UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V Bavaria-IT, d. o. o. Pernica Čas opravljanja: od 8. 4. 2013 do 8. 6. 2013 Mentor: Študent: Vpisna številka: E-pošta študenta: Ivo Bezjak David Holer E1033892 davidholer@gmail.com Telefon: 040-97-66-22
2
3
Kazalo 1 UVOD... 6 2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE... 7 2.1 Sedež podjetja... 7 2.2 Opis podjetja... 8 2.3 Dejavnosti podjetja... 8 2.3.1 Storitve in servis podjetja... 9 3 TELEKOMUNIKACIJSKA OMREŽJA... 10 4 BAKRENA OMREŽJA... 11 4.1 UTP... 12 5 OPTIČNA OMREŽJA... 13 5.1 Optični kabli... 14 5.1.1 Delovanje optičnih povezav... 15 5.1.2 Zgradba... 16 5.1.3 Večrodovna optična vlakna... 17 5.1.4 Enorodovna optična vlakna... 18 5.2 Optični delilniki... 19 5.3 Zaključni kabli... 20 5.4 Priključni kabli... 21 5.5 Konektorji... 22 5.6 Spojke... 23 6 Opis praktičnega izobraževanja... 24 6.1 Uvajanje v delo... 24 6.2 Priprava optike... 25 6.3 Varjenje optičnih vlaken... 26 6.4 Meritev optičnih vaken... 27 6.5 Odpravljanje napak... 30 6.6 Opravlanje prakse v tujini... 30 7 SKLEP... 31 8 PRILOGE... 32 8.1 Barvna lestvica za optiko... 32 8.2 Uporaba laserja "Visual Fault Locator" (VFL)... 33 9 LITERATURA... 34 4
Kazalo slik Slika 1: Zemljevid z lokacijo podjetja... 7 Slika 2: Komunikacijske omare... 9 Slika 3: Koaksoalni kabelj... 10 Slika 4: Neoklopljena in oklopljena parica... 10 Slika 5: Optični kabel in vlakna... 10 Slika 6: Optični kabli... 13 Slika 7: Notranji odboj v optičnem vlaknu... 14 Slika 8: Zgradba optičnega vlakna... 16 Slika 9: Večrodovno in enorodovno vlakno... 17 Slika 10: Večrodovno vlakno... 17 Slika 11: Enorodovno vlakno... 18 Slika 12: Vgradni optični delilnik... 19 Slika 13: Stenski optični delilnik... 19 Slika 14: Zaključni kabli... 20 Slika 15: Priključni kabli... 21 Slika 16: Različni konektorji... 22 Slika 17: Primer spojke... 23 Slika 18: Optični vgradni delilnik katerega smo sestavili po željah naročnika... 24 Slika 19: Priprava omare z delilniki... 25 Slika 20: Varilnik optičnih vlaken (T-39) katerega sem uporabljal pri delu... 26 Slika 21: Meritev z izvorom in merilnikom moči... 27 Slika 22: Reflektometerska meritev v časovnem prostoru... 28 Slika 23: Predvlakno dolžine 150m... 29 Slika 24: Red Laser Light Visual Fault Locator (VFL)... 30 5
1 UVOD Obvezno prakso, ki je trajala dva meseca sem opravljal pri podjetju Bavaria-iT v Pernici. Podjetje se ukvarja z optičnimi telekomunikacijskimi omrežji in ostalimi kabelskimi omrežji. Namen te prakse je bila pridobitev delovnih izkušenj in spoznavanje delovnih procesov v podjetju. Mojo prakso sem večino opravljal na terenu, saj je pri telekomunikacijskih omrežjih večino terenskega dela. 6
2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE 2.1 Sedež podjetja Bavaria-iT d.o.o. Vosek 6d 2231 Pernica Slovanija Slika 1: Zemljevid z lokacijo podjetja 7
2.2 Opis podjetja Podjetje je ustanovljeno s privatnim kapitalom leta 1999 s polnim nazivom Bavaria-iT optične komunikacije in servis d.o.o. Nudimo storitveno in proizvodno dejavnost ter partnerstvo za snovalce. Skupaj z Vami ugotavljamo kateri proizvodi in usluge so dejansko potrebne. Rešitve uresničujemo natančno in v skladu z Vašimi zahtevami: za omrežja izdelana po meri. Ves čas izpopolnjujemo naše znanje. Naša naloga se glasi: poišči najboljšo rešitev in jo uresniči! Bavaria-iT ima na področju pasivne izvedbe optičnih omrežij velike praktične izkušenje. Razpolaga z raznimi specializiranimi orodji in aparati za zaključevanje in montažo, prav tako z aparati za izvedbo raznih meritev. Delavci so usposobljeni in imajo pridobljene certifikate različnih svetovnih proizvajalcev. Na podlagi poštenega sodelovanja nastajajo dolgoletna poslovna partnerstva. [2][3] 2.3 Dejavnosti podjetja Podjetje ponuja elemente in storitve na vseh nivojih pasivnih bakrenih in optičnih omrežij. Zagotavljamo Vam največjo zanesljivost ter kvaliteto svojih izdelkov. Pri načrtovanju in projektiranju novih omrežjih dajemo veliko poudarka na optimizaciji in zniževanju stroškov energije. Ponujamo lastno proizvedene optične kable, delilnike, zaključne in priključne vrvice z vsemi možnimi konektorji. V lastnem laboratoriju, ki je opremljen z najsodobnejšimi inštrumenti, zagotavljamo svojim izdelkom najvišjo zanesljivost in učinkovitost delovanja optičnih omrežij. V podjetju imamo celoten spekter optičnih varilnikov, rezalnikov in dodatne opreme, ki je ključnega pomena za kvalitetno delo. Ponujamo tudi vzdrževanje in servisiranje že obstoječih omrežij ter Vam zagotavljamo vse rezervne elemente. [2][3] 8
2.3.1 Storitve in servis podjetja Proizvodnja optičnih zaključnih in priključnih kablov, izvedba fuzijskih optičnih zvarov, izvedba kontrolnih optičnih meritev, polaganje in dobava vseh vrst optičnih kablov, zaključevanje bakrenih kablov CAT.3, CAT.5, CAT.6 in CAT.7, polaganje in dobava vseh vrst bakrenih kablov, zaključevanje telefonskega ožičenja. Slika 2: Komunikacijske omare 9
3 TELEKOMUNIKACIJSKA OMREŽJA Telekomunikacije so izraz za prenos signalov na večje razdalje z namenom komunikacije oz. prenosa podatkov. [5] Poznamo veliko vrst omrežnih kablov, ki so namenjeni za različne potrebe in za različne velikosti omrežij. Za računalniška omrežja najpogosteje uporabljamo tri tipe omrežnih kablov: koaksialni (tanki in debeli), parični (oklopljeni in neoklopljeni), optični (enorodovni in večrodovni). Slika 3: Koaksoalni kabelj Slika 4: Neoklopljena in oklopljena parica Slika 5: Optični kabel in vlakna 10
4 BAKRENA OMREŽJA Sukana parica je sestavljena iz dveh izoliranih bakrenih žic, debeline kakšen milimeter, ki sta med seboj prepleteni. Zaradi prepletanja se zmanjša možnost sprejemanja in oddajanja signalov. [5] Poznamo tri osnovne tipe kablov iz sukanih paric: neoklopljena (ang. unshielded twisted pair, UTP), s folijo oviti parčni kabli (ang. foiled twisted pair, FTP) oklopljena parica (ang. shielded twisted pair, STP). Več prepletenih parnih žic je pogosto sklenjenih skupaj in tvorijo parični kabel. Število paric v kablu je različno. V računalniških omrežjih se večinoma uporabljajo kabli s štirimi paricami. [1] Parične kable delimo v 7 kategorij, odvisno od hitrosti povezave: Kategorija 1: ta kategorija vsebuje parične telefonske kable, ki lahko prenaša glas ampak ne podatkov. Kategorija 2 (razred A): ta kategorija predstavlja parične kable za prenos podatkov več kot 4 megabitov na sekundo (Mb/s). Sestavljena je iz štirih prepletenih parov bakrenih jeder. Kategorija 3 (razred B): v to kategorijo štejemo parične kable za prenos podatkov več kot 16 megabitov na sekundo (Mb/s). Kabel je sestavljen iz štirih prepletenih parov bakrenih žic, ki so na vsak meter prepleteni s tremi zavoji. Kategorija 4 (razred C): Ta kategorija vsebuje parične kable za prenos podatkov več kot 20 Mb/s. Kategorija 5 (razred D): Ta kategorija vsebuje parične kable za prenos podatkov več kot 100 Mb/s. Kabel je sestavljen iz štirih prepletenih parov bakrenih žic. Kategorija 6 (razred D): Ta kategorija vsebuje parične kable za prenos podatkov več kot 250 Mb/s. Kabel je sestavljen iz štirih prepletenih parov bakrenih žic. Kategorija 7 (razred E): Ta kategorija vsebuje parične kable za prenos podatkov več kot 600 Mb/s. Kabel je sestavljen iz štirih prepletenih parov bakrenih žic. 11
Najpogosteje so parice uporabljene v telefonskih omrežjih. Hitrost prenosa je odvisna od razdalje. Parični kabli lahko prenašajo tako digitalne kot tudi analogne signale. Zaradi nizke cene so bili in še vedno so precej priljubljeni. [5] Parični kabli se uporabljajo, če: je proračun za izgradnjo omrežja nizek (samo z UTP), se želi enostavno priklapljati postaje. Paričnih kablov se ne uporablja, če: je pomembna varnost, je potrebna visoka hitrost prenosa podatkov na daljše razdalje. Danes se največ uporablja kategorija 5, ki omogoča prenos signalov s hitrostjo 100 Mb/s. Oklopljeni kabli omogočajo višje hitrosti na daljših razdaljah. 4.1 UTP Je najbolj uporabljen tip paričnih kablov in je postal najbolj popularen v lokalnih omrežjih. Najdaljša razdalja, ki jo podpirajo kabli UTP, je približno 100 metrov. Tradicionalni kabel UTP je sestavljen iz dveh izoliranih bakrenih žic. Ena izmed možnih težav vseh vrst paričnih kablov je presluh. UTP je zelo občutljiv na presluh. Več kot je zavojev na meter žice, manjša je možnost presluha. Pri kablih FTP in STP z oklopi dodatno zmanjšamo možnost presluha. [5] 12
5 OPTIČNA OMREŽJA Zaradi želje po veliki pasovni širini (VoIP, VoD/IPTV, dostop do interneta, video konferenca, nadzor, on-line igre) se razvijajo omrežja iz optičnih vlaken. Optične komunikacije so praktično nova tehnologija saj so stara šele 30 let vendar se hitro razvijajo glede na potrebe po vedno večjih prenosnih zmogljivostih. [2] Oddajna komunikacijska oprema z sprejemno komunikacijsko opremo je v sistemu optičnih komunikacij povezana z optičnimi vlakni. Komunikacija je proces prenašanja informacij od izvira do cilja. Komunikacijski sistemi so postali zelo kompleksni. Kvalitetna pasivna oprema (optični kabli, spojke, optični delilniki, zaključni kabli, povezovalne vrvice, konektorji) je ključnega pomena pri gradnji telekomunikacijskih omrežij. Slika 6: Optični kabli 13
5.1 Optični kabli Optični kabli lahko prenašajo digitalne podatkovne signale v obliki pulzov oziroma svetlobe. To je relativno varen način pošiljanja podatkov, za razliko od bakrovega jedra, ki prenaša podatke v obliki električnih signalov in ne v obliki električnih impulzov. To pomeni, da se ob prenosu podatkov prek optičnega kabla, ne more prisluškovati prenosu. Optični kabel je dober za zelo hiter prenos podatkov za velike količine podatkov, saj je neobčutljiv na elektro magnetne motnje in praktično nima atenuacije signala. Prenos podatkov beležimo od nekje 100 Mb/s do demonstriranih 100 gigabitov na sekundo (Gb/s). Lahko prenašajo signal - svetlobni impulz nekaj sto kilometrov daleč. [5] Slika 7: Notranji odboj v optičnem vlaknu Svetloba v optičnem kablu potuje po jedru. Ker ovoj ne absorbira nobene svetlobe iz jedra, lahko svetloba prepotuje dolgo razdaljo. Vseeno se svetlobni signali oslabijo, ko potujejo po kablu zaradi ogledala. To pa je odvisno od kvalitete stekla in valovne dolžine svetlobe. Npr. 850 nm = 60 do 75 %/km; 1.3000 nm = 50 do 60 %/km. Nekateri profesionalni optični kabli izgubijo veliko manj svetlobe manj kot 10 %/km z valovno dolžino 1.550 nm. [1][5] Optični kabli zmorejo najhitreje prenašati podatke. Zagotavljajo največjo varnost. Četudi so kabli sami poceni, je njihova namestitev najdražja. Težavna je namestitev in ni standardiziranih priključkov na omrežnih vmesnikih. [5] 14
5.1.1 Delovanje optičnih povezav Za delovanje optičnih omrežij potrebujemo: Oddajnik Oddajnik pošlje signal v vlakno. Naloga oddajnika je oddati signal naravnost v vlakno. Signal ima samo dve vrednosti. Oddajnik mora biti čim bližje vlaknu. Običajno se uporabljajo svetleče diode (LED). Valovne dolžine signalov so 850 nm, 1300 nm in 1550 nm. Optični obnavljalnik Zaradi slabljenja signala, posebno še na daljših razdaljah, je potrebno signal obnoviti. Optični obnavljalnik zazna svetlobo, ki prihaja v popačenih impulzih in nato da na izhod pravokoten signal. Optični sprejemnik Optični sprejemnik je običajno foto dioda ali foto tranzistor. Signali se spremenijo v električno obliko, ki je namenjena nadaljnji obdelavi v računalnikih, stikalih, preklopnikih, televizorjih, telefonih in drugih napravah. 15
5.1.2 Zgradba Vsa optična vlakna izkoriščajo za vodenje svetlobe prav pojav popolnega notranjega odboja, zato so konstruirana tako, da imajo valjasto obliko. Osrednji del optičnega vlakna je stržen ali jedro, ki je izdelan iz optično gostečega sredstva (večji lomni količnik). Stržen obdaja optično redkejša obloga z nižjim lomnim količnikom. Stržen in optična obloga sta najpogosteje izdelana iz zelo čistega stekla, možna pa je tudi kombinacija steklenega stržena in plastične (polimerne) obloge. Le pri plastičnih optičnih vlaknih so vsi elementi izdelani iz polimernih snovi. Površina optičnih vlaken mora biti zaščitena pred mehanskimi in drugimi vplivi okolja, zato jo prevlečemo s plastjo primarne zaščite, običajno iz polimernega ovoja. [5] Slika 8: Zgradba optičnega vlakna Ker vsako stekleno vlakno prenaša signal samo v eno smer, vsebuje kabel vsaj dve vlakni. Eno vlakno se uporablja za sprejem, drugo za oddajo. Ovoj okoli vsakega steklenega vlakna je kevlar, ki zagotavlja trdnost. Vlakna so povezana v svežnje, ki jih imenujemo optični kabli in jih uporabljamo za prenos svetlobnih signalov na velike razdalje. [1][5] Če natančno pogledamo eno samo optično vlakno vidimo sledeče dele: Jedro (ali stržen) je tanko stekleno središče vlakna, po katerem potuje svetloba. Zunanji optični material (obloga), ki obdaja jedro in svetlobo, odbija nazaj v njega. Zunanja plastna zaščita, ki ščiti optično vlakno pred poškodbami in vlago. 16
Slika 9: Večrodovno in enorodovno vlakno Poznamo dve vrsti optičnih vlaken: enorodovna in večrodovna. 5.1.3 Večrodovna optična vlakna Večrodovno vlakno razširja večje število žarkov to so vlakna s premerom stržena 50 ali 62,5 µm imenujemo večrodovna (ang. multi mode) in v vsakem trenutku se po njih lahko razširja večje število žarkov. Zanje je značilna velika razlika med lomnim količnikom stržena in plašča, kar omogoča uporabo poceni svetlobnih izvorov in detektorjev, ki jih lahko proizvajajo tudi svetleče diode (LED). Ker prenašajo več svetlobnih signalov, je disperzija večja in se lahko signale prenaša na krajše razdalje (nekaj kilometrov). Zaradi večjega premera je takšna vlakna lažje spajati. [1][5] Slika 10: Večrodovno vlakno 17
5.1.4 Enorodovna optična vlakna Enorodovno vlakno razširja le en žarek uporabljajo jih v telefonskih omrežjih (ang. single mode), po njih se razširja v vsakem trenutku le en žarek. Take okoliščine razširjanja svetlobe dosežemo pri strženu s premerom komaj 9 µm ter majhni razliki lomnih količnikov stržena in plašča. Ta vlakna odlikujeta zelo velika pasovna širina in majhno slabljenje, zato so namenjena prenosu velike gostote podatkov na daljše razdalje (nekaj sto kilometrov). Ker prenašajo en sam svetlobni signal, je disperzija manjša. Zaradi manjšega premera, je takšna vlakna težje spajati. [1][5] Slika 11: Enorodovno vlakno Poznamo več vrst optičnih kablov: za notranjo uporabo, za notranjo/zunanjo uporabo, za zunanjo uporabo (zemeljski/zračni), inštalacijski kabli. 18
5.2 Optični delilniki Optični delilnik je vezni element med aktivno opremo na eni strani ter optičnimi kabli na drugi strani. Optični delilniki se uporabljajo za več namenov. Lahko jih uporabljamo za zaključevanje optičnih tras kot tudi za optično spojko. Glede na zahtevnost oz. potrebe optičnega omrežja poznamo različne izvedbe optičnih delilnikov. [4][6] Slika 12: Vgradni optični delilnik Slika 13: Stenski optični delilnik 19
5.3 Zaključni kabli Zaključne optične kable uporabljamo za zaključevanju optičnih kablov v optičnem delilniku. Ti kabli so lahko različnih dolžin ter tipov konektorjev. Ker je zaključni kabel na eni strani brez konektorja, ga je potrebno spojiti z optičnim kablom. [4][6] Slika 14: Zaključni kabli 20
5.4 Priključni kabli Priključni optični kabli so namenjeni priključevanju optičnih elektronskih naprav na optične delilnike ali za povezovanje dveh optičnih delilnikov. Poznamo enožilne oziroma dvožilne priključne optične kable kateri so lahko poljubnih dolžin. Priključni optični kabel je zaključen na obeh straneh z optičnim konektorjem. [4][6] Tehnični podatki: Optični kabel - ST,STA,DT,DTA,DTM,STM. Tip konektorja - ST,SC,LC,FC/PC,MTRJ,SMA,FC/APC,SC/APC. Minimalni radij ukrivljanja - 35 mm. Temperaturno območje od - 10 C do + 50 C. Slabljenje <0,30dB(1310 nm), <0,25dB (1550nm). Povratno sipanje (singlemode) UPC > 50 db, APC > 60 db. Slika 15: Priključni kabli 21
5.5 Konektorji Uporablajo se za izdelavo optičnih kablov (premer kabla 2 mm ali 3 mm). Glede na izvedbo ali zahtevnost aplikacije lahko uporabljamo različne tipe konektorjev. Opremljeni so z zaščito, ki varuje vlakno pred nepravilnim ukrivljanjem. Konektorji so različnih tipov (PC ali APC; SL, LC, FC, ST, E2000). APC (polirani pod kotom) se uporabljajo za analogne signale (TV) in PC (univerzalno polirani) se uporabljajo za digitalne signale (podatki). [4][6] Nekaj najbolj uporabjenih konktorjev: Slika 16: Različni konektorji 22
5.6 Spojke Spojke uporabljamo za spajanje optičnih vlaken oziroma za razdružitev. Spojke so tako narejene da imajo vlakna v spojki pravilno mero ukrivljenosti (bending radius). Zaradi materjalov, ki so uporabljeni so spojke zelo kompaktne in lahko jih uporabljamo tudi na prostem v vseh vremenskih pogojih. [4][6] Lastnosti spojk: za hrbtenična in dostopovna omrežja, vodoodporno in pod pritiskom zaprto ohišje, visoka prostorska izkoriščenost, enostavna namestitev, direktno vkopane, v jašku ali stenska montaža, izredno velik ovalni vhod, kapacitete spojke do 1152 spojev. Slika 17: Primer spojke 23
6 Opis praktičnega izobraževanja 6.1 Uvajanje v delo Na začetku me je mentor najprej povprašal ali poznam delovanje optičnih omrežij ter ostalih komunikacijskih omrežjih. Nato me je seznanil z delovanjem optične pasivne in aktivne opreme, in načinom priklopa naročnikov. Prav tako me je opozoril na najpogostejše napake, ki se zgodijo ob malomarnem delu ter odkrivanjem napak v optičnem omrežju. Praktično izobraževanje sem začel s človekom, ki upravlja delo na optičnih omrežjih. Najprej mi je pokazal kako poteka njegovo delo nato pa me je vodil ter učil skozi posamezne sklope dela. Prav tako sem prakso upravljal tudi na kabelskih omrežjih s pomončjo drugega mentorja. Tudi tukaj sem pridobil veliko znanja o delovanju kablejskih omrežij, signalni nastavitvi, meritvah moči in kvalitete signala. Prakso sem opravljal v podjetju, ki ima veliko izkušenj na telekomunikacijskih omrežjih. Pri vsakem delu so me mentorji najprej seznanili s potekom dela in me tako naučili veliko uporabnih stvari. Na ta način sem pridobil željena znanja na področju telekomunicijskih omrežjih. Slika 18: Optični vgradni delilnik katerega smo sestavili po željah naročnika 24
6.2 Priprava optike Ko smo prišli na objekt smo najprej preverili katera bi bila najbolj primerna trasa za optiko ter se ob tem prilagajali naročniku. Nato pa smo izbrali primern optičen kabel (za notranjo ali zunanjo uporabo) ter ga pravilno in natančno položili. Na začetku ter na koncu smo kabel speljali v zaključno omaro in ga skupaj z primernimi vgradnimi delilniki katere smo sestavili že na firmi saj je odvisno od naročnika kakšene priključke želi imeti na panelu (PC ali APC; SL, LC, FC, ST, E2000). Ko je bilo vse skupaj v zaključni omari pripravljano (optični kabel, vgradni delilnik) se je tako pustilo za kasnejše varjenje vlaken. Slika 19: Priprava omare z delilniki 25
6.3 Varjenje optičnih vlaken Za varjenje vlaken smo si zjutraj preden smo odšli na objekt pripravili vso potrebno opremo (optični varilnik, rezalnik optičnih vlaken, alkohol za čiščenje, spojne zaščite, zložljivo mizo, zaključne kable,...). Ob prihodu smo najprej preverili kateri panel moramo zavariti. Nato smo ga najprej odprli in vanj vstavili zaključne kable po pravilni barvni lestvici. Najprej smo odstranili zaščitno oblogo vlakna ter ga očistili z posebnim čistilom. Nato ga previdno položimo v rezilnik kjer ga odrežemo na pravilno dolžino oboje je ključnega pomena za dobro izvedeno varjenje, katero pa je zelo pomembno, saj lahko le tako zagotavljamo prenos podatkov do reda nekaj Gb/s. Nato samo še varjeno mesto zaščitimo s posebnimi spojmini zaščitami in vse skupaj previdno zložili v kaseto znotraj delilnika. Zlaganje oziroma navijanje vlaken v kaseto delilnika je pomembno, da ne pride do nepravilne ukrivljenosti ali do zloma vlaken. Delilnik smo nato sestavili nazaj in ga pritrdili v omaro. Slika 20: Varilnik optičnih vlaken (T-39) katerega sem uporabljal pri delu 26
6.4 Meritev optičnih vaken Na koncu je bilo potrebno še naredit končne mertive. Naredili smo jih tako, da smo merili slabljenje optičnega vlakna s pomočjo merilnika moči, ki ga priključimo na izhodno stran optičnega vlakna. Pri tem na vhodni strani v vlakno posvetimo z optičnim signalom znane moči. Iz razlike med oddano in sprejeto optično močjo izračunamo slabljenje vlakna. Vendar smo pri tej metodi naleteli na težavo, saj sta si lahko oba konca optičnega vlakna več kilometrov narazen in zato nista dostopna na istem mestu in pri tem takšna maeritev ne pride v poštev. Slika 21: Meritev z izvorom in merilnikom moči 27
Zato smo za meritev optične zveze izbrali postopek, ki zna izmeriti optično vlakno samo z možnostjo dostopa na eni strani. Takšne meritve imenujemo reflektometrska meritev. Meritev se izvaja tako, da v vlakno pošljemo na enem koncu znan signal in opazujemo, kaj se po določenem času zaradi zazličnih odbojev vrne na istem koncu vlakna. Meritev poteka tako, da v vlakno pošljemo časovno kratek impulz svetlobe ta impulz se odbije predvsem na odprtem koncu vlakna na konektorskih spojih nekaj malega tudi zaradi samega stekla vzdolž celotne dolžine ter zelo malo na samih spojih, seveda če so bili pravino narejen. Iz posameznih signalov odboja lahko sedaj razberemo slablenje. Prav tako lahko vidimo, če je kje prekinjeno vlakno ter izračunamo kje se to nahaja za kasnejše popravilo. Takšen inštrument ki ima oddajnik optičnih impulzov, optični sprejemnik in prikazovalnik rezultata meritev imenujemo optični reflektometer v časovnem prostoru ali OTDR (Optical time-domain reflectometer). Slika 22: Reflektometerska meritev v časovnem prostoru 28
Za nemoteno delovanje optičnega reflektrometra (Optical time-domain reflectometer) smo morali merjencu dodati predvlakno. Predvlakno je obvezno na strani izvora merilnega impulza saj le tako lahko pravilno opravimo meritev. Predvlakno je dolžine od 150m do 1000m odvisno od dolžine trase saj se predvlakna izbirajo sorazmerno z merjeno traso. Slika 23: Predvlakno dolžine 150m Na koncu pa smo še s pomočjo računalnika obdelali meritve ter jih oblikovali tako, da jih lahko uporabimo v merilni dokumantaciji. Za obdelavo smo uporabljali Nemški program»fiber Doc«s pomočjo katerega smo lahko razbrali dolžino trase, številov spojev na trasi in kje se nahajajo, refleksije ter slablenje posameznih spojev. Vse podatke smo še samo shranili v dokumanitacijo in jih posredovali naročniku. 29
6.5 Odpravljanje napak Večkrat se zgodi, da je optični kabel poškodovan ali je kje slab spoj. Zato začnemo iskati napake. V enostavnih primerih se v vlakno posveti z rdečim laserjem (Red Laser Light Visual Fault Locator (VFL)) in tako se na poškodovanih mestih vidi svetloba, ki izstopa iz vlakna. Ta možnost nam pride prav, ko imamo poškodovano vlakno v fizičnem dosegu. Če nam to ne pomaga, opravimo meritve na vlaknu s pomočjo OTDR-ja (Optical time-domain reflectometer) ali Optični Reflektometer. Deluje na principu odboja signala. Slika 24: Red Laser Light Visual Fault Locator (VFL) 6.6 Opravlanje prakse v tujini Med praktičnim usposabljanjem sem nekaj časa tudi prakso opravljal v tujini. Bil sem v Stuttgartu kjer sem spoznal kako poteka vso delo v tujini in kako komplkesna omrežja nastajajao. Med vso prasko sem se naučil veliko novega ter koristenga za moj poklic. 30
7 SKLEP V telekomunikacijah so optične komunikacije postale najpomembnejši segment saj z njimi lahko zagotavlajamo zadostno pasovno širino katera je potrebna za vse več uporabnikov kateri uporabljajo IPTV televizijo in podobne storitve. Prenosi podatkov segajo do reda nekaj Gb/s. Za zagotovitev takšnih hitrosti pa morajo biti vlakna natančno ter čisto zvarjena, da je slabenje čim manjše. Na koncu se naredijo še meritve katere morajao zadostovat željenim standartom, če ne zadostujejo je potrebno ponovno zvariti vlakna. Iz področja telekomunicije sem pridobil veliko novih izkušenj ter znanja. Srečeval sem se z mnogimi inštumenti katere sem se naučil uporabljati. Prav tako sem podrobneje spoznal delovanje komunikacijskih omrežij. Pri delu z telekomunikacijami sem spoznal, da ne gre brez znanja tujih jezikov (angleščina, nemščina), saj je vsa potrebna literarura ter ostalo v tujem jeziku. V času mojega dvomesečnega praktičnega izobraževanja sem prišel do mnogih praktičnih izkušenj. Te izkušnje mi bodo pomagale pri iskanju nadalnje zaposlitve, saj sedaj razumem kako dejansko izgledajo in delujejo takšni procesi v podjetju. Med opravljanjem praktičnega izobraževanja sem dobil nekaj idej za izdelavo svojega projekta katerega bom poskusil tudi uresničiti. Zahvaljujem se svojemu mentorju ter vsem sodelavcem, ki so mi posredovali veliko praktičnega znanja iz področja telekomunikacij. 31
8 PRILOGE 8.1 Barvna lestvica za optiko 32
8.2 Uporaba laserja "Visual Fault Locator" (VFL) 33
9 LITERATURA [1] Data Communications, D. C. Green, (January 1995) [2] http://www.bavaria-it.si/ [3] http://www.b-it.eu/ [4] http://www.fokab.si [5] http://www.egradiva.net [6] http://www.optisis.si 34