NACIONALEN AKCIONEN PLAN ZA KLIMATSKITE PROMENI-SEKTOR ENERGIJA

Similar documents
Press clipping: World Tobacco Growers Day Macedonia

FUNKCII I TEHNOLOGII ZA RABOTA VO REALNO VREME NA NOVOTO ELEKTROSTOPANSTVO NA PARI^EN POGON

WATER RESOURCES AND MULTIPURPOSE INVESTMENT IN THE FUNCTION OF SUSTAINABLE WATERSHED DEVELOPMENT

ТРЕТО СОВЕТУВАЊЕ Охрид 3 6 октомври 2001

MESTOTO I ULOGATA NA TUTUNOT VO IZVOZNO-UVOZNITE TRANSAKCII NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VOVED

ULOGATA NA DIREKTOROT VO PROFESIONALNIOT RAZVOJ NA NASTAVNICITE. Apstrakt

FAUNATA NA ROTIFERITE OD SEVEROZAPADNIOT LITORALEN REGION NA OHRIDSKOTO EZERO I NEJZINOTO SAPROBIOLO[KO ZNA^EWE

PODGOTVUVAWE NA PODATOCITE ZA ANALIZA NA INTEGRACIJATA NA DISPERZIRANOTO PROIZVODSTVO NA ELEKTRI^NA ENERGIJA VO DISTRIBUTIVNA

ТРЕТО СОВЕТУВАЊЕ Охрид 3 6 октомври 2001

This document has been provided by the International Center for Not-for-Profit Law (ICNL).

VMRO-REALNA OPASNOST ILI IZGOVOR ZA REPRESIVNI MERKI? Neobjaveni dokumenti na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija za VMRO

40 ГОДИНИ СИГУРНОСТ. Po~ituvani,

Роден е на 29 Август 1954 година во с. Подгорци, Струга, Република Македонија

UNIVRZITET "Sv. KLIMENT OHRIDSKI"-BITOLA EKONOMSKI FAKULTET-PRILEP

Izve{taj za finansiskata stabilnost vo Republika Makedonija vo 2008 godina

RAZVOJOT NA NAUKATA ZA TUTUN I NEJZINOTO VLIJANIE VRZ EKONOMSKATA NA TUTUNOPROIZVODITELITE

UNIVERZITET "Sv KIRIL I METODIJ" - SKOPJE INSTITUT ZA ZEMJODELSKI KULTURI STRUMICA UDC 63(058) ISSN X GODI{EN ZBORNIK 2001 YEARBOOK

Prof. d-r Branko Bunta{eski Prof. d-r Mitre Avramoski

POLITI^KATA TOLERANCIJA VO FUNKCIJA NA MIROT

ТРЕТО СОВЕТУВАЊЕ Охрид 3 6 октомври 2001

INTEGRALNA ZA[TITA NA TUTUNOT

NEKOI ASPEKTI NA ZA[TITATA NA NESPOSOBNITE ZA RABOTA I NA INVALIDNITE LICA

The Role of the Balkan youth towards EU Integrations

P r o g r a m a P r o g r a m m e

Биографија. Лични податоци. Работно искуство. Националност. Пол. одговорности. одговорности. одговорности. Позиција/работно место Главни активности и

ODNOSI ANALIZA NA MAKEDONIJA VO REPUBLIKA ME\UETNI^KITE

PRIMENA NA RAZLI^NI DOZI AKTIVNA MATERIJA METALAXYL ZA ZA[TITA NA TUTUNOT OD BOLESTA CRNILKA

Institutions of Climate Change

Recent Developments on International Aviation and Climate Change

Ulrih Klepman. Vladetelot. Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje

[UMARSKI PREGLED FOREST REVIEW

Project description Environmental issues Beneficiaries Administrative data Read more

Iako Makedonija e metafora za vnatre{na raznovidnost, pluralnosta e preokupacija koja ne iznenaduva (Cowan and Brown 2000: 15)

GAZETË. 2 Nëntor, 2008

798. Vrz osnova na ~len 9 stav 1 od Zakonot za javni pati{ta. Vtornik, 22 maj 2001 Skopje

AVIATION ENVIRONMENT CIRCULAR 2 OF 2013

IRENA STOJKOVSKA CURRICULIM VITAE

General economic and energy information's for Republic of Macedonia

Универзитет Св. Кирил и Методиј - Скопје

Za potrebata od reforma na Ustavniot sud na Republika Makedonija. 1. Za razli~nite modeli na za{tita na ustavnosta i zakonitosta

ICAO Technical Cooperation Progress and Future Potential Program on Environmental Sustainable Air Transportation in Indonesia

Country Report of the Democratic People s Republic of Korea

Planning and Policy Tourism Vice Ministry Sustainable Tourism Planning Direction General International Expert Workshop on Biodiversity Mainstreaming

ТРЕТО СОВЕТУВАЊЕ Охрид 3 6 октомври 2001

ORGANOTROFNITE BAKTERII VO FILTRIRANA I NEFILTRIRANA VODA OD PELAGIJALOT NA OHRIDSKOTO EZERO

GROUP ON INTERNATIONAL AVIATION AND CLIMATE CHANGE (GIACC)

PROIZVODSTVO I POTROU[UVA^KA NA INFUZIONITE RASTVORI VO KLINI^KATA BOLNICA VO BITOLA PERIOD GODINA

Mech. Eng. Sci. J. Vol. No. pp. Skopje. Ma{. in`. nau~. spis. God. Broj str. Skopje MA[INSKO NAU^NO SPISANIE

Tourism and Climate Change A Framework for Action

THE FESTIVALS AS A TOOL ON OHRID TOURISM DESTINATION BRANDING

PENZIONER. Igodinava po osmi pat, vo organizacija na SZPM, (Op{irno na str.16) V o organizacija na SZPM na 30 juni vo

MA[INSKI FAKULTET-SKOPJE E L A B O R A T ZA STUDISKA PROGRAMA NA TRET CIKLUS STUDII - DOKTORSKI STUDII PO INDUSTRISKO I MENAXMNET

Responding to Climate Change: Tourism Related Initiatives in Asia and the Pacific, and Australian Experience

ISPITUVAWE NA STATI^KA ELEKTRI^NA ZA[TITA PRI KRATKOVREMENI NAGLI PROMENI NA NAPOJUVAWETO

Dalibor JOVANOVSKI MAKEDONIJA E NA[A, NO...

Mech. Eng. Sci. J. Vol. No. pp. Skopje. Ma{. in`. nau~. spis. God. Broj str. Skopje MA[INSKO NAU^NO SPISANIE

KORELACII POME\U BROJOT NA SOMATSKITE KLETKI, HIGIENSKATA ISPRAVNOST I KVALITETOT NA SIROVOTO KRAVJE MLEKO KAJ KRAVI VO PRVA LAKTACIJA

PRIRODATA, POTEKLOTO I RAZVOJOT NA ALTRUIZMOT

Ohrid Lake and Prespa Lake, Sub basin s on Crn Drim river basin International Workshop, Sarajevo, Bosna and Hercegovina May 2009

Van~o \OR\IEV NEOFICIJALNI STAVOVI OD OFICIJALNI BUGARSKI LI^NOSTI I INSTITUCII ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET OD KRAJOT NA XIX I PO^ETOKOT NA XX VEK

The Potential of Renewable Energy Sources in Bosnia and Herzegovina

РАЗВОЈ НА СПОРТОТ ВО РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА ПРЕКУ УЧИЛИШНИОТ СПОРТ

Арбитража - Поим и меѓународно регулирање

IAPSC CONFERENCE 4 DECEMBER 2003 EU EMISSIONS TRADING SCHEME

Toward a Sustainable Energy Future: A continuing partnership with the Caribbean

TROFI^KA SOSTOJBA NA LITORALNIOT REGION NA OHRIDSKOTO EZERO VO NEPOSREDNA BLIZINA NA VLIVOT NA VELGO[KA REKA

BY YAW NYAMPONG WORKSHOP ON AIR TRANSPORT, AIR AND SPACE LAW AND REGULATION ABU DHABI, UAE, APRIL 12-14, 2009

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

Transboundary Water Management in Republic of Macedonia

Sustainable Tourism for Development

Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" Ma{inski fakultet - Skopje. ОСНОВИ НА ЕНЕРГЕТИКА -превод-

ANALIZA PRIMJENE KOGENERACIJE SA ORGANSKIM RANKINOVIM CIKLUSOM NA BIOMASU U BOLNICAMA

Urban Climate Change Research Network and ARC3.2

МАРИНА МИТРЕВСКА - АНТОН ГРИЗОЛД- ВЛАДО БУЧКОВСКИ EНТОНИ ВАНИС- СВ.ЏОН

ELABORAT ZA OSNOVAWE NA STUDISKA PROGRAMA ZA DOKTORSKI STUDII - I I I CIKLUS NA STUDII PO STOMATOLOGIJA VO SKOPJE

PLANT HEIGHT IN SOME PRILEP TOBACCO VARIETIES Milan Mitreski

Ivanka Nestoroska Kej M. Tito, #95, 6000, Ohrid, Republic of Macedonia.

LAW REGULATIONS IN FUNCTION OF THE ACCESS AND USE OF ARCHIVAL RECORDS

Makedonsko ekolo{ko dru{tvo, Skopje i Zdru`enie "Prespa", Resen. Macedonian Ecological Society & Society "Prespa", Resen

Conservation of Biodiversity and sustainable land use management in Municipality of Dragash

IPA Project Building Resilience to Disasters in Western Balkans and Turkey. Enhancing hydrological data management and exchange procedures

Промоција на здравје Центар за семејна медицина Скопје 2011

9th INTERNATIONAL CONFERENCE AND EXHIBITION OIL & GAS < and primary energy >

IRENA STOJKOVSKA CURRICULIM VITAE

ANGLIAN WATER GREEN BOND

Frequently Asked Questions

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

Cambodian Climate Change Alliance Trust Fund

TOWNSHIP OF LOWER MERION. PUBLIC WORKS COMMITTEE Wednesday, October 4, :10 PM ( Approximately)

National Biodiversity Strategy and Action Plan in Russian Federation

PRO[ETKA NIZ PORE^E A WALK THROUGH PORECHE

TOURISM POLICY, CLIMATE CHANGE AND SUSTAINABLE DEVELOPMENT

TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA

The Challenges for the European Tourism Sustainable

The results of the National Tourism Development Strategy Assessments

MACEDONIAN TOURIST PRODUCT: CURRENT STATUS AND PERSPECTIVES

1212. Vrz osnova na ~len 26 od Zakonot za javnite pretprijatija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"

(Geneva, Switzerland, 2-3 October 2018) The sustainability of international civil aviation is a key priority for ICAO and its Member States today.

ATTACHMENT to State letter AN 1/17-09/093 QUESTIONNAIRE CONCERNING VOLUNTARY ACTIVITY FOR GHG REDUCTION/MITIGATION IN THE AVIATION SECTOR

Primena na metodite za ocenka na efikasnosta na investicionite proekti

Transcription:

NACIONALEN AKCIONEN PLAN ZA KLIMATSKITE PROMENI-SEKTOR ENERGIJA Maja A@IEVSKA 1 i Risto CICONKOV 2 1 Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe (Proektna kancelarija), Partizanski odredi 70b, Skopje 2 Ma{inski fakultet, Skopje, Makedonija, P.Fah 464, 1000 Skopje IZVOD A`ievska M. i Ciconkov R. (2004). Nacionalen akcionen plan za klimatskite promenisektor energija. Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija so me unarodno u~estvo, 25-29.10.2003, Ohrid. Posebni izdanija na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo, Kn. 6, Skopje. Vo trudot e dadeno vovedno izlagawe za globalnite klimatski promeni i Ramkovnata Konvencija na Obedinetite Nacii za klimatski promeni. Navedeni se glavnite crti na Prviot nacionalen izve{taj na Republika Makedonija kon Ramkovnata konvencija na Obedinetite Nacii za klimatski promeni. Ponatamu e obrazlo`en Nacionalniot akcionen plan, koj pretstavuva del od Izve{tajot za klimatski promeni. Na po~etokot se opi{ani celite, politikata i merkite na nacionalno nivo. Postaveni se kriteriumi, poso~eni se dr`avnite institucii i telata zadol`eni za implementacija na merkite, i predlo`eni se instrumenti i razni aktivnosti za dejstvuvawe. So ogled na faktot {to emisiite na stakleni~ki gasovi od sektorot energija se dominantni vo vkupnite emisii na stakleni~ki gasovi (nad 70%), posebno vnimanie e posveteno na ovoj sektor. Razgledani se potsektorite: proizvodstvo na elektri~na energija, proizvodstvo na toplina, kako i industrijata. Isto taka, opfateni se doma{niot, komercijalniot i javniot sektor kako golemi potro{uva~i na energija. So ogled na aktuelnosta, posebno vnimanie e dadeno na energiskata efikasnost i obnovlivite izvori na energija: hidro, solarna, geotermalna, veter i biomasa. ABSTRACT Azievska M. & Ciconkov R. (2004). National action plan for climate change energy sector. Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of the Republic of Macedonia with International Participation, 25-29.10.2003, Ohrid. Special issues of Macedonian Ecological Society, Vol. 6, Skopje. In this article, an introduction for the global climate change, as well as for the United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC) is given. The background of the Macedonia s First National Communication under the UNFCCC is shortly presented. The National Action Plan, which is a part of the National Communication, is elaborated. The objectives, policy and measures are described. The criteria are set out, the state institutions and bodies responsible for implementation of measures are identified, and instruments and other activities for action are proposed. Due to the fact that the greenhouse gas emissions from the energy sector are dominant in the total greenhouse gas emissions (over 70 %), a special attention is paid to this sector. The following subsectors are analyzed: the electricity production, the heat production as well as the industry. Further, domestic, public and commercial sectors, known as large energy consumers, are taken into consideration. Regarding current global energy activities, a special attention is paid to the energy efficiency and renewable energy sources, such as: hydro, solar, geothermal, wind and biomass. Voved Globalnite klimatski promeni, ili u{te nare~eno globalno zagrevawe, se rezultat na efektot na staklena gradina. Tie se manifestiraat so porast na globalnata prose~na temperatura vo atmosferata vo blizina na zemjinata povr{ina, promena na re`imot na vrne`ite, porast na srednoto morsko nivo i dr. Pri~ina za sozdavaweto na efektot na staklena gradina e golemiot porast na emisiite na gasovite: jagleroden dioksid, metan, diazoten oksid i (H)CFC soedinenijata, nare~eni stakleni~ki gasovi 522 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Nacionalen akcionen plan za klimatskite promeni-sektor energija (greenhouse gases). Najgolem udel vo strukturata na stakleni~kite gasovi ima jaglerodniot dioksid, koj nastanuva kako rezultat na sogoruvawe na fosilnite goriva (jaglen, nafta, gas,...) (Climate Change 2001 (2001): The Scientific Basis). Klimatskite promeni se manifestiraa vo zagri`uva~ki razmeri vo poslednite dve decenii, predizvikuvaj}i zna~itelni negativni posledici vrz `ivotnata sredina koi se dokumentirani od relevantni institucii (Climate Change 2001 (2001): Impacts, Adaptation and Vulnerability). Od tie pri~ini prezemeni so pove}e aktivnosti vo me unarodni razmeri. Taka, Svetskata meteorolo{ka organizacija (WMO) i Programata za `ivotna sredina na Obedinetite Nacii (UNEP) go formiraa Me uvladinoto telo za klimatski promeni (IPCC) vo 1988 godina, a vo 1992 godina na samitot vo Rio de @aneiro be{e otvorena za potpi{uvawe Ramkovnata Konvencija na Obedinetite Nacii za klimatski promeni (United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC)). Krajnata cel na Konvencijata e stabilizirawe na koncentraciite na stakleni~kite gasovi vo atmosferata na nivoa koi }e spre~at opasno antropogeno vlijanie vrz globalnata klima. Republika Makedonija ja ratifikuva{e Ramkovnata konvencija na ON za klimatski promeni vo 1997 godina, i kako Strana na Konvencijata, dr`avata prezema obvrski da izrabotuva i dostavuva nacionalni izve{tai kon Konvencijata, spored nejzinite upatstva i pravila. Vo 1997 godina vo Kjoto (Japonija) se odr`a Konferencija na koja be{e donesen t.n. Protokol od Kjoto. Spored ovoj Protokol, industrijaliziranite zemji do peroidot 2008-2012 godina treba da gi namalat emisiite na stakleni~kite gasovi za najmalku 5% vo odnos na nivoata od 1990 godina. Protokolot }e stapi na sila 90 dena otkoga }e bide ratifikuvan od najmalku 55 Strani na Konvencijata, vklu~uvaj}i gi i razvienite zemji so u~estvo od najmalku 55% vo vkupnite emisii na jaglerod dioksid od ovaa industrijalizirana grupa vo 1990 godina. Prv nacionalen izve{taj za klimatski promeni Vo po~etokot na 2003 godina be{e izraboten Prv nacionalen izve{taj na Republika Makedonija kon Ramkovnata konvencija na ON za klimatski promeni (Prv nacionalen izve{taj na RM kon Ramkovnata konvencija na ON za klimatski promeni 2003). Izve{tajot e izraboten blagodarenie na grantot od Globalniot Ekolo{ki Fond, preku Programata za razvoj na ON (UNDP) kako implementaciona agencija. Izve{tajot be{e odobren od Nacionalniot Komitet za klimatski promeni i od Vladata na Republika Makedonija, i e dostaven do Sekretarijatot na Ramkovnata Konvencija na Obedinetite Nacii. Vo izrabotkata na Izve{tajot u~estvuvaa nad 30 eksperti podeleni vo tri rabotni grupi, soodvetno na tematskite podra~ja. Toa se: a) Inventar na emisiite na stakleni~ki gasovi (ICEIM- MANU) (Inventar na emisiite i apsorpciite na stakleni~ki gasovi vo RM 2002), b) Analiza za namaluvawe i proekcii na emisiite na stakleni~ki gasovi (ICEIM-MANU), v) Procena na ranlivosta i merki za adaptacija (Uprava za hidrometeorolo{ki raboti so eksperti od akademskiot sektor). Na baza na napravenite ekspertizi, d-r Risto Ciconkov (Ma{inski fakultet - Skopje) sostavi Nacionalen akcionen plan (NAP) i go napravi celosnoto oformuvawe na Izve{tajot vo finalna forma. Celi, politika i merki na nacionalniot akcionen plan Vo Nacionalniot akcionen plan (NAP) se sumirani site preporaki i merki od ekspertizite na rabotnite grupi, kako i dopolnitelni preporaki od ~lenovite na Nacionalniot komitet za klimatski promeni, Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, nevladini organizacii, akademskiot i privatniot sektor. NAP e najmnogu orientiran kon namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, vrz osnova na analizite i merkite za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi od rabotnata grupa za sektorot energija, kako i na dopolnitelni preporaki. Golem del od merkite baraat modifikacii na metodite na proizvodstvo i potro{uva~ka na energija i usoglasuvawe na na~inot na `iveewe, {to se poradikalni merki otkolku onie op{toprifateni pra{awa za za{tita na `ivotnata sredina. NAP e baziran i adaptiran na slednive kriteriumi: sozdavawe pozitivni efekti na nacionalnata ekonomija; minimizirawe na tro{ocite za redukcija na emisiite na stakleni~ki gasovi; dejstvuvawe vo soglasnost so finansiskite mo`nosti, postignuvawe sigurnost i konkurentnost vo snabduvaweto so Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of Macedonia 523

energija, hrana i drugite strate{ki resursi; ispolnuvawe socijalna pravi~nost i prifatlivost; postignuvawe fleksibilnost na re{enijata, razvivawe na srednoro~ni i dolgoro~ni re{enija. Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe e zadol`eno za implementacija na obvrskite kon Ramkovnata konvencija za klimatski promeni. Zna~ajna uloga okolu implementacija na konkretni aktivnosti i merki za namaluvawe na emisiite mora da imaat i Ministerstvoto za ekonomija, kade {to spa a energetskiot sektor, kako i Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za transport i vrski, i Ministerstvoto za zdravstvo. Gradeweto na institucionalni kapaciteti za pra{awata na klimatski promeni e mnogu zna~aen proces, koj treba kontinuirano da se odviva. Konstituiran e Nacionalen komitet za klimatski promeni so zada~a da nadgleduva i koordinira implementirawe na proekti i pra{awa vo vrska so klimatskite promeni. Vo ramkite na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe postoi proektna kancelarija za klimatski promeni koja ja koordinira{e podgotovkata na Prviot nacionalen izve{taj za klimatski promeni i prodol`uva da koordinira proekti od ovaa oblast. Nacionalniot ekolo{ki akcionen plan (NEAP), donesen vo 1997 godina, e vo faza na revizija. Vo podgotovkata na novata verzija na NEAP se prepora~uva vklu~uvawe na specijalna rabotna grupa za pra{awata na klimatskite promeni. Vo regulativata povrzana so za{titata na `ivotnata sredina se sugerira primena na t.n. zelena dano~na reforma. Prihodite po taa osnova bi bile upotrebeni za nameni od NAP. Od druga strana, mora da bidat vovedeni dano~ni i carinski olesnuvawa za proekti i oprema nameneti za redukcija na emisiite na stakleni~kite gasovi. Pokraj ekonomskite instrumenti se prepora~uva primenuvawe na razni propisi, promotivni aktivnosti, dobrovolni spogodbi pome u komercijalni zdru`enija i dr`avata, i promovirawe na edukacija i istra- `uvawe. Energetski sektor Emisiite na stakleni~ki gasovi od energetskiot sektor se dvi`ea od 70% vo 1994 do 74% vo 1998 godina. Na Sl.1 e prika`ana struktura na emisiite na stakleni~ki gasovi po sektori (za referentnata 1994 godina). Ovoj fakt go nametnuva kriteriumot za davawe prioritet na energetskiot sektor vo NAP. Posebno vnimanie mora da se obrne na energiskata efikasnost vo proizvodstvoto na elektri~na energija, a u{te pove}e vo potro- {uva~kata na energijata vo raznite sektori i potsektori. Proizvodstvo na elektri~na energija Vo analizata se razgledani tri scenarija za razvojot na elektroenergetskiot sistem, koi baziraat na slednive pretpostavki: izgradba na novi hidrocentrali kako pumpno akumulacioni (investicija cca 1092,9 M$, mo}nost 673 MW), izgradba na dve novi gasni termocentrali so kombiniran ciklus, so mo}nost od 270 MW (edine~na investicija cca 582 $/kw) i edna kogenerativna postrojka so mo}nost od 180 MW (investicija cca 600 $/kw), kako i koristewe na te~no gorivo kako sekundarno vo postoe~kite termocentrali. So voveduvawe na ovie merki vo elektroenergetskiot sistem mo`e da se postigne: pogolemo iskoristuvawe na hidropotencijalot, prodol`uvaweto na rabotniot vek na postoe~kite termocentrali i odlo`uvawe na potrebata za gradba na novi; visok koeficient na iskoristuvawe vo novite termocentrali na priroden gas i namaluvawe na specifi~nite emisii na stakleni~ki Sl. 1. Struktura na emisiite na stakleni~ki gasovi po sektori (za referentnata 1994 godina) Fig. 1. Distribution of GHG emissions by sectors (for the base year 1994) 524 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Nacionalen akcionen plan za klimatskite promeni-sektor energija gasovi; odlo`uvawe na potrebata za gradba na nuklearni centrali vo narednite 20 godini; namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi na 0,6 kg/kwh, {to e za dva pati pomalku od sega{- nite emisii; namaluvawe na emisiite na nivo od 0,25 kg/kwh vo 2030 godina, dokolku vo 2024 godina se izgradi nuklearna centrala, {to e za pet pati pomalku od sega{nite emisii. Proizvodstvo na toplina Voveduvaweto na priroden gas e mnogu va`no za sektorot proizvodstvo na toplina za da se zamenat sega{nite cvrsti i te~ni fosilni goriva, so {to }e se reduciraat emisiite na stakleni~ki gasovi. Dr`avata mora da vovede stimulativni merki za koristewe na gasot vo site sektori. No istovremeno treba da se donesat tehni~ki propisi za bezbedno koristewe. Centralniot gasovod e pu{ten vo eksploatacija (1999 god.) i se o~ekuva snabduvaweto so gas da raste. Sekundarnite cevkovodi i gradski mre`i za gas mora da se izgradat {to poskoro. Intenzivnoto koristewe na priroden gas mora da opfati pogolem broj na potro{uva~i od industrijata, kako i razgranuvawe na gasnata mre`a za koristewe na gasot vo doma}instvata i vo komercijalniot sektor. Ova e osobeno va`no za gradot Skopje, kade {to koristeweto na elektri~na energija za greewe treba da se zameni so gas. Postojat otvoreni mo`nosti za planirawe na novi kogenerativni postrojki, za dobivawe na elektri~na i toplinska energija, vo pogolemite industriski objekti. Dr`avata treba da podgotvi regulativa za prezemawe na vi{okot proizvedena elektri~na energija (garancii, ceni i dr.). So sega{noto nivo na cenite na elektri~na energija ne e isplatlivo instalirawe na vakvi postrojki so mal kapacitet na mo}nosta. Industrija Industrijata, koja pretstavuva golem potencijal za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, e sigurno eden od najgolemite potro{uva~i na energija, kako {to se: metalurgija, cement, keramika, hrana, pijalaci itn. Nekoi od merkite koi pridonesuvaat za namaluvawe na emisiite se odnesuvaat na zgolemuvawe na efikasnosta na iskoristuvaweto na gorivoto; zamena na goriva za smetka na drugi koi }e davaat pove}e toplina po edinica proizveden CO 2 ; iskoristuvawe na toplinata od otpadnite gasovi, izbor na tehnologii so pomala potro{uva~ka na energija; izbegnuvawe na upotreba na elektri~na energija vo metalur{koto proizvodstvo (za topewe) i dr. [irok spektar od taka nare~eni mali podobruvawa mo`at da bidat napraveni vo pomo{nite operacii. Najzna~ajni od ovie intervencii mo`at da se primenat vo sistemite za vodna parea i komprimiran vozduh, duri i vo osvetluvaweto na industriskite objekti (Ciconkov 2003). Vo idnina, pri gradeweto na novi industriski objekti, posebno vnimanie }e mora da se obrne na proizvodnite tehnologii. Mora da se odberat ~isti tehnologii so pomala potro{uva~ka na energija po edinica proizvod. Se prepora~uva: Da se formira ekspertsko telo za procenuvawe na energiskata efikasnost i potro{uva~ka. Da se vovedat eko-danoci zavisno od nivoto na emisiite na stakleni~ki gasovi. Prihodite od ovie danoci da se upotrebat za aktivnosti vo vrska so klimatskite promeni. Na primer: da se formira fond za klimatski promeni za finansiska poddr{ka na implementacija na razni programi. Rezidencijalen, komercijalen i javen sektor Glavnite merki za {tedewe se odnesuvaat na: Reducirawe na energiskite potrebi, so garancija deka site novi grade`ni objekti }e imaat podobra toplinska izolacija. Obezbeduvawe na racionalna upotreba na site energiski izvori, vklu~uvaj}i i novi podobri goriva; Promocija na za~uvuvawe na energijata so voveduvawe novi tehnologii (oprema i aparati so povisoka efikasnost) i so soodvetno odr`uvawe na postoe~kata oprema i aparati; Postepeno preminuvawe od za`areni na fluorescentni elektri~ni svetilki vo domovite, kako i vo drugi zgradi vo privatniot i javniot sektor; Proektiraweto na novi zgradi i oprema vo soglasnost so kriteriumite za energiska efikasnost mo`e dolgoro~no da gi reducira potrebite od energija i do 50%; Mora da se napravat proekti za podobruvawe na termi~kite karakteristiki na postoe~kite (stari) zgradi. Na primer, prvin toa mora da se napravi so zgradite od jav- Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of Macedonia 525

niot sektor koi ñ pripa aat na dr`avata (zgradi na ministerstva i sl.). Kriteriumite (propisite) moraat da bidat primeneti vrz zadol`itelna upotreba na toplinska izolacija na objektite i opremata za greewe. Mora da se kreira mehanizam za efikasna kontrola na primenata na propisite. Zagrevawe na prostorii Vo Makedonija vo pove}e od 25% doma}instva, kako i vo drugi sektori, se koristi elektri~na energija za greewe na prostoriite. Vakvata praktika mora da se prekine, bidej}i elektri~nata energija e najkvalitetna, i golema {teta e taa da se koristi za greewe. Vtoro, toa vlijae i na pogolema emisija na CO 2, bidej}i proizvodstvoto na elektri~na energija vo Makedonija e bazirano glavno na sogoruvawe na jaglen. No za da se namali drasti~no upotrebata na elektri~na energija za greewe, mora prethodno da se sozdadat preduslovi za toa. Se prepora~uva izgradba na novi toplifikacioni sistemi vo site naseleni mesta. Ovaa inicijativa mo`e da bide u{te poefikasna ako vo toplanite se vgradat kogenerativni postrojki so koristewe na priroden gas. Drugo alternativno re{enie na elektri~noto greewe e izgradba na gradski gasni mre`i, a prirodniot gas, pokraj za greewe na prostoriite, da mo`e da se koristi i za bojleri za topla voda i {poreti za gotvewe. Energiskata efikasnost na opremata za greewe, klimatizacija i ladewe mora da bide vgradena vo natamo{nite aktivnosti povrzani so {tedewe na energijata. Vo bliska perspektiva treba da se podgotvat merki za labelizacija na opremata {to koristi elektri~na i toplinska energija. Na toj na~in kupuva~ot }e mo`e da odbere proizvod so pomala potro{uva~ka na energija. Energiska efikasnost So ogled na va`nosta na energiskata efikasnost i obnovlivite izvori na energija (OIE), postoi potreba od formirawe na posebno telo (agencija, direkcija ili sl.) koe bi bilo odgovorno isklu~itelno za pra{awata povrzani so energiskata efikasnost i OIE. Ova telo bi gi imalo slednive celi: Da ja sovetuva Vladata za pra{awa vo vrska so formulirawe i sproveduvawe pogodni i efikasni strategii i programi za pottiknuvawe za racionalnoto koristewe na energijata i OIE, kako i da obezbedi pomo{ za po{iroka energetska politika vo vrska so efikasnosta na energetskiot sektor kako celina (ceni na energijata, danoci, zamena na goriva itn.). Da prezema inicijativi za obezbeduvawe na potrebni finansiski sredstva za implementirawe na gorespomenatite programi od dr`avniot buxet ili od drugi doma{ni i me unarodni izvori, vklu~uvaj}i donacii, programi za me unarodna pomo{ i meki bankarski zaemi; Da koordinira i rakovodi programi za finansiska i tehni~ka pomo{, promotivni aktivnosti i drugi akcii vo vrska so podobruvawe na energiskata efikasnost; Da dava soveti, nasoki i tehni~ka pomo{ na industriite i drugite glavni potro{uva~i i proizveduva~i na energija vo vrska so energiskata efikasnost, energiski poefikasnite tehnologii, tehnikite na upravuvawe so energija, energiskite proceni i drugi relevantni informacii; Da bide vrska pome u Evropskata komisija, Vladata i energetskiot i ekonomskiot sektor na Republika Makedonija so cel da ja pro{iruva i olesnuva sorabotkata pome u site strani; Da gi promovira stranskite investicii vo zemjata povrzani so energijata. Obnovlivi izvori na energija (OIE) Se prepora~uva zgolemena i postojana promocija na OIE: hidro, solarna, geotermalna, veter i biomasa. Planska politika za razvoj na OIE mo`e da proizvede zna~itelni pridobivki dokolku pobrzo zapo~nat aktivnostite. Hidroenergija Hidroenergijata ve}e se koristi vo relativno golem obem vo Makedonija, a vo strategijata za energetski razvoj e predvidena intenzivna izgradba na novi hidroelektrani so vkupen kapacitet od 673 MW, {to e detalno elaborirano vo glavata Analiza za namaluvawe i proekcii na emisiite na stakleni~ki gasovi (Prv nacionalen izve{taj na RM kon Ramkovnata konvencija na ON za klimatski promeni 2003). Proektot Razvoj na minihidrocentrali, poddr`an od GEF, e vo zavr{na faza. ^etiri minihidrocentrali }e bidat instalirani vo sistemite za vodosnabduvawe na gradovite Kavadarci i Debar. Za da se naso~at reformite inicirani za usovr{uvawe na elektro-energetskiot sistem, predlo`enata operacija bi slu`ela i kako model za voveduvawe na potrebni aran`mani za prezemawe energija. Solarna energija Spored intenzitetot i traeweto na son~evoto zra~ewe, vo Makedonija postoi relativno golem potencijal za iskoristuvawe na ovoj vid na energija. Taa mo`e da se koris- 526 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Nacionalen akcionen plan za klimatskite promeni-sektor energija ti na dva na~ina: so direktno pretvorawe vo elektri~na energija (fotovoltai~ni }elii) i za dobivawe topla voda. Prviot na~in vo ovoj moment vo Makedonija ne mo`e da ima nekoe pozna~ajno u~estvo vo energetskiot bilans poradi tehno-ekonomskite pokazateli. Primenata na son~evi kolektori za dobivawe na topla voda kaj nas za `al e vo simboli~na forma. Toplata voda za sanitarni potrebi re~isi vo site doma}instva i komercijalni objekti se dobiva so elektri~na energija. Se prepora~uva dr`avata da donese soodvetni merki, na pr. osloboduvawe od danoci i carina za son~evite kolektori, za da se postigne prifatliva cena za korisnicite, povolni krediti za taa namena i dr. Energija na veterot Vo Republika Makedonija ne postoi tradicija za koristewe na energiskiot potencijal na veterot. Ne postojat analizi ili studii koi opredeluvaat lokacii, a u{te polo{a e situacijata so tehni~ki i ekonomski pokazateli za izgradba na veternici za proizvodstvo na elektri~na ili drug oblik na energija. Malkute publikacii, koi gi soop{tuvaat merenite vrednosti na intenzitetot na veterot, poka`uvaat niski vrednosti koi se neatraktivni od aspekt na tehno-ekonomskoto koristewe na energijata na veterot. Se prepora~uvaat novi istra`uvawa na novi lokacii vo sledniot period. Biomasa Drvoto se koristi za greewe na stanovite glavno vo doma}instvata vo ruralnite sredini vo Makedonija. Se prepora~uva upotreba na mali toplifikacioni sistemi namesto individualno greewe, poradi podobrata energiska efikasnost na kotlite na ogrevno drvo. U{te pove}e, toplanite so kombinirano proizvodstvo na toplina i elektri~na energija se edno od najdobrite re{enija za malite ruralni naselbi. Vo razvojot na {umarstvoto na Makedonija e planiran porast na drvnata masa so po{umuvawe. Taka godi{niot porast na drvnata masa }e bide pogolem od potro{uva~kata na ogrevno drvo. Koristeweto na biogas od farmi e na nivo na po~etni probi. Potrebno e da se izraboti studija za odreduvawe na tehnoekonomskite potencijali na biomasata i biogasot kako energetski izvori. Geotermalna energija Vo poslednive nekolku decenii geotermalnata energija intenzivno se koristi, a postojat i tehni~ki i ekonomski iskustva od koristeweto na geotermalnata energija vo zemjodelstvoto za zagrevawe na oran`erii. Potrebna e rehabilitacija na postoe~kite sistemi i podobruvawe na energiskata efikasnost, kako i pro{iruvawe na mre`ata za koristewe na toplata geotermalna voda za greewe na domovi i komercijalni objekti. Postojat pove}e ispitani lokacii na geotermalni izvori koi sé u{te ne se koristat, a imaat dobri tehni~ki i ekonomski pokazateli za eksploatacija. Transport Osnovna strategija za redukcija na emisii na stakleni~ki gasovi od sektorot transport e naso~ena kaj redukcijata na potro{uva~kata na gorivo. Redukcijata mo`e da se postigne na nekolku na~ini: Namalen porast na vozilo-kilometar Promocija na javen transport i velosipedi. Elektrifikacija i pogolemo koristewe na `eleznicata, tramvaj vo Skopje. Usovr{uvawe na upravuvaweto so soobra}ajot i sistemite za kontrola. Razvoj i primena na gradski sistemi za logistika. Usovr{uvawe na energiskata efikasnost na vozilata Podobruvawe na strukturata na vozilata so pobrza zamena na starite vozila so novi poekolo{ki vozila so pomala potro{uva~ka i zagaduvawe, Prepora~ani merki: dano~ni i carinski olesnuvawa za novi vozila. Drasti~en efekt mo`e da se postigne vo osvetluvaweto na ulicite i pati{tata so zamena na postojnite instalacii i so upotreba na natriumovi lambi. Merkite od ovoj sektor treba da gi prezeme Ministerstvoto za transport i vrski, a vo mnogu proekti treba da bidat vklu~eni i op{tinite. Zaklu~ok NAP e baziran i prisposoben na kriteriumi koi }e sozdavaat pozitivni efekti vrz nacionalnata ekonomija, minimizirawe na ~ineweto vo redukcijata na emisiite, dejstvuvawe vo soglasnost so finansiskite mo`nosti, sigurnost i podgotvenost vo snabduvaweto so energija itn. Nadle`nite dr`avni tela treba da podgotvat ekonomski i drugi instrumenti za sproveduvawe na akciite za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi. Proektiran e optimalen razvoen plan na elektroenergetskiot sistem za slednite 30 Proceedings of the 2 nd Congress of Ecologists of Macedonia 527

godini. Se planira izgradba na novi hidroelektrani (673 MW) i novi gasni termocentrali so kombiniran ciklus i proizvodstvo na toplina i energija. Voveduvaweto na priroden gas e mnogu va`no za sektorot proizvodstvo na toplina, za da se zamenat sega{nite cvrsti i te~ni fosilni goriva. Vo doma{niot, komercijalniot i javniot sektor glavnite merki za za{teda na energija se sostojat od namaluvawe na energiskite potrebi (toplinska izolacija), racionalno koristewe na site mo`ni izvori na energija i promocija na energiskata efikasnost. Vo industrijata postojnite tehnologii da se obnovat ili zamenat so takvi {to imaat pomala potro{uva~ka na energija po edinica proizvod. Se prepora~uva pomasovna i postojana promocija na obnovlivite izvori na energija: hidro, solarna, geotermalna, veter i biomasa. Posebno vnimanie treba da se obrne na podignuvaweto na javnata svest vo {tedeweto na energija, kako i edukacija na site nivoa vo obrazovniot sistem, no i kaj vrabotenite vo privatniot i javniot sektor. Referenci Climate Change 2001 (2001): The Scientific Basis, Working Group I of the IPCC Climate Change 2001 (2001): Impacts, Adaptation and Vulnerability, Working Group II of the IPCC Prv nacionalen izve{taj na RM kon Ramkovnata konvencija na ON za klimatski promeni (2003), Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na RM Inventar na emisiite i apsorpciite na stakleni~ki gasovi vo RM (2002), Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na RM Ciconkov R. (2003): [tedewe na energija pridones kon `ivotnata sredina, Me unaroden saem za energetika, ZEMAK NATIONAL ACTION PLAN FOR CLIMATE CHANGE ENERGY SECTOR Maja AZIEVSKA 1 & Risto CICONKOV 2 1 Ministry of Environment and Physical Planning (Project Office), Partizanski odredi 70b, 1000 Skopje, Republic of Macedonia 2 Faculty of Mechanical Engineering, University Sv. Kiril and Metodij, PO Box 464, 1000 Skopje, Republic of Macedonia Summary The global climate change has been most evident in the past two decades, manifested as negative impacts on the environmet, documented by relevant international bodies. As a result of the international efforts to address climate change, the United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC) was brought and open for signature at the Earth Summit in Rio, 1992. Macedonia, as a Party to the Convention, is obliged to prepare and submit National communications on climate change to the UNFCCC Secretariat. The National Action Plan, which is a part of the First National Communication, is elaborated. Its objectives, policy and measures are described. The criteria are set out, the state institutions and bodies are locate, and instruments and other activities for action are proposed. Due to the fact that the greenhouse gases emissions from the energy sector are dominant in the total greenhouse gas emissions (over 70 %), a special attention is paid to this sector. The following subsectors are analyzed: the electricity production, the heat production and the industry, as a separate sector. The optimal development plan of the national energy power system is projected. Construction of new hydro power plants (673 MW) and new gas fired co-generation plants for production of heat and electricity are planned. Further, energy efficient measures need to be implemented in the domestic, public and commercial sectors, identified as large energy consumers. Regarding to the present energy trend in the world, considerable part is dedicated to the energy efficiency and renewable energy sources, such as: hydro, solar, geothermal, wind and biomass, in terms of their more useful utilization. Relevant national institutions and bodies need to support the implementation process of the proposed measures for GHG reduction at national level, by preparing ecomic and other related instrument for imlpementation. Enhancing general knowlegde on energy saving is a countinuos task, targeting educational process and employees in the private and public sector. 528 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija