obrobje družbe. Zdravje postaja vedno pomembnejša ekonomska kategorija, saj postajata zdravljenje in rehabilitacija vedno ve ja postavka v družinskem in državnem prora unu. Razvite države zdravja zato ne prepuš ajo zgolj samoiniciativnosti posameznika in sistemu zdravstvenega varstva, ampak prevzemata skrb za zdravje tudi vlada in parlament. Raven te skrbi postaja vedno boljši kazalec razvitosti neke države (Kraševec Ravnik, 1996, str.6). lovek lahko sicer veliko stori za krepitev lastnega zdravja, e mudružbaomogo a primerno izobrazbo in s tem osveš enost o škodljivih dejavnikih na njegovo zdravje, ustvarjalnodeloinizraboprostega asa, primerno dolg po itek in življenje v socialno stabilnem okolju. 4.1.1. Dejavniki neenakosti v zdravju Neenakost v zdravju razli nih skupin prebivalstva povzro a ve dejavnikov. V prvi skupini so tako ekonomski viri, kot tudi naravno in socialno okolje, v katerem posamezne skupine prebivalstva živijo in delajo. Revš ina, nezaposlenost, neustrezna stanovanja, neustrezni higienski pogoji bivanja, stresni in nevarni življenjski in delovni pogoji, slaba prehranjenost, nizka izobrazba, nizka raven socialne varnosti in onesnaženost okolja ogrožajo zdravje revnih prebivalcev. Druga skupina dejavnikov, ki jih v veliki meri pogojuje samo socialno okolje, je povezana z osebnim življenjskim slogom: kajenje, neprimerna prehrana, premalo gibanja. Tretja skupina dejavnikov je povezana z dejstvom, da nekatere posebne družbene skupine kljub ve jim potrebam manj koristijo možnosti razli nih varstvenih sistemov od zdravstva, socialnega in otroškega varstva, izobraževanja, zaposlovanja. etrti dejavnik je posledica dejstva, da bolni ljudje postajajo revnejši. Revš ina in bolezen tvorita sklenjen krog. Revš ina vodi v bolezen, bolezen pa pove uje revš ino. Tako se stalno obnavlja za aran krog slabega zdravstvenega stanja in nizkega družbenega položaja. 4.2. ZDRAVJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA Slovenija je v obdobju prehoda socializma v kapitalizem, ko se na eni strani uveljavljajo že preživele metode grobega kapitalizma, na drugi strani pa so povojne generacije vzgojene v sistemu temeljite socialne zaš itenosti s strani države, neprilagojene na svet tekmovalnosti, v katerem so se znašle.. Oboje bistveno vpliva na njihovo zdravje. Ob utno zmanjšana skrb za zdravje delavcev na delovnem mestu v zadnjih letih ustvarja še dodatne pogoje za poslabšanje zdravja aktivnega prebivalstva. 6

Vse bolj je o itna vpetost zdravja v teko e in razvojne politike razli nih družbenih sektorjev. Makroekonomske politike narodnih gospodarstev nikoli ne ustvarjajo le enosmernih u inkov na zdravje in bolezen. V mnogih razvitih družbah je ekonomski razvoj prispeval k pove evanju kakovosti življenja in k izboljšanju nacionalnega zdravja, obenem pa so makroekonomske spremembe, potrebne za uravnoteženje narodnih gospodarstev, kot so sprostitev trga, inflacija, brezposelnost, privatizacija državnih podjetij, kr enje stroškov za zdravstvo in druge negospodarske sektorje, vedno ustvarjale tudi bolezni na novo odkrite revš ine (Kraševec Ravnik, 1996, str. 20). S tem so mišljene predvsem slaba prehranjenost in bolezni dihal in vse številnejši zdravstveni problemi industrializacije in urbanizacije, kot so bolezni srca in ožilja, rak, nesre e, zasvojenosti, psihoze in nevroze. V razvijajo ih se družbah, sem sodi tudi Slovenija, je vzporedno povzro anje bolezni zaradi negativnih u inkov politike narodnih gospodarstev toliko ve je. Zdravstvo v mnogih primerih prevzema in nosi odgovornost za negativno zdravje, ki je posledica drugih sektorskih politik. Razumevanje zdravja kot družbenega projekta kakovosti življenja postavlja nov izzive tako za medicinsko znanost kot tudi za druge znanosti, ki z medsebojnim interdisciplinarnim povezovanjem ustvarjajo strokovna zavezništva in podlago za medsektorsko varovanje zdravja na podro ju teko ih in razvojnih politik posameznih sektorjev. Promocija zdravja posebnih družbenih skupin se mora graditi v družini, v bivalnem okolju, na delovnem mestu, v šoli, v varnem in istem okolju, v stabilni družbi in ne v bolnišnicah ter v drugih zdravstvenih ustanovah. Le na ta na in se lahko ponovno vzpostavi nujna vez med zdravstvom, socialo, ekonomsko in politi no sfero, ki se je v za etku dvajsetega stoletja pretrgala. Zato je prvi korak v izgrajevanju podpornih okolij za promocijo zdravja usmerjen v iskanje najprimernejše možnosti za vstop v vsakega od sektorjev. To je zahtevna in inovativna naloga, saj je obstoje a infrastrukturazapromocijozdravjain prepre evanje psihosocialnih motenj prakti no nerazvita (Kraševec Ravnik, 1996, str. 21). Vsak sektor ima specifi ne vstopne poti za varovanje zdravja, saj se sektorji med seboj mo no razlikujejo. V šolstvu so pomembne težave naraš ajo ih stresov ter huda izgorelost in preutrujenost. Na podro ju sociale je vse bolj pere problem dela in brezposelnosti, socialne ogroženosti, revš ine, zasvojenosti. V okviru sektorja notranjih zadev je prisoten naraš ajo obseg vsakovrstnega nasilja, problematika prometa, drog in njihove zlorabe. Ekonomska rast sama po sebi ne ustvarja že tudi boljšega zdravstvenega stanja prebivalstva. e se obenem ne vlaga v izobraževalne, socialne, kulturne in zdravstvene vire, lahko rast vodi v ve jo zdravstveno ogroženost in obolevnost. Zdravje se ne vzpostavlja samo po sebi ob gospodarski rasti, temve je po eni strani rezultat številnih soodvisnih dejavnikov, med katerimi so ekonomski, socialni in ekološki gotovo med 7

pomembnejšimi. Po drugi strani pa tudi samo zdravje prebivalstva pogojuje družbeni in gospodarski razvoj, saj bolna populacija kmalu postane veliko finan no breme za nadaljnji razvoj vsake skupnosti. S tega vidika so strategija varovanja zdravja in aktivnosti, povezane z njo, dobra gospodarska naložba v bližnjo prihodnost. V ekonomskem smislu njihovo negativno zdravje predstavlja neizmerno trošenje lovekovih virov, ki bi lahko prispevali k družbenemu blagostanju. Z vidika lovekovih pravic pa je nepošteno, da je toliko ljudi blokiranih v doseganju svojih življenjskih in zdravstvenih potencialov. Klju za ustvarjanje enakih možnosti za doseganje in varovanje zdravja socialno ogroženih in brezposelnih je v vladnih ukrepih, usmerjenih v oživitev gospodarstva, investiranje v nova delovna mesta, zmanjševanje brezposelnosti, stabilizacijo trgov, pove evanje izobrazbene ravni prebivalstva, vzdrževanje optimalne ravni socialne varnosti ter v pove evanje obsega in kakovosti zdravstvenega varstva za to skupino prebivalstva. 5. VLOGA NEVLADNIH IN PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ Socialne, varstvene, zdravstvene in druge potrebe v družbi pokrivajo država, tržno gospodarstvo, naravna socialna mreža in organizacije civilne družbe. Med slednje spadajo tudi nevladne in prostovoljske organizacije. 5.1. ZNA ILNOSTI NEVLADNIH IN PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ Mnoge nevladne organizacije so prostovoljske, kar pomeni, da v njih delujejo tudi ali samo prostovoljci. Za neprofitne nevladne in prostovoljske organizacije je zna ilno (Kraševec Ravnik, 1996, str. 27-28): - ne delujejo v okviru državnih ustanov, vendar jih vlada lahko podpira moralno, finan no, organizacijsko in je lahko z njimi v partnerskem delovnem odnosu; - so neprofitne, kar pomeni, da smejo izvajati tudi pla ane dejavnosti, toda dobi ek morajo uporabiti za osnovno dejavnost; - nastale so na osnovi prostovoljne odlo itve skupine državljanov, kar ne pomeni, da niso poklicno vodene in da ne morejo imeti redno zaposlenih delavcev; 8

- delujejo na zakonski osnovi in morajo spoštovati veljavna in za podro je dogovorjena eti na pravila delovanja. Poleg financiranja iz prora una države in lokalnih skupnosti preko javnih razpisov pridobivajo sredstva v obliki lanarin ter donacij posameznikov in pravnih oseb. Zna ilnost sodobnega organiziranega povezovanja državljanov za zmanjševanje stisk ljudi v skupnosti in za izboljševanje kakovosti življenja je, da imajo vse manj karitativen zna aj in vse bolj zna aj socialnega aktivizma. Spodbujajo aktivno državljansko vlogo, v kateri državljani dejavno sodelujejo pri ustvarjanju kakovosti življenja v svoji skupnosti. Formalne oblike, v katerih delujejo, so predvsem društva, združenja, fondacije, prostovoljske organizacije, društva za samopomo (Program boja proti revš ini in socialni izklju enosti, 2000, str. 56). 5.2. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ 5.2.1. Prednosti Prednosti nevladnih in prostovoljskih organizacij v odnosu do vladnih teles in strokovnih služb so naslednje (The Third System, Employment And Local Development Volume 3, 1999): - opravljajo komplementarno funkcijo splošnim vladnim programom in zapolnjujejo vrzeli, ki ji vladni programi ne pokrivajo, zato ponujajo bolj specializirane storitve, tako glede na vrsto storitev, kot tudi glede na ciljne skupine; - hitreje zaznajo problem, oziroma so bolj ob utljive za potrebe; - so bolj prožne v odzivanju; - lažje izpeljejo nekatere inovativne pristope; - razpolagajo z mnogimi loveškimi pobudami in veliko zavzetostjo; - so bolj sprejemljive za nekatere ljudi, predvsem za tiste, ki so nezaupljivi do vladnih ustanov. 5.2.2. Pomanjkljivosti Najpogostejše šibke to ke nevladnih in prostovoljskih organizacij so naslednje (The Third System, Employment And Local Development Volume 3, 1999): - birokratizacija ali odvisnost od vladnih ustanov, - zamudnost pridobivanja sredstev za obstoj in delovanje, - nepovezanost, v asih tudi nezdrava tekmovalnost med sorodnimi organizacijami, 9

- organizacijska neu inkovitost, neodgovornost pri ravnanju s sredstvi in administrativna neurejenost, - manjša zanesljivost glede varovanja osebnih podatkov, - nedore eno zavarovanje prostovoljca, porabnika, organizacije, - manjše možnosti nadzora kakovosti delovanja, - nezadovoljivo sodelovanje z vladnimi organizacijami in strokovnimi službami. 5.3. U INKI DELOVANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ Tudi v Evropski uniji je vedno bolj opazna rast nevladnega sektorja, predvsem zaradi pomanjkanja storitev, ki jih ponujajo. Javni sektor ponuja vedno manj odgovarjajo ih storitev, zasebni sektor pa se ukvarja le s tistimi, ki mu prinašajo zadovoljiv dobi ek. S ponudbo novih storitev odpirajo nova delovna mesta tudi za pripadnike obrobnih skupin prebivalstva. Gospodarstvo ne ponuja dovolj delovnih mest, medtem ko nevladne organizacije z zaposlovanjem pripadnikov obrobja nedvomno zmanjšujejo njihovo odvisnost od sistema socialnega varstva in posredno državne izdatke. S svojim delovanjem vplivajo na kakovost življenja porabnikov, družine porabnika in prostovoljcev (The Third System, Employment And Local Development Volume 2, 1999). Nevladne organizacije so tvorbe, ki prevzemajo skrb za številne probleme v lastni skupnosti in jih ne prepuš ajo ve zgolj državi in strokovnim ustanovam. Delujejo kot nekakšni neformalni varuhi kakovosti življenja. Lotevajo se problemov na lokalni in državni ravni. Državljanom omogo ajo možnost nadzora nad dogajanji, pomembnimi za njihovo zdravje, socialni in ekonomski položaj ter spodbujajo državljane pri varovanju lastnih, lovekovih, socialnih in ostalih pravic ter pravic soljudi. V njih se udejanjajo civilne pobude in lahko delujejo kot skupine javnih pritiskov. Pomembno je, da vklju ujejo državljane v svoje aktivnosti in s tem zmanjšujejo pasivizacijo in marginalizacijo posameznih skupin in celotnega prebivalstva. Žal njihov pomen in koristnost javnosti nista dovolj znana in zato premalo priznana (The Third System, Employment And Local Development Volume 2, 1999). 6. BREZDOMCI 6.1. ZNA ILNOSTI BREZDOMCEV 10

Brezdomci so zna ilnost urbanega okolja in skrajni primer odtujenosti sodobne družbe. Pri nas in v Evropi so brezdomci najbolj marginalna družbena skupina z naslednjimi zna ilnostmi (Interno gradivo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 1999): - število brezdomcev naraš a, še posebej v urbanih središ ih; - ve inoma so brezdomci odrasli moški; - pogosto so brez sredstev za preživljanje in najnujnejših prostorov za bivanje; - zna ilno je, da ne sprejemajo oziroma celo zavra ajo institucionirane oblike pomo iali pa jo sprejmejo le v skrajni sili. Strokovne službe obravnavajo brezdomce kot ljudi, pri katerih ne moremo pri akovati, da si bodo s svojim delom, minulim ali sedanjim, še lahko zagotavljali eksistenco in ki nimajo nikakršnega premoženja ali svojcev, ki bi bili pripravljeni ali zmožni skrbeti zanje. Podatki o številu brezdomcev so lahko le približni. Evidentirani so le brezdomci, ki iš ejo pomo pri centrih za socialno delo. Brezdomci, ki niso evidentirani na centrih za socialno delo,soosebe,kineželijoiskatipomo i pri strokovnih službah, ali osebe, ki so pred krajšim ali daljšim asom prišle iz manjših krajev v ve ja mesta, obi ajno v iskanju zaslužka, pa se niso nikoli mogle ali hotele prijaviti kot ob ani in nimajo popolnoma neurejeno dokumentacijo. So ljudje, ki so se iz razli nih psihofizi nih in gmotnih razlogov znašli na družbenem dnu in se v nezmožnosti za ponovni vzpon nau ili na dnu tudi živeti. V zadnjih letih se je pojavila nova kategorija, ki je bila prej bolj izjema kot pravilo. To so ljudje, ki se tako reko preko no i znajdejo na cesti, ker dobi njihovo stanovanje novega lastnika. e nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, je njihov problem nerešljiv. Meje med kategorijami so tako prepletene, da je to en status posameznika velikokrat nedolo ljiv. Brezdomci se preživljajo s socialno pomo jo, kar se pretežno nanaša na nastanjene v zavetiš ih, s pomo jo dobrodelnih organizacij, s priložnostnimi deli ter zbiranjem odpadnega materiala in prosja enjem. Njihova pri akovanja do širše družbene skupnosti so enaka kot pri drugih. Na prvem mestu je zaposlitev, nato pomo v prehrani, prebivališ u ali vsaj preno iš e. Do dolo ene mere lahko vsaj nekaterim pomagajo zavetiš a za brezdomce (Kraševec Ravnik, 1996, str. 111). 6.2. ZAVETIŠ A ZABREZDOMCE V Sloveniji obstajajo tri zavetiš a za brezdomce: ljubljansko s 30 ležiš i, mariborsko s 25 ležiš i in celjsko s 15 ležiš i. Nastala so v sodelovanju med ob inami in nevladnimi 11

organizacijami. Ob ine skrbijo za njihovo delovanje, neposredno delo pa najpogosteje opravljajo nezaposleni preko javnih del. V zavetiš ih nudijo hrano vsem brezdomcem, nastanitev pa v okviru svojih zmožnosti. V Sloveniji ima najve izkušenj pri delu z brezdomci mesto Ljubljana, saj je deloval v okviru Cukrarne na Poljanskem nasipu tudi Sprejemni center, v katerem je ob njegovem zaprtju leta 1986 preno evalo 49 socialnih varovancev. Izkušnje ob zaprtju Cukrarne so potrdile domneve o potrebnosti takega delovanja, zato je leta 1988 pri elazdelom Razdelilnica hrane, ki se je naslednje leto razširila v Zavetiš e za brezdomce. Ljubljansko zavetiš e obstaja v Sloveniji najdlje, zato ga lahko vzamemo kot vzor en primer za podobno delovanje v drugih mestih. 6.2.1. Vloga zavetiš a zabrezdomcevljubljani Ljubljansko Zavetiš e za brezdomce lahko vzamemo kot izhodiš e za urejanje brezdomstva iz naslednjih razlogov: - je prvi poizkus institucionalnega reševanja problematike brezdomstva; - socialni delavci iz vse Slovenije se zanimajo za tako obliko delovanja, kar potrjujejo z obiski zavetiš a iniskanjempomo i pri konkretnih primerih; - deluje že nekaj let, se razvija in dosega dobre rezultate; - obenem je študijski primer pristopa k tematiki, kar s svojimi obiski potrjujejo srednješolci in študenti vseh družboslovnih usmeritev, predvsem Visoke šole za socialno delo. V zavetiš u sta dve spalnici za moške, v katerih je skupno 24 ležiš. Manjšasobaje namenjena ženskam, v njej pa je šest ležiš. Ženske imajo tudi lo en sanitarni blok. Ležiš a so zasedena vse leto. Težava je v tem, da je za ve ino postalo zavetiš e trajnarešitev,saj nimajo druge alternative. V zimskih mesecih je omogo eno preno evanje v dnevnem prostoru tudi tistim, ki v zavetiš u niso prijavljeni. Za razliko od preno evanja, kjer velja organiziranost zaprtega tipa, lahko pride na kosilo vsak, ki to potrebuje. Na voljo je stalna zdravniška pomo v zdravstvenem domu, seveda na podlagi urejenega zdravstvenega zavarovanja, kar pa je ve krat nerešljiv problem, saj je vezan na stalno prebivališ e. Poseben absurd je tudi to, da imajo nameš enci zagotovljeno osnovno zdravstveno zavarovanje in s tem obisk pri zdravniku, ne morejo pa si kupiti zdravil, ker niso dodatno zavarovani. Tu se izpostavljata dve težavi, ki sta bistvenega pomena za populacijo brezdomcev in ju zavetiš e nemorerešiti.zavsesocialnovarstvene,patudi druge pravice, je pogoj osebna izkaznica, zato bi bilo potrebno preu iti možnost, da se izda tudi v primeru, ko lovek nima stalnega bivališ a. S tem bi se izognili kriminalizaciji 12

tistih, ki so ostali brez bivališ a. Drugo težavo predstavlja dodatno zdravstveno zavarovanje, ki je pogojeno z denarjem. Obravnavana populacija ga nima dovolj, zato si ne more kupiti zdravil in je zdravniška oskrba tako nepopolna. Potrebna bi bila posebna obravnava obrobnih slojev prebivalstva ter izena ena dostopnost do osnovnih zdravil. V stalnih akcijah v ob ilih seznanja zavetiš e vse prebivalce z njihovimi potrebami po obleki in obutvi. Obleko in obutev zbirajo sami, ob izrednih razmerah, ko se pove ajo specifi ne potrebe, jim prisko ijo na pomo tudi humanitarne organizacije. Pri tem je potrebno upoštevati, da je pri onemogo eni skrbi za higieno as uporabnosti garderobe ob utno krajši kot obi ajno. Za higieno nameš encev zavetiš a je ustrezno poskrbljeno, saj je omogo eno vsakodnevno kopanje ter pranje perila. Pojavlja se ideja o javnem kopališ u, kjer bi brezdomec lahko dobil tudi sveže perilo in obleko. Verjetno pa uporabniki takega kopališ a ne bi bili le brezdomci. Posredovanje ob asnih del poteka že od za etka delovanja. Predvsem gre za pomo starejšim ob anom, ki zaprosijo za pomo socialnega delavca na Centru za socialno delo, le-ta pa zavetiš e. Ve inoma gre za enodnevna opravila, zaslužek pa brezdomci ponavadi porabijo za cigarete in pija o. Nekateri si najdejo delo na rno, ki ga ne moremo odobravati, vendar lahko pomeni prvi korak na poti k stalni zaposlitvi. Svetovalno delo je usmerjeno tako v reševanje materialnih težav kot tudi v pomo pri osebnih in duševnih stiskah. Namenjeno je vsem nameš encem in tudi tistim, ki se zgolj prehranjujejo. Animacijsko delo se nanaša predvsem na organizacijo in motivacijo za smotrno izkoriš anje asa, spodbujanje k delu in podobno. Poglavitni cilj svetovalnega in animacijskega dela je aktiviranje posameznika za iskanje poti na bolje. V ta namen je zavetiš e v stiku z vsemi službami, ki bi lahko kakorkoli vplivale: od centrov za socialno delo, preko pravosodnih ustanov in bolnic do psihiatri nih ustanov. Pravzaprav tvorijo osnovo za delo drugih strokovnih služb, saj za uresni evanje zahtevnejših ciljev nimajo ustreznih pogojev. Opaznih premikov ni pri akovati, saj se ekonomski položaj države mo no odraža v socialni sferi (Pogovor z Borisom Koscem, 2001). 6.3. FINAN NI PRIKAZ DELOVANJA ZAVETIŠ A ZABREZDOMCE Zavetiš e za brezdomce deluje kot posebna enota Centra za socialno delo Ljubljana - center. Storitve zavetiš a so na voljo vsem upravnim enotam v Ljubljani, zato funkcionalne stroške delovanja pokriva Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo pri Mestni upravi Mestne ob ine Ljubljana. 13

Slika 1: Sredstva namenjena pokrivanju materialnih stroškov Zavetiš a zabrezdomce v obdobju 1995-2000 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 leto Višina sredstev v milijonih SIT Vir: Interno gradivo Oddelka za zdravstvo in socialno varstvo Mestne uprave Mestne ob ine Ljubljana, 2001. Tabela 1: Razdelitev porabljenih finan nih sredstev v letu 1994 Namen Delež v % Hrana 52 Varovanje 27 Elektrika 2 Ogrevanje 3 14

Voda 6 Pranje 3 Telefon 1 Zdravniški pregledi za delavce 0,5 Potrošni material 5 Amortizacija 0,5 Skupaj 100 Vir: Kraševec-Ravnik, 1996, str. 124. Podatki iz tabele kažejo, da zavetiš e s temi sredstvi pokriva predvsem potrebe brezdomcev po hrani, maloštevilnim pa nudi tudi preno iš e oziroma prebivališ e. Po zakonu o socialnem varstvu je bil v letu 1995 vsak od nameš encev upravi en do denarnega dodatka v višini približno 16.200,00 SIT. Denarnega dodatka se nameš encem ne izpla uje, ampak ga center za socialno delo nakaže neposredno na ra un zavetiš a. Tako zbrana sredstva ne pokrijejo vseh stroškov, zato razliko prispeva Mestna ob ina Ljubljana. Po izra unu vodje zavetiš a jenameš enec zavetiš a v letu 1995 državo stal manj kot 30.000,00 SIT mese no. Pri izra unu so k letnim stroškom zavetiš a prištete tudi pla e zaposlenih. Znesek postane zanimivejši, e ga primerjamo z dvema možnima alternativama v tem trenutku, to je zapor ali bolnišnica. Po ugotovitvi Instituta za kriminologijo je povpre ni zapornik stal našo državo v letu 1994 255.000,00 SIT mese no. Popolnoma jasno je tudi, da strošek oskrbe v bolnišnicah ni nižji od stroška bivanja v zaporih. Delovanje Zavetiš a se je izkazalo za koristno, ne samo na podlagi humanitarne note, temve tudi zaradi naslednjih razlogov: - zdravstveni nadzor populacije prepre uje nenadzorovano širjenje obolenj; - razbremenjena sta policija in pravosodje z zapori, ker kriminalizacija populacije ni ve nujna; - finan ni dejavnik je opisan v prejšnjem odstavku in nedvomno govori v prid delovanja zavetiš a. Pri ocenjevanju uspešnosti kot stopnje uresni evanja vnaprej zastavljenih zahtevnejših ciljev, pri emer je mišljeno vklju evanje nameš encev v normalno življenje, so rezultati manj zadovoljivi. Ob tako racionaliziranem na inu dela je za zavetiš e dovolj velik uspeh že preživetje posameznika. Najve krat je ena zaposlena oseba na razpolago tridesetim 15

nameš encem, kar je pravzaprav prenapeto zgornje razmerje, saj je potrebno upoštevati, da se vsaj s tretjino populacije sre ujejo uslužbenci zaporov v druga nih pogojih. Zavetiš e je tako zgolj del ek mreže ustanov, ki ima v Sloveniji še preve lukenj za uspešno organiziranje u inkovite pomo i vsem skupinam prebivalstva (Kraševec Ravnik, 1996, str. 125). 7. ROMI 7.1. KRATEK OPIS Romi so staroselsko ljudstvo severozahodnega predela Indije. Pomikali so se v ve selitvenih tokovih, skupinah in smereh. Ena teh skupin je v 14. stoletju stopila na evropska tla. Zaradi druga nosti, ki so jo prinesli iz svoje pradomovine in popotovanj, zaradi svojega z okultnim vzhodom pogojenega kulturnega in vrednostnega sistema, ki se je odražal v na inu življenja, so kmalu postali sumljivi, nezaželeni in nesprejemljivi za evropskega loveka. Posamezne države in lokalne uprave so izdajale odredbe in predpise za preganjanje in izob enje Romov z raznimi sredstvi prisile. Vzpostavil se je ciklus: selitve - pregoni - selitve, dokler se niso v novejšem asu ustalili. Pregoni so danes redkejši in druga ne oblike kot nekdaj, vendar so v imenu asimilacije in diskriminacije prisotni še danes. Skozi stoletja oblikovane predsodke so spodbujale celo oblasti in še niso zbledeli. Na Rome se še vedno gleda kot na bitja nižje vrste, ki kradejo, smrdijo in so lenuhi. eprav si družba prizadeva na human na in reševati romsko problematiko, so zaradi predsodkov in nestrpnosti Romi povsod potisnjeni na skrajna obrobja družbenega življenja. Kljub zatiranju so obdržali skupne posebnosti, ki so o itne v njihovem na inu življenja, jeziku in obi ajih (Štrukelj, 1980, str. 72). S svojo druga nostjo so prisotni v življenju evropskih narodov in s tem odpirajo nova socialna vprašanja. 7.2. ROMI V SLOVENIJI Romi danes živijo na treh geografskih obmo jih Slovenije: v Prekmurju, kjer jih živi ve kot polovica, na Dolenjskem z Belo krajino in manjša skupina na Gorenjskem. Na obmo ju ve jih mestnih središ, predvsem Ljubljane in Maribora, živijo priseljeni Romi, ki so se v zadnjih dveh desetletjih priselili iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med Romi v Sloveniji so velike razlike, ki temeljijo na razli nem na inu življenja in tradiciji, predvsem pa na stopnji socializacije in vklju enosti v okolje. Življenjske razmere Romov v 16

severovzhodni Sloveniji so boljše kot pri Romih v jugovzhodnem delu Slovenije (Komac, 1991, str. 24). Natan nih podatkov o številu Romov v Sloveniji ni, saj se jih ob popisu prebivalstva le malo opredeli za romsko narodnost. Dokaj zanesljive podatke so leta 1994 zbrali centri za socialno delo na osnovi zahtevkov za razli ne oblike socialne pomo i. Po teh podatkih je živelo v 106 naseljih 1399 romskih družin, ki so štele 5571 lanov, od tega polovico žensk. Ocenjujejo, da v Sloveniji živi od 6000 do 7000 tiso Romov. Novejših podatkov ni, saj po letu 1994 nih e ni zbiral podatkov o Romih. Vse ugotovitve v poro ilih državnih ustanov se nanašajo na podatke iz leta 1994, pa še ti so v nekaterih primerih napa no tolma eni. Slika 2: Starostna sestava Romske populacije nad 65 let 3% od 46-65 let 13% od 19-45 let 37% od 15-18 let od 6,5-14 let do 6,5 let 15% 14% 18% 0% 10% 20% 30% 40% Vir: Interno gradivo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 1994. Podatki kažejo, da je skoraj polovica vseh Romov v Sloveniji starih do 18 let, delež starejših od 65 let pa je bistveno nižji kot pri slovenskem prebivalstvu. Iz tega je razvidno, da so Romi mlado prebivalstvo, z majhnim odstotkom ostarelih. Prevladuje starostna skupina v produktivni dobi življenja. Število romskega prebivalstva rahlo naraš a, vendar to naraš anje v zadnjih štirih letih ni bistveno, medtem ko se število družinskih lanov postopoma zmanjšuje. Hkrati pa nam podatek o deležu starejših od 65 let potrjuje, da je življenjska doba Romov bistveno krajša od preostalega prebivalstva. Zna ilna je zgodnja iz rpanost, na kar vpliva na in življenja, pogosto obolevanje in neustrezno zdravljenje. Ve ina vseh starejših Romov živi v Prekmurju, kjer imajo bolj urejene življenjske razmere ter boljši socialni in družbeni status (Komac, 1999, str. 66). 17

7.2.1. Socialnoekonomski položaj Romov Po na inu življenja, navadah, obi ajih in stopnji socializacije se Romi razlikujejo. Nekateri Romi so se že v veliki meri integrirali v okolje in se približali na inu življenja ve inskega prebivalstva, ve ina pa še vedno živi na robu družbe v bednih življenjskih razmerah in v skladu s svojo tradicijo (Kraševec Ravnik, 1996, str. 132). Višja stopnja integracije Romov je zna ilna za Prekmurje. Nanjo sta in še vplivata daljša tradicija poselitve in sprejemljivejši odnos okolja. Dolenjski Romi pa so ve inoma ohranili še polnomadski na in življenja. V poletnih mesecih se selijo po dolini Krke, kjer nabirajo zdravilna zeliš a, gobe in odpadne surovine in jih ve inoma tudi prodajo, jeseni pa se vra ajo v svoje izolate. Življenjski prostor Romov je pogojen že v prejšnjih stoletjih. Ve ina jih živi v naseljih na obrobju mestnih obmo ij, ki so izolirana od ostalega prebivalstva. Bivalne razmere se razlikujejo glede na stopnjo socializacije. Malo naselij je komunalno in urbanisti no urejenih. V njih Romi živijo v zidanih stanovanjskih hišah in stanovanjih. Zlasti to velja za podro je Prekmurja. Ve ina Romov v Sloveniji živi v naseljih, ki so pod minimalnimi bivalnimi standardi. To so tako imenovana divja naselja, brez pitne vode, elektrike in kanalizacije, torej brez osnovnih življenjskih pogojev. Tu Romi bivajo v zasilnih bivališ ih, kot so barake, zabojniki in tudi šotori. Slika 3: Struktura tipov bivališ Romov 49% 12% 39% zasilna bivališ a stanovanjske hiše stanovanja 18

Vir: Interno gradivo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 1994. Skrb za urejanje romskih naselij je bila doslej v celoti prepuš ena ob inam, ki pa se pri tem sre ujejo s številnimi težavami. Osnovni problem je legalizacija naselij, ki bi bila hkrati tudi pogoj za komunalno ureditev in organizirano gradnjo. Praviloma pa to onemogo a odpor okoliškega prebivalstva, ki no e imeti Romov za svoje sosede (Interno gradivo Urada za narodnosti, 1998). Romi, ki živijo v urejenih naseljih skupaj z ve inskim prebivalstvom, nimajo kakšnih posebnih težav, razen tistih, ki tarejo tudi podobne skupine ve inskega prebivalstva npr. brezposelnost, socialni problemi itd. Stopnja zaposlenosti romske populacije v Sloveniji je izredno nizka. Redno zaposlenih je le 13 % Romov. Od tega najve ji delež pripada Prekmurju, kjer jih dolo enapodjetjaže pogumno zaposlujejo, hkrati pa se prekmurski Romi množi no zaposlujejo v tujini, zlasti v bližnji Avstriji. S tem so si zagotovili bistveno boljši ekonomski in socialni položaj in se v veliki meri vklju ili v okolje. Razlogov za nizko stopnjo zaposlenosti je ve in se nahajajo tako na strani družbe kot pri Romih samih. Eden izmed njih je prav gotovo težek gospodarski položaj s splošno visoko stopnjo nezaposlenosti. Zaposlovanje Romov otežujejo še njihova nizka izobrazba, navade in odnos ve inskega prebivalstva do Romov (Komac, 1999, str. 67). Pri zaposlenih Romih je opaziti velik odstotek prenehanja delovnega razmerja in pogosto menjavanje delovnih mest, kar vse opozarja na težavnost prilagajanja na delovno okolje. Tabela 2: Viri sredstev za preživljanje romskih družin Vir sredstev Število družin Državne pomo i 1019 Neorganizirana zaposlitev 570 Sezonska zaposlitev 355 Redna zaposlitev 185 Družbeno nesprejemljivi na ini 184 Drugi viri 90 19

Vir: Interno gradivo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 1994. Romsko prebivalstvo si pridobiva sredstva za preživljanje tudi na druge na ine 1,kotso: - državne pomo i kot prevladujo in najbolj zanesljiv vir preživljanja (nadomestilo za brezposelnost, denarna pomo, otroški in denarni dodatki); - neorganizirana zaposlitev (nabiranje zdravilnih zeliš, gozdnih sadežev, odpadnega železa in drugih surovin za prodajo); - priložnostne in sezonske zaposlitve (obiranje sadja, se nja v gozdovih, pomo kmetom pri kme kih opravilih itd.); - družbeno nesprejemljivi na ini preživljanja (prekup evanje z avtomobili, konji, v zadnjem asu je mo no v porastu prekup evanje z orožjem in drogo); - pomo v obliki obleke in obutve, ki je praviloma organizirana preko Rde ega križa in Karitasa. Najpogostejši in najzanesljivejši vir preživljanja so za ve ino družin še vedno socialno varstvene dajatve, žal pa taka pomo v asih tudi zmanjšuje njihova lastna prizadevanja za zaposlitev, saj jim ob drugih virih omogo a skromno preživetje. Po Zakonu o socialnem varstvu Romi zlahka zadostijo pogojem o upravi enosti do socialno varstvenih dajatev. Kar petina Romov je deležna socialne pomo i, med ostalim prebivalstvom pa je upravi enih do socialne pomo i le pet odstotkov populacije (Interno gradivo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 1994). To povzro a nezadovoljstvo pri ve inskem prebivalstvu. Nizka življenjska raven vpliva tudi na zdravstveno stanje. Formalno uživajo Romi enake pravicenapodro ju osnovnega zdravstvenega varstva kot drugi državljani, vendar se jih premalo poslužujejo, predvsem pa niso vklju eni v preventivne oblike zdravstvenega varstva. Aktivno reševanje šolanja romskih otrok se je v Sloveniji pri elo z letom 1972, ko sta vzgoja in izobraževanje Romov postala soodgovornost države. Dotlej je bilo to prepuš eno zgolj dobri volji posameznih ob in, šol in u iteljev. Slovenska zakonodaja 1 pri zastavljenem vprašanju je družina lahko izbrala ve odgovorov 20

predpisuje, da so tudi romski otroci šoloobvezni. Ve ina otrok kon a šolanje že na razredni stopnji, le redki uspešno zaklju ijo osmi razred (Kraševec-Ravnik, 1996, str. 134). Tudi na tem podro ju so opazne razlike med prekmurskimi in dolenjskimi Romi, ki izhajajo iz razlik v socialnem položaju, stopnji integracije in daljše tradicije vklju evanja romskih otrok v šole v Prekmurju. Vzroki za neuspešnost romskih otrok v šoli izhajajo predvsem iz težavnih socialnih razmer, druga nih navad in vrednot ter nizke stopnje koncentracije. Najve ja ovira je jezik,sajseromskiotrocisslovenskimjezikompravilomaprvi sre ajo šele ob vstopu v vrtec ali šolo. V Sloveniji je v zadnjem desetletju teklo ve projektov, s katerimi so poskušali poiskati najboljše oblike prilagajanja programov potrebam otrok, nova šolska zakonodaja pa je take možnosti tudi uzakonila in s tem so zagotovljena tudi dodatna sredstva za posebne oblike dela z romskimi otroki (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 1996). Kljub vsem težavam, pa se je pove alo število otrok, ki redno obiskujejo vrtce in šole, še posebej razveseljivo pa je, da se je pove ala njihova uspešnost. Rezultati vzgoje in izobraževanja romskih otrok kažejo, da je splošna izobrazbena raven pri Romih na izredno nizki stopnji. Med Romi še vedno prevladuje nepismenost, zlasti pri starejših generacijah. S tem pa je povezana neinformiranost, neosveš enost, nevklju enost v družbena dogajanja in nezaposlenost. Iz prikaza socialnoekonomskega položaja romske skupnosti je razvidno, da živi v izredno težkih življenjskih razmerah, ki opredeljujejo vse zna ilnosti revš ine. Njihove primarne eksisten ne potrebe niso zadovoljene ali pa so zadovoljene pod obi ajno ravnijo. Vse to kaže na nizko kakovost življenja, zaradi katere so prizadeti zdravje, fizi na sposobnost, življenjska doba, kakovost prostega asa in socialna varnost. Glede na socialni status se romska skupnost uvrš a med izrazito socialno ogrožene skupine. Položaj Romov v ostalih kandidatkah za vstop v Evropsko unijo je zelo podoben. Zaradi ve je Romske populacije je še bolj izrazit, zato tudi Evropska unija pogojuje kanditatkam vstop v Evropsko unijo z izboljšanjem položaja Romov. 7.3. REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE 7.3.1. Dejavnosti države Organizirane dejavnosti za reševanje romske problematike v naši državi potekajo od leta 1970 in so usmerjene zlasti v podro je socialnega skrbstva, otroškega varstva in izobraževanja. Vse do takrat so se z romsko problematiko ukvarjale ob ine, kjer Romi 21

živijo, in pristojne strokovne službe. Tudi v razpravah o položaju pripadnikov narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji so bili problemi Romov odrinjeni na rob, saj so bili zaradi nizkega socialnega in družbenega statusa vedno obravnavani kot socialna kategorija. Leta 1993 je Državni zbor Republike Slovenije ob obravnavi predloga zakona o samoupravnih narodnih skupnostih sprejel sklep, da vlada pripravi zakon o zaš iti romske skupnosti v Sloveniji. Pravna podlaga za zaš itne ukrepe je bila dana s 65. lenom Ustave Republike Slovenije, ki govori o tem, da se položaj in posebne pravice pripadnikov romske skupnosti urejajo z zakonom (Ustava Republike Slovenije; 1991). Za izvajanje dolo b zakonov z razli nih podro ij so odgovorna resorna ministrstva, medtem ko Urad za narodnosti predvsem globalno spremlja uresni evanje zakonskih dolo b ozaš iti romske skupnosti, spremlja njihove u inke v praksi, opozarja na pomanjkljivosti, pripravlja predloge in pobude vladi in drugim državnim organom ter neposredno opravlja tiste naloge za potrebe narodnih skupnosti, ki niso v pristojnosti posameznih ministrstev. Skupaj s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami skrbi za usklajeno politiko do narodnih skupnosti v Sloveniji in sodeluje pri oblikovanju izhodiš za razreševanje odprtih vprašanj. ter pripravlja poro ila in analize, ki zajemajo širša vprašanja varstva narodnih skupnosti. Novo možnost za vklju itev Romov v soodlo anje na lokalni ravni je prinesel Zakon o lokalni samoupravi, ki dolo a, da Romi na obmo jih, kjer avtohtono živijo, izvolijo v ob inski svet svojega predstavnika (Zakon o lokalni samoupravi, 1993). Žal se ta dolo ba uresni uje bolj po asi in lahko pri akujemo, da bo v celoti uresni ena ob naslednjih lokalnih volitvah. Vlada je na podlagi ve kratnih obravnav položaja Romov v Sloveniji v zadnjih letih sprejela usmeritve za delovanje na tem podro ju. Izhajala je iz naslednjih izhodiš (Komac, 1999, str. 69): - Romi so ogrožena skupina prebivalstva, ki potrebuje organizirano pomo za prilagoditev življenju v sodobni družbi. Glavne ovire za njihovo vklju itev so socialna ogroženost, skromna pri akovanja, ki izhajajo iz tradicionalnega na ina življenja in nizka izobrazbena raven. - Romsko vprašanje je predvsem socialno vprašanje, ki ga je mogo e rešiti le ob usklajenem delovanju državnih in lokalnih organov. Le-ti morajo zagotoviti možnosti za spodobne življenjske razmere ter z izobraževanjem in drugimi ukrepi ustvariti pogoje za zaposlovanje Romov. S tem bo ustvarjena podlaga za kvalitetnejše premike na podro ju informiranja, kulturnega življenja, ohranjanja identitete in enakovrednega vklju evanja v družbo. 22