UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI POSLOVANJA IZBRANIH SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČ Z IZBRANIM NEMŠKIM ZDRAVILIŠČEM Študentka: Gabrijela Štesl Naslov: Rose Luxemburg 9, 2000 Maribor Številka indeksa: 81602643 Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: Računovodstvo revizija (RR) Mentor: Izr. prof. dr. Bojana Korošec Somentor: Izr. prof. dr. Anton Ogorelc Maribor, oktober, 2006
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Bojani Korošec in somentorju izr. prof. dr. Antonu Ogorelcu za usmerjanje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela.
PREDGOVOR Turizem je v svetu zelo hitro rastoča gospodarska dejavnost. Najbolj priljubljen cilj v zadnjih letih je Evropa, zato je tudi za Slovenijo kot del Evropske unije vedno bolj pomemben razvoj v zdraviliškem turizmu in turizmu nasploh. Danes so gostje pri izbiri počitniškega kraja vedno bolj zahtevni, medtem ko je ponudba na turističnem trgu čedalje pestrejša. Konkurenca je čedalje večja in vedno pogosteje se postavlja vprašanje, kako obvladati podjetje v pogojih globalnega trga, kjer igrajo informacije, računovodska in finančna poročila ter strategije ključno vlogo. Med pomembnejše predstavnike slovenskega zdraviliškega turizma spadajo Zdravilišča Krka, Panonske Terme in Terme Čatež. To so največja slovenska zdravilišča, ki se želijo v prihodnosti še bolj razviti in postati najboljša ter najuspešnejša v panogi, kar je danes še toliko bolj pomembno. Zato je tudi priporočljivo in nujno, da se slovenske družbe in tudi zdravilišča začnejo primerjati ne samo z domačimi konkurenti, ampak tudi z tujimi. Za slovenska zdravilišča je eno takih tudi nemško Zdravilišče Dorint, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot prej omenjena slovenska zdravilišča. Predmet proučevanja diplomskega dela je primerjalna presoja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja izbranih slovenskih zdravilišč, predvsem na podlagi podatkov v njihovih temeljnih računovodskih izkazih, z izbranim nemškim zdraviliščem Dorint. Zaradi uporabe in primerjave računovodskih izkazov ter poročil slovenskih in nemške družbe, je bilo potrebno zastaviti si določene predpostavke in izkaze poenotiti ter podatke preračunati v eno valuto, in sicer v euro ( ), saj je samo tako bila analiza smiselna. Ker ni mogoče pridobiti vseh informacij in podatkov s katerimi razpolagajo izbrane družbe, so pri izdelavi diplomskega dela nastopile razne omejitve povezane z dostopnostjo in razpoložljivostjo podatkov ter pri sami izbiri družb proučevanja. Diplomsko delo je vsebinsko razdeljeno na dva dela, prvi ki obravnava zdraviliški turizem in drugi v katerem je prikazana analiza premoženjsko-finančnega položaja, uspešnosti ter denarnega izida družb. Prvi del predstavlja kratko predstavitev in primerjavo slovenskega ter nemškega zdraviliškega turizma, predstavitev izbranih zdravilišč ter njihovo poslovanje v smislu sestave gostov, zasedenosti in realizaciji nočitev. Drugi del je usmerjen na analizo samih računovodskih izkazov ter za razumevanje in sklepanje potrebnih kazalnikov. Zraven pa so podane tudi ugotovitve o tem katero izbrano zdravilišče je kje boljše oziroma slabše. 1
KAZALO 1 UVOD...4 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA... 4 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE DIPLOMSKEGA DELA... 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE... 5 1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE... 5 2 ZDRAVILIŠKI TURIZEM V SLOVENIJI IN NEMČIJI... 6 2.1 PRIKAZ ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA V SLOVENIJI... 7 2.2 PRIKAZ ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA V NEMČIJI... 9 2.3 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA... 11 3 PREDSTAVITEV PROUČEVANIH ZDRAVILIŠČ... 12 3.1 PREDSTAVITEV IZBRANIH SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČ... 12 3.1.1 Zdravilišča KRKA... 12 3.1.2 Panonske Terme... 13 3.1.3 Terme Čatež... 13 3.2 PREDSTAVITEV NEMŠKIH ZDRAVILIŠČ SKUPINE DORINT... 14 3.2.1 Mercure... 14 4 ANALIZA SESTAVE GOSTOV IN ZMOGLJIVOSTI SOB IZBRANIH ZDRAVILIŠČ ZA OBDOBJE 2003-2005... 15 4.1 SESTAVA GOSTOV... 15 4.2 ZASEDENOST SOB... 17 4.3 ŠTEVILO NOČITEV... 19 VIR: PODATKI IZ TABEL 1, 2 IN 8... 22 4.4 SKLEPNE UGOTOVITVE O SESTAVI GOSTOV IN ZMOGLJIVOSTI SOB IZBRANIH ZDRAVILIŠČ ZA OBDOBJE 2003-2005... 23 5 PROUČEVANJE IZKAZOV IZBRANIH SLOVENSKIH IN IZBRANEGA NEMŠKEGA ZDRAVILIŠČA ZA OBDOBJE 2003-2005... 24 5.1 PROUČEVANJE PREMOŽENJSKO FINANČNEGA POLOŽAJA IZBRANIH ZDRAVILIŠČ V OBDOBJU 2003 2005... 24 5.1.1 Predpostavke in preureditve pri analizi bilance stanja... 24 5.1.2 Analiza sestave sredstev in obveznosti do virov sredstev... 28 5.1.3 Presojanje harmonije med sredstvi in viri sredstev... 36 5.1.4 Sklep o premoženjsko finančnem položaju proučevanih podjetij... 43 5.2 PROUČEVANJE POSLOVNE USPEŠNOSTI IZBRANIH ZDRAVILIŠČ V OBDOBJU 2003-2005... 44 5.2.1 Predpostavke in preureditve pri analizi izkaza poslovnega izida... 44 5.2.2 Analiza prihodkov... 44 5.2.3 Analiza odhodkov... 46 5.2.4 Analiza poslovnega izida... 48 5.2.5 Presoja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja... 49 5.2.6 Sklep o poslovni uspešnosti proučevanih podjetij... 53 2
5.3 PROUČEVANJE DENARNEGA IZIDA ZA OBDOBJE 2003-2005... 54 5.3.1 Predpostavke in preureditve pri analizi izkaza denarnega izida... 54 5.3.2 Analiza pritokov in odtokov pri poslovanju... 55 5.3.3 Analiza pritokov in odtokov pri naložbenju... 56 5.3.4 Analiza pritokov in odtokov pri financiranju... 57 5.3.5 Kazalniki denarnega izida... 58 5.3.6 Sklep o denarnih tokovih proučevanih podjetij... 59 5.4 SKLEPNE UGOTOVITVE... 60 6 SKLEP... 61 7 POVZETEK/ ABSTRACT..61 8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV... 642 8.1 SEZNAM LITERATURE... 65 8.2 SEZNAM VIROV... 67 9 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL... 68 9.1 SEZNAM GRAFOV... 68 9.2 SEZNAM TABEL... 69 10 PRILOGA... 1 10.1 PRILOGA 1 A: CELOTNA GRAFIČNA PODOBA PANONSKIH TERM... 1 PRILOGA 1 B: POSLOVNA STRUKTURA HOLDINGA SAVA D.D.... 1 10.2 PRILOGA 2: PRIKAZ HOTELOV DORINT PO EVROPI (ZEMLJEVID)... 2 10.3 PRILOGA 3: PRIKAZ SEZNAMA HOTELOV DORINT PO EVROPI... 3 10.4 PRILOGA 4: PRIKAZ BILANCE STANJA ZA SLOVENSKE DRUŽBE... 4 10.5 PRILOGA 5: PRIKAZ SESTAVE STALNIH SREDSTEV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2004... 7 10.6 PRILOGA 6: PRIKAZ SESTAVE GIBLJIVIH SREDSTEV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2004... 8 10.7 PRILOGA 7: PRIKAZ SESTAVE KAPITALA V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2004... 9 10.8 PRILOGA 8 A: PRIKAZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ZA IZBRANE DRUŽBE V OBDOBJU 2003-2005... 10 PRILOGA 8 B: PRIKAZ SESTAVE PRIHODKOV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2004... 15 PRILOGA 8 C: PRIKAZ SESTAVE ODHODKOV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2004... 17 10.9 PRILOGA 9: PRIKAZ IZKAZA DENARNIH TOKOV ZA PROUČEVANE DRUŽBE V OBDOBJU 2004-2005... 18 3
1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Diplomsko delo se nanaša na področje turizma, natančneje na področje zdraviliškega turizma. V svetovnem merilu je turizem zelo hitro rastoča gospodarska dejavnost. Evropa je najbolj priljubljen cilj turistov, Svetovna turistična organizacija (STO) pa zanjo napoveduje podvojitev turističnih prihodov v naslednjih 20 letih. Tudi za Slovenijo, kot članico EU, je razvoj v turizmu, in še posebej v zdraviliškem, zelo pomemben. Turisti postajajo pri izbiri krajev svojih počitnic vse zahtevnejši, medtem ko je ponudba na turističnem trgu čedalje pestrejša. Konkurenca na slovenskem tržišču se je povečala in pred managerji so se pojavile nove zahteve in vprašanja, kako obvladati podjetje v pogojih globalnega trga, kjer igrajo informacije, računovodska in finančna poročila ter strategije ključno vlogo. V Sloveniji imajo najvišji delež vseh prenočitev zdraviliški kraji, v katerih so zdravilišča družb: Zdravilišča KRKA, Panonske Terme in Terme Čatež. To so največja slovenska zdravilišča, ki se želijo v prihodnosti še bolj razviti in postati najboljša ter najuspešnejša v panogi. Danes, ko so tudi ona del velikega turističnega trga EU, je zanje najbolj pomembno primerjanje s tujimi in uspešnimi zdravilišči. Eno takih je tudi nemško Zdravilišče Dorint, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot prej omenjena slovenska zdravilišča. (SURS). 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela je primerjalna presoja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja izbranih slovenskih zdravilišč, predvsem na podlagi podatkov v njihovih temeljnih računovodskih izkazih, z izbranim nemškim zdraviliščem Dorint. Pri tem bom poskusila ugotoviti prednosti in slabosti posameznih zdravilišč ter razloge zanje. Spoznanja tega primerjalnega proučevanja bi lahko bila zanimiva za bodoče posojilodajalce in investitorje. Ostali cilji so: prikaz stanja zdraviliškega turizma v Sloveniji in Nemčiji, primerjava slovenskega in nemškega zdraviliškega turizma ter njegovih prednosti in slabosti v posamezni državi, primerjava učinkovitosti poslovanja izbranih zdravilišč glede na zasedenost kapacitet, analiza premoženjsko-finančnega položaja ter poslovne in finančne uspešnosti na podlagi temeljnih računovodskih izkazov Zdravilišča KRKA, Panonske Terme in Terme Čatež z izbranim nemškim Zdraviliščem Dorint v letih 2003, 2004 in 2005, ugotovitev primerjalnih prednosti in slabosti proučevanih podjetij na področju njihovega premoženjsko-finančnega položaja, poslovne in finančne uspešnosti v opazovanem obdobju ter oblikovanje predlogov za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti slovenskih zdravilišč. Trdim, da so razlike pri učinkovitosti in uspešnosti poslovanja med izbranimi slovenskimi in nemškim zdraviliščem ter da so Terme Čatež bolj uspešne od ostalih izbranih zdravilišč. 4
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Ker sem pri primerjanju in analiziranju zdravilišč uporabila revidirane računovodske izkaze in poročila, predpostavljam, da predstavljajo resnično in pošteno sliko zdravilišč. Predpostavljam, da za zagotovitev primerljivosti podatkov med podjetji zadošča preračun podatkov iz računovodskih izkazov slovenskih podjetij v evre po vsakokratnem srednjem tečaju Banke Slovenije. Pri pisanju diplomskega dela sem izhajala iz nekaterih omejitev in sicer: Omejila sem se na primerjavo treh najpomembnejših slovenskih zdravilišč: Zdravilišča KRKA, Panonske Terme in Terme Čatež z nemškimi Zdravilišči Dorint ter s primerjavo teh treh slovenskih zdravilišč med seboj. Pri Zdraviliščih KRKA, Panonskih Termah, Termah Čatež in pri Zdraviliščih Dorint sem se omejila na konsolidirana letna poročila. Glede analize posameznih postavk iz letnega poročila sem se omejila predvsem na tiste, ki so pomembne za upnike in delničarje obravnavanih zdravilišč. S časovnega vidika sem analizo za slovenska in nemško zdravilišče omejila na podatke za leta 2003, 2004 in 2005. 1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE Diplomsko delo se nanaša predvsem na analiziranje posameznih postavk letnega poročila, ki nastajajo v okviru računovodske funkcije podjetja, zato govorimo o poslovni raziskavi. Pri oblikovanju diplomskega dela sem se poslužila deskriptivnega pristopa, in sicer komparativne metode, saj sem primerjala in analizirala enake postavke in s tem pridobila ugotovitve glede njihove podobnosti ter razlik med njimi. Lahko bi rekli, da gre tukaj za statično ekonomsko raziskavo, saj sem primerjala podatke v določenem trenutku, in sicer na zadnji dan poslovnega leta. Prav tako sem primerjala določene postavke v različnih trenutkih (letno poročilo 2003, 2004 in 2005), zato je tukaj primerno govoriti tudi o tako imenovani komparativni statiki. Uporabljala sem tako primarne kot tudi sekundarne vire podatkov. Nekaj podatkov sem dobila s spletnih strani: Zdravilišč KRKA, Panonske Terme, Terme Čatež, AJPES in podjetja Dorint, pri katerih gre predvsem za letna poročila in splošnih informacijah o omenjenih zdraviliščih. Druge podatke pa sem poiskala s pomočjo knjig, interneta in drugih izobraževalnih baz. 5
2 ZDRAVILIŠKI TURIZEM V SLOVENIJI IN NEMČIJI Zdraviliški turizem se prišteva med najstarejše oblike turizma, kateri temelji segajo v barneologijo, tako imenovano znanost o kopelih in zdravilnih vodah, njihovi kemični sestavi in učinkih na človeški organizem. Ta oblika turizma je obstajala že v časih starih Rimljanov, ko so bogataši obiskovali terme zaradi zdravja, zabave in sklepanja kupčij.. (Pauko, 1999) Po Rimljanih je popularnost zdravilišč in samega zdraviliškega turizma upadla vse do šestnajstega in sedemnajstega stoletja, ko so higienski razlogi ponovno povečali popularnost zdravilišč v Evropi. Na začetku je bil zdraviliški turizem preprosto izkoriščanje naravnih fenomenov (mineralni izviri, jezera) za izboljšanje zdravja. Skozi čas so zdravilišča postala modna, saj so se v njih začele odvijati razne aktivnosti in družabna srečanja. (Swarbrooke John in Horner Susan, 1999) Zdraviliški turizem je danes razdeljen na naslednja področja (Pauko, 1999): - kurativni zdraviliški turizem, - rehabilitacijski zdraviliški turizem, - preventivni zdraviliški turizem, - medicinski wellness in - počitniški, potovalni, seminarski in igralniški turizem kot del zdraviliškega turizma. Maschke (povzeto po Gojčič, 2005) je zdraviliško turistično ponudbo razdelil na več področij, in sicer na: - zdravstvene storitve (kopeli, masaže, telovadba, elektro in druge terapije), - prenočitvene zmogljivosti, ki so temeljni del ponudbe zdravilišč, - gostinske ponudbe za goste, - športno rekreacijski objekti, - ustvarjanje zdraviliške klime (park, strokovna predavanja) - posebne prireditve (kulturne in športne prireditve, zabavni programi, kongresi). 6
2.1 PRIKAZ ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA V SLOVENIJI Glede na število izvirov in na velikost, spada Slovenija s 87. termalnimi izviri med najbogatejše države z naravnimi in umetnimi izviri balneološko zanimivih in uporabnih vod. Osnovna motivacija gostov za obisk slovenskih zdravilišč je predvsem zdravje (ohranitev zdravja v smislu preventivnega bivanja v zdravilišču ter okrevanje in izboljšanje zdravstvenega stanja). Zdravje bo še naprej v prihodnosti pomemben motiv za obisk zdravilišč, saj je temeljna vrednota in največje bogastvo vsakega posameznika prav zdravje. Slovenska zdravilišča s svojimi preventivnimi in kurativnimi programi sledijo temu trendu. (Gojčič, 2005) Slovenska naravna zdravilišča so eno od petih turističnih področij, med katera spadajo še gore, jezera, obala, kras ter mesta in podeželje. Miša Novak, vodja odnosov z domačimi javnostmi na Centru za promocijo turizma Slovenije, pravi, da pomenijo zdravilišča danes kakovostni vrh domače turistične ponudbe in tisti del, ki je najbolj prilagodljiv in se najbolj ravna po evropskih in svetovnih turističnih trendih. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) je neprofitna organizacija, katere aktivnosti so usmerjene v ustvarjanje čim bolj ugodnih razmer za poslovanje zdraviliških podjetij in skrb za njihove skupne interese. (Simonič, 1999) V akciji Naj kopališče 2005 je po izbiri poslušalcev radijskih postaj in spleta med 96 slovenskimi kopališči v glavni kategoriji dobila Čateška riviera 2149 glasov, sledila sta ji Termalni park v Termah Ptuj (1924 glasov) in Aqualuna v Termah Olimia (1870). (Meršnik, 2005 b) Podobne rezultate je leta 2005, dosegel tudi projekt Turistične zveze Slovenije, z naslovom Moja dežela, lepa in gostoljubna. V projektu je sodelovalo več kot dve tretjini vseh slovenskih krajev. Na vrhu seznama najboljših so bili v panogi (Meršnik, 2005 a): - večja zdravilišča: Terme Čatež, Terme 3000, Terme Olimia. - manjša zdravilišča: Terme Ptuj, Terme Lendava, Zdravilišče Šmarješke Toplice. V zadnjih letih v slovenskih zdraviliščih in termah namenjajo največ pozornosti novim trendom, ki jih je v evropski turizem prinesla filozofija zdravega načina življenja. Slovenska zdravilišča so že v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja začela veljati za najuspešnejši del slovenskega turizma. Ta sloves so si pridobila tako, da so ponujala množične aranžmaje po nizkih cenah, izključno v glavni sezoni, kar je vodilo do večjih zaslužkov kot v klasičnih oblikah turizma. (Florjančič et al, 1998) Rast same panoge zdraviliškega turizma se opazi v vedno večjih kapacitetah zdravilišč, z razvojem novih zdravilišč (obnova oziroma prenova že obstoječih zdravilišč, združitev zdravilišč, gradnja zdravilišč tudi v tujini) ter z vlaganji v obnove objektov. S širjenjem zmogljivosti zdravilišč so dali prednost vodnim in termalnim programom, ki so namenjeni razvedrilu obiskovalcev. (Bizjak et al., 2001). V nadaljevanju bom predstavila temeljne značilnosti zdraviliškega turizma v Sloveniji za obdobje 2003-2005. 7
Zdraviliški turizem je najuspešnejši segment slovenske turistične ponudbe, saj predstavlja skoraj tretjinski delež vseh nočitev v Sloveniji. Leta 2003 je bilo po podatkih statističnega urada v slovenskih zdraviliščih 2.359.185 nočitev. Ne glede na vrsto kraja, je leta 2003 raslo število nočitev po mesecih vse do avgusta, ko so se nočitve začele zmanjševati. Najizrazitejša je bila poletna sezona na obali in v zdraviliščih. V zdraviliških krajih vpliv sezone ni tako izrazit kot pri drugih turističnih krajih. Glede na število nočitev po vrstah krajev so gostje leta 2004 z 2.417.081 nočitvami največ prenočitev naredili v zdraviliških krajih. Na drugem mestu po število nočitev so bili slovenski obmorski kraji s skupno 2.001.965 nočitvami. Največ nočitev je bilo v poletnih mesecih, medtem ko so bila v preostalih mesecih števila nočitev, zlasti v zdraviliških krajih dokaj podobna. Leta 2005 je bilo v slovenskih zdraviliščih 2.446.562 nočitev. Največ nočitev v zdraviliščih je bilo v poletnih mesecih, medtem ko je bilo v preostalih mesecih število prenočitev dokaj podobno, kar je ponovno dokaz, da v zdraviliščih ni tako izrazitega vpliva sezone. (UMAR) Iz tabele 1 je razvidno, da je bilo med vsemi turističnimi kraji v letih 2003-2005 v Sloveniji največ prenočitev v zdraviliških krajih, kjer se je število nočitev vsako leto povečevalo, medtem ko se je število nočitev v drugih turističnih krajih razen gorskih, zniževalo. Podobno je bilo tudi s prihodi turistov, ki so se v zdraviliščih in gorskih krajih v obdobju od 2003 do 2005 povečevali, v drugih turističnih krajih pa zniževali. Razlika med nočitvami in prihodi turistov je bila v tem, da so zdraviliški kraji v Sloveniji zabeležili v tem obdobju največ prenočitev, pri prihodih turistov pa so bila leta 2003 zdravilišča slabše obiskane od gorskih in obmorskih krajev; leta 2004 in 2005 pa samo slabša od gorskih krajev, ki so zabeležili največ prihodov turistov v celotnem obdobju. Tabela 1: Prihodi in prenočitve turistov po vrstah krajev v Sloveniji v obdobju 2003-2005 Skupaj Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Drugi turistični kraji Drugi kraji Prihodi turistov 2003 2.246.068 501.337 520.136 604.773 586.573 33.249 2004 2.076.621 530.745 525.619 610.006 376.713 33.538 2005 2.088.917 560.815 519.849 611.442 365.646 31.165 Prenočitve turistov 2003 7.502.569 2.359.185 2.010.129 1.823.732 1.235.097 74.426 2004 7.083.707 2.417.081 2.001.965 1.825.297 765.995 73.369 2005 6.989.665 2.446.562 1.948.744 1.826.842 708.229 59.288 Vir: UMAR Z vidika mednarodnih turističnih tokov je bila v letih 2003 in 2005 v Sloveniji zaznana večja rast prihodov tujih turistov v zdraviliške kraje, kot je bila zaznana v svetovnem merilu. Natančni podatki o številu prihodov gostov in o prenočitvah v slovenskih zdraviliščih so razvidni iz grafičnega prikaza 1. Iz njega je namreč zaslediti, da se je število prihodov, ki je leta 2003 znašalo 501.337 prihodov, povečalo do leta 2005 na 560.815 prihodov, kar je tudi največ prihodov gostov v slovenska zdravilišča do sedaj. Tudi število nočitev v slovenskih zdraviliščih se je povečalo, in sicer z 2.359.185 nočitev v letu 2003 na kar 2.446.562 nočitev v letu 2005. (Černič, 2005) 8
Graf 1: Prikaz prihodov in prenočitev turistov v slovenskih zdraviliščih od leta 2003 do leta 2005 Število prenočitev turistov v zdraviliščih od leta 2001 do leta 2005 (000) Prenočitv e 3.000.000 Prihodi 2.000.000 1.000.000 0 2003 2004 2005 Leto Vir: SURS V slovenskih zdraviliščih najpogosteje bivajo domači turisti, nekaj let pa je že opazna konstantna rast števila nočitev hrvaških turistov. Skoraj 50-odstotkov vseh nočitev v slovenskih zdraviliščih gre na račun avstrijskih turistov, zlasti na območju Prekmurja in Prlekije. Tudi nemški turisti prispevajo pomemben delež tujih gostov, vendar se število njihovih nočitev v zadnjih letih zmanjšuje. Italijanski turisti najpogosteje prenočujejo v zdraviliščih na območju Podčetrtka, Rogaške Slatine in Brežic. (Bahun, 2006) Kot je razvidno iz prej omenjenih podatkov, so v Sloveniji zdravilišča, poleg gorskih krajev, priljubljena turistična destinacija. Tako prenočitve kot tudi prihodi turistov so se v celotnem obdobju 2003-2005 v zdraviliščih povečevali in trenutni turistični trend napoveduje, da bo tako ostalo tudi v prihodnjih letih. V nadaljevanju bom prikazala temeljne značilnosti zdraviliškega turizma v Nemčiji za obdobje 2003-2005. 2.2 PRIKAZ ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA V NEMČIJI Nemški statistični urad je objavil, da je bilo v Nemčiji letu 2003 zelo malo tujih gostov, ki so prenočili v zdraviliščih. Po njihovem mnenju bi naj bil vzrok temu: slaba svetovna konjunktura, vojna v Iraku in smrtonosen virus Sars. V letu 2003 je število nočitev ostalo na enaki ravni kot preteklo leto. Skupno je leta 2003 v zdraviliščih prenočilo 338,6 milijonov gostov. Čeprav so se cene v Nemčiji zaradi evra povečale, je bilo opaziti povečanje prihodov tujih gostov v primerjavi s preteklim letom za 2,7%. Število prenočitev domačih gostov se je v primerjavi z letom 2003 zmanjšalo za 1%, kar je znašalo 293,4 milijonov nočitev. (Netzeitung, 2004) Med novembrom 2003 in aprilom 2004 se je število prenočitev v zdraviliščih povečalo za 2% na 122,2 milijonov. Od teh prenočitev je bilo 105,5 milijonov domačih gostov in 16,7 milijonov tujih gostov. (German News, 2004) Iz tabele 2 je razvidno gibanje števila prenočitev v nemških zdraviliščih za obdobje 2003-2005. Opaziti je, da se je število nočitev v tem obdobju povečevalo, in sicer od 338,4 milijonov gostov v letu 2003 do 344 milijonov gostov v letu 2005, kar je za 1,7% več nočitev. Iz tabele je vidno tudi to, da se je število tujih gostov v letih 2003-2005 povečalo, in sicer za 16%. Število domačih gostov pa se je v tem obdobju zmanjšalo, in sicer za 0,3%. Tabela 2: Prikaz števila prenočitev v nemških zdraviliščih v letih 2003-2005 Leto Prenočitve gostov (v milijonih) Skupno Domači gosti Tuji gosti 2003 338,4 296,7 41,7 2004 338,8 293,4 45,4 9
2005 344,0 295,8 48,2 Vir: Statistisches Bundesamt Deutschland, 2006 Medtem ko je število prenočitev v skoraj vseh zveznih deželah Nemčije v letu 2003 ostalo približno enako, so le nekatere redke dosegle povečanje. Eden od teh srečnežev je Mecklenburg Vorpommern, kjer so leta 2003 zabeležili 5,1 milijonov gostov in 22 milijonov prenočitev. K tem dobrim poslovnim rezultatom so pripomogli stoletno poletje, stari redni gostje in povečanje števila tujih gostov. Mecklenburg-Vorpommern, ki je leta 2003 bila eno izmed redkih zveznih dežel Nemčije, ki je prikazala več prenočitev kot leta 2002. V letu 2005 je bila z 8,9 milijoni prenočitev na šestem mestu, kar je bilo za 5,2% manj kot leta 2004, kjer je bila ta zvezna dežela na predzadnjem, petnajstem mestu. Leta 2004 je največjo števile prenočitev imel Bayern s 33,6 milijonov nočitev. Če primerjamo leto 2005 z letom 2004 pa je bilo največ nočitev v Berlinu, kjer se je število prenočitev povečalo za 10,3%. Nordrhein Westfalen, pod katerega spada tudi matično podjetje skupine Dorint, je bilo po številu prenočitev leta 2004 bilo na petem mestu, leta 2005 pa na drugem.(statistische Ämter des Bundes und der Länder, 2006) Po ITB (Internacionalni turistični borzi) se je število prenočitev tujih gostov v nemških zdraviliščih povečalo za 8,9% z leta 2003 na leto 2004 in za 6,2% z leta 2004 na leto 2005, na končnih 48,2 milijona prenočitev v letu 2005. Nizozemci so v celotnem obdobju 2003-2005, predstavljali največje število prenočitev v nemških zdraviliščih, in sicer s kar 8,4 milijoni prenočitev v letu 2005. Sledili so jim ZDA s 4,3 milijoni prenočitvami in Velika Britanija s 3,8 milijoni prenočitev. Presenetljivo je tudi to, da so zabeležili kar 0,8 milijonov prenočitev gostov iz Kitajske in celo 1,3 milijona gostov iz Japonske. (Statistisches Bundesamt Deutschland, 2006) Če povzamem, se je število nočitev od leta 2003 do leta 2005 v nemških zdraviliščih povečevalo. Povečevalo pa se je tudi število nočitev tujih gostov v celotnem obdobju. Potrebno je poudariti, da so največ nočitev realizirali predvsem hoteli. Povprečna stopnja rasti v nemških zdraviliščih (1,65% točk) je bila v tem obdobju manjša od stopnje rasti v slovenskih zdraviliščih (3,70% točk). Slovenska zdravilišča lažje dosežejo večjo stopnjo rasti kot nemška, saj imajo na razpolago še veliko neizkoriščenih kapacitet, gradijo se novi zdraviliški hoteli, nemška zdravilišča pa več ne gradijo novih objektov, ampak samo še kupujejo že obstoječa zdravilišča v tujini, s čimer pa se realizacija nočitev ne poveča v sami Nemčiji. Glede na to, da bom kasneje proučevala poslovanje izbranih slovenskih zdravilišč s poslovanjem skupine Dorint, ki ima matično družbo v nemški zvezni deželi Nordrhein Westfalen, sem zgoraj prikazala tudi prenočitve po zveznih deželah, saj se poslovanje v tej zvezni deželi odraža na poslovanje v matični družbi Dorint Mönchengladbach, katera pa ima največji vpliv na poslovanje celotne skupine. 10
2.3 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA Nemška zdravilišča so šele leta 2004 začela okrevati po treh problematičnih letih za turizem, zlasti za hotelirstvo. Kljub temu, da v tem obdobju ni bilo v Nemčiji epidemij, terorističnih napadov ali hujših poplav, je dejavnost hotelirstva trpela pod slabo domačo konjunkturo. V primerjavi z internacionalno konkurenco, je bila raven zasedenosti in poslovnih rezultatov iz hotelske dejavnosti skromna. (Letno poročilo Dorint, 2004) V primerjavi z Nemčijo, kjer zdraviliški turizem in turizem nasploh okreva po turistično slabih letih, so v Sloveniji zdravilišča poleg obalnih in gorskih krajev ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij. Nemška zdravilišča so šele z letom 2004 začela poslovati nekoliko bolje ter si pridobivati večje število gostov in nočitev. Tudi v Sloveniji se število prihodov in nočitev povečuje iz leta v leto in ni opaziti kakršnih večjih težav v tej panogi, saj so zdravilišča pri nas vedno bolj modna in center socialnih dogajanj. Omeniti je potrebno, da v Nemčiji danes že skoraj vsak dober hotel ponuja programe, ki jih je možno zaslediti v zdraviliščih. Poleg tega so v Nemčiji nekateri hoteli povezani v skupino zdravilišč, sodelujejo pa tudi s tujino in tujimi zdravilišči. V Sloveniji se začenjajo zdravilišča vse bolj povezovati v blagovne znamke, s katerimi hočejo nastopati ne samo na domačem, ampak tudi na tujem trgu. Vendar je ta prepoznavnost in povezanost še zelo majhna v primerjavi z nemškimi zdravilišči. Za primerljivost podatkov in izločitev vpliva velikosti sem izračunala število nočitev turistov na prebivalca, za slovenska in nemško zdravilišče. Pri tem sem vzela za leta 2003-2005 2,000.000 prebivalcev v Sloveniji, v Nemčiji pa 82,000.000 prebivalcev. Iz tabele 3 je vidno, da je opazna razlika med številom nočitev na prebivalca v slovenskih in v nemških zdraviliščih. V nemških zdraviliščih pride v celotnem obdobju 2003-2005 nekaj več kot štiri nočitve na prebivalca, v slovenskih zdraviliščih pa pride v enakem obdobju samo nekaj več kot ena nočitev na prebivalca. Z izračunom tega kazalnika je razvidno, da je velika razlika med številom nočitev v slovenskih in nemških zdraviliščih. Razlogov za to je več. Eden izmed njih je sama prepoznavnost Nemčije, saj je v svetu poznana in iz tega razloga tudi bolj obiskana in zanimivejša za goste, zlasti za tuje. Slovenija pa je v svetu slabo poznana, zlasti v oddaljenih državah ne vedo, kje Slovenija sploh je, ter jo večkrat zamenjujejo s Slovaško. Tabela 3: Izračun števila nočitev turistov na prebivalca v slovenskih in v nemških zdraviliščih Leto Slovenska zdravilišča Nemška zdravilišča 2003 2.359.185/ 2.000.000= 1,18 338.400.000/ 82.000.000= 4,13 2004 2.417.081/ 2.000.000= 1,21 338.800.000/ 82.000.000= 4,13 2005 2.446.562/ 2.000.000= 1,22 344.000.000/ 82.000.000= 4,20 Vir: Podatki iz tabele 1 in 2 Razlike med nemškimi in slovenskimi zdravilišči pa niso samo v številu prihodov, številu nočitev in v zasedenosti ležišč, ampak tudi v sestavi gostov. V Nemčiji največji odstotek tujih gostov predstavljajo Nizozemci, obiskovalci iz Združenih držav Amerike ter Švicarji. Vedno bolj pa so nemška zdravilišča priljubljena tudi pri Japoncih in Kitajcih, ki so v zadnjih letih pogosto gostje v nemških zdraviliščih in nasploh v sami Nemčiji. V slovenskih zdraviliščih pa prevladujejo predvsem gosti iz Hrvaške, Italije in Nemčije, počasi pa se povečuje tudi delež gostov iz drugih držav. 11
3 PREDSTAVITEV PROUČEVANIH ZDRAVILIŠČ 3.1 PREDSTAVITEV IZBRANIH SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČ 3.1.1 Zdravilišča KRKA Družbo Krka Zdravilišča d.o.o. je ustanovila edina lastnica družbe, to je Krka tovarna zdravil, d.d. Novo mesto. Sedež družbe je v Novem mestu. Glavna dejavnost je specialistična izven bolnišnična zdravstvena dejavnost, pomembne dejavnosti za družbo pa so še hotelska, gostinska, rekreacijska in športna dejavnost. Krka Zdravilišča povezuje matično družbo, odvisno podjetje in pridruženi podjetji. Družba je večinski lastnik podjetja Krka Zdravilišče Strunjan d.o.o. (51%) in družbabnik v podjetju Golf Grad Otočec d.o.o. (43,8%). (Letno poročilo Krka zdravilišča, 2005) Družbo Krka Zdravilišča d.o.o. sestavljajo (spletna stran Krka Zdravilišča): - Zdravilišče Dolenjske Toplice,s hotelom Kristal****(slika 1), in hotelom Vital**** - Zdravilišče Šmarješke Toplice, s hotelom Šmarjata****, hotelom Vitarium****, hotelom Toplice**** ter apartmaji Vila Ana****, - hoteli Otočec, s hotelom Grad Otočec****, hotelom Šport****, moteli** in bungalovi*** ter - hotel Krka****. Krka Zdravilišče Strunjan Zdravilišče Strunjan je moderno, visokokvalificirano in tehnično vrhunsko opremljeno. Glavna dejavnost družbe je specialistična izven bolnišnična zdravstvena dejavnost, pomembni sta tudi gostinska in hotelska dejavnost. Svojo dejavnost opravlja družba v hotelu Svoboda in v vilah Pinija, Oljka, Cipresa, Mirta in Sivka. V letu 2004 je povečala svoje prenočitvene kapacitete z nakupom hotela Laguna. V sklopu Zdravilišča Strunjan je 380 ležišč, od tega 149 ležišč v kapacitetah standarda treh zvezdic, ki imajo sezonski značaj, ostale kapacitete so na nivoju štirih zvezdic. Osnovni kapital družbe znaša 3.200.571 tisoč SIT in je v lasti dveh družabnikov (letno poročilo Zdravilišče Krka Strunjan, 2005): - Krka Zdravilišča d.o.o. katere delež znaša 51 % oziroma 1.632.291 tisoč SIT - Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, ki ima v lasti 49 % oz. 1.568.280 tisoč SIT. 12
3.1.2 Panonske Terme Vse družbe v skupini Panonskih Term se ukvarjajo z zdraviliškim turizmom in s tem povezano osnovno storitveno ponudbo termalno-mineralnih vod. Skupino Panonske Terme sestavljajo naslednje družbe (spletna stran Panonskih Term): - Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice d.d., - Zdravilišče Radenci d.o.o., - Terme Ptuj d.o.o. in - Terme Lendava d.d. Matična družba Terme 3000 d.d. ima v odvisnih družbah naslednje deleže (letno poročilo Panonskih Term, 2005): - Zdravilišče Radenci 100% (prvič v konsolidaciji v poslovnem letu 2004), - Terme Lendava 93,02% in - Terme Ptuj 72%. V tabeli 10 je prikazana lastniška struktura Panonskih Term, iz katere je razvidno, da je večinski lastnik Panonskih Term Sava d.d., s kar 95,2% deležem. Poslovna struktura holdinga Sava d.d. je prikazana v prilogi 1 b. Tabela 4: Prikaz lastniške strukture Panonskih Term na dan 31.12.2005 Število delnic Delež v % Sava d.d. 3.033.441 95,25 Nafta Lendava 5.148 0,16 Ostalo 145.855 4,59 Skupaj 3.184.444 100,00 Vir: Letno poročilo Panonskih Term, 2005 3.1.3 Terme Čatež Terme Čatež d.d. so največje slovensko naravno zdravilišče in drugo največje slovensko turistično središče z vizijo biti najboljša in najuspešnejša družba v panogi. Terme Čatež spadajo v kategorijo: turizem, šport in rekreacija in zvrst: kopališče. Opravljajo različne dejavnosti: hotelsko, gostinsko, zdraviliško, trgovsko, športno, rekreativno in druge. Družba Terme Čatež ima skupno šest hotelov s skoraj 1.300 ležišči. V kampu je prostora za 450 šotorov in prikolic, v apartmajskem naselju pa lahko gostje letujejo v 400 apartmajih, od tega jih je 58 v lasti Term Čatež. (spletna stran Term Čatež) Matično podjetje Terme Čatež posluje na treh lokacijah: - v Čatežu, kjer se nahajajo hoteli Toplice****, Terme**** in Zdravilišče*** - na Mokricah, kjer se nahaja Golf Grad Mokrice - v Kopru, kjer se nahaja hotel Koper in Aquapark hotel Žusterna Skupina Terme Čatež povezuje matično družbo in naslednja podjetja (letno poročilo Terme Čatež, 2005): - Marina Portorož d.d. iz Portoroža - Turistično podjetje Portorož d.d. - Delikatesa d.d. iz Ljubljane - Terme Ilidža d.o.o. iz Ilidže - Termalna riviera d.o.o. iz Novalje 13
3.2 PREDSTAVITEV NEMŠKIH ZDRAVILIŠČ SKUPINE DORINT Zdravilišča Dorint spadajo v vodilno nemško verigo hotelov. Dorint vodi trenutno 95 hotelov z 18.000 sobami v Evropi. Priloga 2 in priloga 3 prikazujeta vse hotele oziroma zdravilišča, ki spadajo pod skupino Dorint, ki vključuje matično podjetje Dorint Mönchengladbach ter hčerinska podjetja po Evropi in Nemčiji. Z združitvijo Dorinta z Accor-jem leta 2004, sta si partnerja na nemškem trgu ustvarila portfelj s skupno 380 hoteli pod blagovno znamko 1 Dorint Sofitel, Dorint Novotel, Dorint Resorts & Spa, Mercure, Suitehotel, Ibis, Etap Hotel in Formule 1. (spletna stran Zdravilišča Dorint) 3.2.1 Mercure Hoteli, ki spadajo pod blagovno znamko Mercure 2, so deljeni na tri nivoje udobja: Nezahtevna oprema: hoteli z dobro osnovo, po najbolj ugodni ceni. Privzdignjeno udobje: atraktiven okvir z udobno opremo in različno postrežbo. Ekskluzivni ambient: privilegiran naslov s prvovrstno opremo, programi in postrežbo. Dorint Mönchengladbach se kot del blagovne znamke Mercure uvršča v zadnjo skupino oziroma nivo udobja. Torej v nivo s štirimi zvezdicami. Prav zaradi tega, je v tem hotelu poudarek na luksuzni opremi, udobju, razvajanju in oddihu na najvišjem nivoju. To pa podpira tudi odlična gurmanska ponudba, programi za oddih telesa in duha in druge prireditve ter aktivnosti. (Letno poročilo Dorint d.d., 2004) Dorint Mőnchengladbach Dorint Mönchengladbach AG se nahaja v nemški zvezni deželi Nordrhein-Westfalen in je matično podjetje celotnega koncerna oziroma skupine Dorint. Predpostavljam, da se značilnosti turizma v tej zvezni deželi odražajo na samo delovanje in poslovanje Term Dorint Mönchengladbach AG. Matična družba spada pod blagovno znamko Mercure Hotel. ( Letno poročilo Dorint d.d., 2005) Iz tabele 12 je vidno, da ima matično podjetje Dorint Mönchengladbach d.d, 100 % delež v vseh svojih povezanih podjetjih. V tabeli 5 so prikazana samo povezana podjetja iz evropskih držav, saj so nemška podjetja Dorint, ki so navedena v prilogi 1 in 2, del Dorint Mönchengladbach d.d, kjer ima matično podjetje 100% lastništvo. Tabela 5: Prikaz lastništva skupine Dorit Podjetja skupine Dorint Vložen kapital (v 1000 ) Delež lastništva Matično podjetje Dorint Mönchengladbach d.d. 17.550 Dorint Avstrija d.o.o. 1.453 100% Dorint Nizozemska d.o.o. 1.815 100% Povezana podjetja Dorint Španija d.o.o. 629 100% Dorint Češka d.o.o. 35 100% Dorint Švica d.o.o. 13 100% Dorint Francija d.o.o. 100 100% Dorint Poljska d.o.o. 130 100% Dorint Düsseldort d.o.o. 25 100% Vir: Letno poročilo Dorint d.d., 2005 1 Slike posameznih blagovnik znamk so dosegljive na spletni strani Accord Hotels, http://www.accordhotels.com/accordhotels/index.html 2 Slike za blagovno znamko Mercure pa na spletni strani Mercure Hotels http://www.mercure.com/mercure/de/decouvrez/univers.shtml 14
4 ANALIZA SESTAVE GOSTOV IN ZMOGLJIVOSTI SOB IZBRANIH ZDRAVILIŠČ ZA OBDOBJE 2003-2005 4.1 SESTAVA GOSTOV Iz tabele 6 so razvidni deleži domačih in tujih gostov v vseh obravnavanih zdraviliščih od leta 2003 do leta 2005. Vsaka skupina zdravilišč, torej Krka Zdravilišča, Panonske Terme in Terme Čatež, je razdeljena na posamezna zdravilišča znotraj svoje skupine. Takšen način prikaza omogoča primerjavo sestave gostov znotraj posamezne skupine, ter hkrati tudi medsebojno primerjavo skupin, saj so pri vsaki skupini podani skupni zneski, ki veljajo za celotno skupino. Tabela 6: Prikaz sestave gostov v izbranih slovenskih in nemškem zdravilišču za obdobje 2003-2005 Panonske Terme Terme Čatež Zdravilišča Krka Deleži nočitev Terme Nastanitveni objekt Domači gosti Tuji gosti 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Dolenjske Toplice 86% 82% 79% 14% 18% 21% Šmarješke Toplice 89% 85% 86% 11% 15% 14% Hoteli Otočec 28% 24% 25% 72% 76% 75% Hotel Krka 12% 8% 12% 88% 92% 88% Skupaj Krka Zdravilišča 73% 69% 68% 27% 31% 32% Skupaj Krka Zdravilišče Strunjan 69% 65% 66% 31% 35% 34% SKUPINA ZDRAVILIŠČA KRKA 71% 67% 67% 29% 33% 33% Terme 3000 hotel Ajda 18% 20% 21% 82% 80% 79% hotel Termal 26% 24% 27% 74% 76% 73% Turistično naselje 46% 39% 43% 54% 61% 57% Prekmurska vas - Terme 3000 39% 39% 42% 61% 61% 58% Prekmurska vas - ostali 98% 99% 98% 2% 1% 2% Kamp 46% 43% 43% 54% 57% 57% Skupaj Terme 3000 43% 43% 46% 57% 57% 54% Terme Banovci 73% 75% 84% 27% 25% 16% Hotel Jeruzalem 93% 91% 90% 7% 9% 10% Terme Lendava 43% 41% 46% 57% 59% 54% Terme Ptuj 59% 56% 62% 41% 44% 38% Terme Radenci 48% 50% 46% 52% 50% 54% SKUPINA PANONSKE TERME 50% 50% 53% 50% 50% 47% Čatež hotel Terme 26% 29% 26% 74% 71% 74% hotel Toplice 40% 41% 35% 60% 59% 65% hotel Zdravilišče 89% 94% 91% 11% 6% 9% Bungalovi 96% 97% 47% 4% 3% 53% Skupaj Čatež 63% 65% 50% 37% 35% 50% Mokrice Golf Grad mokrice 17% 20% 15% 83% 80% 85% Avtocamp 90% 86% 83% 10% 14% 17% Skupaj Mokrice 53% 53% 49% 47% 47% 51% Koper hotel Koper 25% 33% 19% 75% 67% 81% Aquapark hotel Žusterna 65% 73% 70% 35% 27% 30% Skupaj Koper 45% 53% 45% 55% 47% 55% SKUPINA TERME ČATEŽ 73% 72% 67% 27% 29% 33% SKUPINA DORINT 45% 42% 40% 55% 58% 60% Vir: Letna poročila družb, 2004 in 2005 15
V sestavi celotne skupine Krka Zdravilišča, pa tudi pri vseh družbah znotraj nje, razen pri hotelu Krka, močno prevladujejo domači gostje, zlasti v letu 2003 (71%). V hotelu Krka se je število gostov od leta 2003 do leta 2004 povečalo, ter se nato iz leta 2004 na leto 2005 ponovno znižalo na raven iz leta 2003 (88%). Največji delež domačih gostov ima skozi vsa opazovana leta družba Šmarješke Toplice. Sestava gostov v Panonskih Termah je prikazana v tabeli 6. V strukturi sestave gostov celotnih Panonskih Term je opaziti, da je v letu 2003 in 2004 struktura enaka, in sicer 50% domačih in 50% tujih gostov. Z leta 2004 na leto 2005 pa delež domačih gostov naraste (53%) in se posledično delež tujih gostov zmanjša (47%). Znotraj skupine Panonske Terme prevladuje delež tujih gostov v vseh družbah razen v Prekmurski vasi-ostali, Termah Banovci, hotelu Jeruzalem in Termah Ptuj, kjer prevladujejo v celotnem obdobju 2003-2005 domači gostje. Leta 2005 so v skupini Terme Čatež največji delež prenočitev realizirali slovenski gosti, sledijo gosti iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Nemčije. V letu 2005, primerjalno z letom 2004, je zabeležena največja rast prenočitev iz Italije in sicer 33%, sledi Hrvaška s 26% rastjo prenočitev. Podobni rezultati pa so bili tudi leta 2003. Pri sestavi gostov znotraj skupine Terme Čatež je opaziti, da ima vsaka družba znotraj skupine drugačno sestavo gostov, v povprečju pa prevladujejo domači gostje. Družbe, v katerih prevladujejo tuji gostje, so: hotel Terme (74%), Golf Grad Mokrice (85%) in hotel Koper (81%). Po svoji strukturi gostov so Zdravilišča Dorint povsem drugačna, še najbolj podobna Panonskim Termam, saj pri obeh prevladujejo tuji gostje, samo da imajo v Zdraviliščih Dorint nekoliko več tujih gostov kot v Panonskih Termah. Preostali slovenski zdravilišči, Krka Zdravilišča in Terme Čatež, pa imata v svoji strukturi za celotno skupino izrazito prevlado domačih gostov. (Graf 2) Graf 2: Prikaz sestave gostov v izbranih domačih in izbranem tujem zdravilišču od leta 2003 do 2005 3 80% 60% 40% 20% 0% Sestava gostov v izbranih zdraviliščih 2003 2004 2005 2003 2004 2005 SKUPINA ZDRAVILIŠČA KRKA SKUPINA PANONSKE TERME SKUPINA TERME ČATEŽ SKUPINA DORINT Domači Leto Vir: Letna poročila družb, 2004 in 2005 Tuji 3 Vsa letna poročila slovenskih družb in letno poročilo Zdravilišč Dorint za leto 2004 in za leto 2005 16
4.2 ZASEDENOST SOB Zasedenost sob bom v nadaljevanju prikazala za skupino Krka Zdravilišča in za skupino Panonske Terme posebej, nato pa bom skupne vrednosti skupine primerjala z zasedenostjo sob v nemških Zdraviliščih Dorint. Skupino Terme Čatež pri tej analizi nisem upoštevala zaradi pomanjkanja podatkov o njihovi zasedenosti oziroma izkoriščenosti kapacitet. V Krka Zdraviliščih so najbolj zasedene Šmarješke Toplice in sicer v celotnem obdobju od leta 2003 do leta 2005, saj ves čas dosegajo 87% zasedenost sob. To je lepo vidno iz tabele 7. Najmanj zasedeni so hoteli Otočec, ki imajo zasedenost sob pod 35%, vendar se zasedenost sob počasi od leta 2003 do leta 2005 povečuje. Podobno velja tudi za hotel Krka. Strmo povečuje zasedenost sob tudi Zdravilišče Krka Strunjan, z 71% v letu 2003 na 78% v letu 2005. Dolenjske Toplice so edine, pri katerih znotraj skupine Krka Zdravilišča zasedenost sob pada, saj je z 80% zasedenosti sob v letu 2003 prišla na 78% zasedenost sob v letu 2005. Skupna povprečna zasedenost sob skupine Krka Zdravilišča pa se iz leta v leto povečuje in znaša v letu 2005 71%. Tabela 7: Prikaz zasedenosti sob v izbranih slovenskih in nemškem zdravilišču v obdobju 2003-2005 Zdravilišča Krka Panonske Terme Terme Nastanitveni objekt ZASEDENOST SOB v % 2003 2004 2005 Dolenjske Toplice 80% 81% 78% Šmarješke Toplice 87% 87% 87% Hoteli Otočec 32% 33% 34% Hotel Krka 43% 45% 47% Skupaj Krka Zdravilišča 64% 64% 64% Skupaj Krka Zdravilišče Strunjan 71% 75% 78% SKUPINA ZDRAVILIŠČA KRKA 68% 70% 71% Terme 3000 hotel Ajda 79% 74% 70% hotel Termal 79% 74% 69% Turistično naselje 50% 56% 49% Prekmurska vas - Terme 3000 38% 42% 41% Prekmurska vas - ostali 38% 38% 43% Kamp 78% 83% 70% Skupaj Terme 3000 62% 63% 59% Terme Banovci 65% 67% 79% Hotel Jeruzalem 67% 67% 59% Terme Lendava 54% 57% 39% Terme Ptuj 40% 58% 62% Terme Radenci 64% 65% 59% SKUPINA PANONSKE TERME 60% 63% 60% SKUPINA DORINT 56% 58% 60% Vir: Letna poročila družb, 2004 in 2005 V Panonskih Termah je bil v letu 2003 in 2004 najbolj zaseden hotel Jeruzalem (67%), leta 2005 pa Terme Banovci z 79% zasedenostjo sob. Terme 3000 dosegajo v letu 2005 le 59% zasedenost sob, kar je za 6,3 odstotne točke manj kot leta 2004. Najmanj zasedene so Terme Ptuj v letu 2003, ki imajo 40% zasedenost sob, vendar se ta zasedenost počasi iz leta 2003 do leta 2005 povečuje. V letih 2004 in 2005 imajo najmanjšo zasedenost Terme Lendava, katerih zasedenost se je s 57% v letu 2004 zmanjšala na 39% v letu 2005. Skupna povprečna zasedenost sob skupine Panonske Terme se je s 60% leta 2003 povečala na 63% leta 2004, ter nato ponovno zmanjšala na 60% zasedenost sob leta 2005. 17
Zasedenost sob v skupini Terme 3000 je bila v letu 2005 60%, kar je 2 odstotni točki slabše kot leta 2004 in enako v letu 2003. Najboljšo zasedenost znotraj skupine imajo Kampi, in sicer v letu 2004. Izkoriščenost sob za celotno skupino Panonskih Term je iz leta 2003 narasla s 60% na 63% v letu 2004, ter v letu 2005 padla nazaj na 60%. Če primerjamo zasedenost sob Krka Zdravilišč in Panonskih Term z zdravilišči Dorint, je iz grafičnega prikaza (graf 3) lepo vidno, da je zasedenost tujega konkurenta močno pod zasedenostjo slovenskih zdravilišč. Vidno je tudi, da so med primerjanimi zdravilišči najbolj zasedena Krka Zdravilišča z 71% zasedenostjo v letu 2005, medtem ko je zasedenost Panonskih Term z leta 2004 na leto 2005 padla na nivo zasedenosti iz leta 2003. Vendar je kljub padcu zasedenosti sob ta še vedno boljša od Zdravilišč Dorint, saj so le ta šele leta 2005 dosegla enako raven zasedenosti kot Panonske Terme. Graf 3: Prikaz zasedenosti sob v izbranih slovenskih in nemškega zdravilišča od leta 2003 do leta 2005 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Zasedenost sob v izbranih slovenskih zdraviliščih in izbranem nemškem zdravilišču od leta 2003 do leta 2005 2003 2004 2005 Vir: Letna poročila družb, 2004 in 2005 Zdravilišča Krka Panonske Terme SKUPINA DORINT Zaradi pomanjkljivih podatkov sem zgoraj lahko analizirala samo zasedenost sob v Krka Zdraviliščih, Panonskih Termah in skupini Dorint. Iz celotne zgornje analize, tabele 7 in grafa 3, je razvidno, da so v celotnem obdobju 2003-2005 imeli največjo zasedenost sob v skupini Krka Zdravilišča, kjer se je zasedenost sob vsako leto v tem obdobju povečevala. Najmanjšo zasedenost sob pa so v tem obdobju imeli v skupini Dorint, kjer se je prav tako zasedenost sob od leta 2003 do leta 2005 povečala, in sicer za skupno 4% točke. Leto 18
4.3 ŠTEVILO NOČITEV V tej točki bom prikazala realizirano število nočitev znotraj posamezne skupine izbranih slovenskih zdravilišč in jih nato primerjala med seboj ter z izbranim nemškim zdraviliščem. V letu 2005 je bilo v Krki Zdravilišča realiziranih 208.398 nočitev (tabela 8), od tega je bilo 32 odstotkov oziroma 67.233 nočitev tujih gostov. Število nočitev tujih gostov se je v primerjavi z letom 2004 povečalo v Zdravilišču Dolenjske Toplice za 16 odstotkov in za 2 odstotka v Hotelih Otočec. Povprečna zasedenost kapacitet v letu 2005 je bila 64 odstotkov, v samih zdraviliških zmogljivostih na 83%. Tabela 8: Prikaz števila nočitev v izbranih slovenskih in nemškem zdravilišču v obdobju 2003-2005 Zdravilišča Krka Panonske Terme Terme Čatež Terme Nastavitveni objekt REALIZIRANO ŠTEVILO NOČITEV 2003 2004/03 2004 2005/04 2005 Dolenjske Toplice 82.486 96 78.869 97 76.356 Šmarješke Toplice 89.535 95 85.204 96 81.965 Hoteli Otočec 43.589 83 36.116 103 37.319 Hotel Krka 12.307 104 12.758 Skupaj Krka Zdravilišča 215.610 99 212.496 98 208.398 Skupaj Krka Zdravilišče Strunjan 101.357 103 104.729 104 108.571 SKUPINA ZDRAVILIŠČA KRKA 316.967 100 317.225 100 316.969 Terme 3000 hotel Ajda 78.728 94 74.263 91 67.315 hotel Termal 67.274 102 68.636 93 63.824 Turistično naselje 27.901 108 30.026 87 26.028 Prekmurska vas - Terme 3000 22.050 98 21.704 99 21.548 Prekmurska vas - ostali 52.509 106 55.647 112 62.090 Kamp 106.916 106 113.559 94 106.388 Skupaj Terme 3000 355.378 102 363.835 95 347.193 Terme Banovci 91.731 99 90.747 122 111.143 Hotel Jeruzalem 18.481 103 18.947 87 16.477 Terme Lendava 55.023 110 60.741 128 78.045 Terme Ptuj 41.794 144 60.188 107 64.670 Terme Radenci 149.712 100 150.152 89 132.886 SKUPINA PANONSKE TERME 712.119 105 744.610 101 750.414 Čatež hotel Terme 61.517 106,9 65.787 100,5 66.095 hotel Toplice 61.401 113,3 69.588 109,9 76.472 hotel Zdravilišče 34.394 110,3 37.929 94,9 35.988 Bungalovi 23.210 75,6 17.557 106,6 18.721 Skupaj Čatež 180.522 105,7 190.861 103,4 197.276 Mokrice Golf Grad mokrice 4.682 121,8 5.704 100,2 5.718 Avtocamp 297.947 103,5 308.314 103,6 319.414 Skupaj Mokrice 302.629 103,8 314.018 103,5 325.132 Koper hotel Koper 8.087 166,0 13.423 81,7 10.960 Aquapark hotel Žusterna 38.696 142,6 55.180 93,3 51.485 Skupaj Koper 46.783 146,6 68.603 91,0 62.445 SKUPINA TERME ČATEŽ 529.934 108,2 573.482 102,0 584.853 SKUPINA DORINT 5.709.015 108,5 6.193.724 106,6 6.603.958 Vir: Letna poročila družb, 2004 in 2005 Celotna skupina Krka Zdravilišča je od leta 2003 do leta 2005 realizirala skoraj enako število nočitev in je tudi glede tega najmanj uspešna med opazovanimi slovenskimi zdravilišči (graf 4). Znotraj skupine pa je največ nočitev realizirala družba Krka Zdravilišča Strunjan, v kateri se je realizirano število nočitev povečalo od leta 2003 do leta 2005 za sedem odstotnih točk. Preostale družbe znotraj skupine Krka Zdravilišča pa so v tem času imela manj nočitev, najmanj nočitev je realizirala družba hotel Krka s samo 12.758 nočitvami v letu 2005, kar pa je vseeno za 4 odstotne točke več kot leta 2004. 19
V družbi Krka Zdravilišča Strunjan so v letu 2005 razpolagali z enakimi prenočitvenimi zmogljivostmi kot leta 2004, to je s 380 ležišči. Od tega s 149 ležišči v objektih standarda treh zvezdic, ki imajo sezonski značaj, ostale zmogljivosti so na nivoju štirih zvezdic. Realizirali so 108.571 nočitev. V letu 2004 pa so realizirali za tri odstotne točke več nočitev kot leta 2003, pri čemer je bil delež tujih gostov 34%. Povprečna zasedenost objektov skozi vse leto 2005, brez upoštevanja dela objektov s sezonskim značajem, je bila 78 %. Upad nočitev nemških in ruskih gostov so nadomestili predvsem na italijanskem tržišču, ki ostaja njihovo najpomembnejše tuje tržišče, ter deloma tudi na avstrijskem tržišču. Skupno število nočitev skupine Terme 3000 je leta 2005 znašalo 750.414 in je v primerjavi z letom 2004 večje za eno odstotno točko ter za 6 odstotnih točk večje kot leta 2003. Največjo rast nočitev so ugotovili v družbi Terme Lendava, kar za 28 odstotnih točk višjo v primerjavi z letom 2004 in za 38 odstotnih točk v primerjavi z letom 2003. V Termah Ptuj se je število nočitev povečalo za 7 odstotnih točk. V družbi Terme 3000 se je leta 2005 glede na leto 2004 število nočitev zmanjšalo za 5 odstotnih točk, v Termah Radenci pa se je število nočitev zmanjšalo za 12 odstotnih točk. Skupina Terme 3000 je povečala skupno penzionsko in izven penzionsko realizacijo za 2 odstotni točki. Največ nočitev znotraj Term 3000 je pridobila Prekmuska vas, najmanj pa Turistično naselje. Največji porast nočitev v skupni realizaciji je ustvarila družba Terme Lendava, in sicer za 19 odstotkov, sledijo Terme Ptuj z 9%. Kot je razvidno iz tabele 8, so v Termah Čatež leta 2005 realizirali največ nočitev v avtokampu, ki predstavlja kar 55% vseh prenočitev, v hotelu Terme 11%, v hotelu Toplice 13%, v hotelu Zdravilišče in Čatež 9% ter v hotelih v Kopru 11% vseh prenočitev družbe. V primerjavi s preteklimi leti so se leta 2005 najslabše odrezali hotel Koper, s kar 18 odstotnimi točkami padca v primerjavi z letom 2004, Aquapark hotel Žusterna z 8 odstotnimi točkami manj kot leta 2004 ter hotel Zdravilišče s 5 odstotnimi točkami manj kot leta 2004. Preostale družbe znotraj skupine Terme Čatež pa so prikazale večjo realizacijo nočitev kot leta 2004. Skupno so Terme Čatež dosegle leta 2005 325.132 nočitev, kar je za 3,5 odstotne točke več kot leta 2004, in kar za sedem odstotnih točk več kot leta 2003. Iz tabele 8 je razvidno, da so med opazovanimi slovenskimi zdravilišči v celotnem obdobju od leta 2003 do leta 2005 dosegle največjo realizacijo nočitev Panonske Terme, pred Termami Čatež in Krka Zdravilišča. Vidno je tudi, da imajo v obdobju 2003-2005 največji delež realiziranih prenočitev med izbranimi slovenskimi zdravilišči Panonske Terme, s kar 46% vsa leta. Na drugem mestu so Terme Čatež, katerih delež se je s 34% v letu 2003 povečal na 35% v letu 2004 in 2005. Najslabša v realizaciji nočitev so bila Krka Zdravilišča s samo 20% deležem v letu 2003, ki pa se je v letu 2004 zmanjšal na 19% in je ostal leta 2005 nespremenjen. 20
Graf 4: Prikaz realiziranih nočitev v izbranih slovenskih zdraviliščih od leta 2003 do leta 2005 Prikaz realiziranih nočitev v izbranih slovenskih zdraviliščih v obdobju 2003-2005 50% 40% 30% 20% 10% 0% 46% 34% 45% 35% 45% 35% 20% 19% 19% 2003 2004 2005 Leto Zdravilišča Krka Panonske Terme Terme Čatež Vir: Letna poročila družb, 2004 in 2005 Med izbranimi slovenskimi zdravilišči so v celotnem obdobju 2003-2005 realizirale največ nočitev Panonske Terme in sicer pred Termami Čatež in Krka Zdravilišča. Skupina Dorint je imela v primerjavi s slovenskimi izbranimi zdravilišči več realiziranih nočitev. Ker so kapacitete med izbranimi slovenskimi in nemškim zdraviliščem različne, sem izračunala tržne deleže za izbrana slovenska zdravilišča v letih 2003-2005 med vsemi slovenskimi zdravilišči ter tržni delež skupine Dorint med vsemi nemškimi zdravilišči. To je prikazano tudi v tabeli 9. Vidno je, da imajo Krka Zdravilišča, Panonske Terme in Terme Čatež veliko večji tržni delež med vsemi zdravilišči v Sloveniji kot pa skupina Dorint v Nemčiji. Med izbranimi slovenskimi zdravilišči imajo vso obdobje 2003-2005 najmanjši tržni delež Krka Zdravilišča in sicer 14% oziroma 13% tržni delež v letu 2005. Najvišji tržni delež imajo v tem obdobju Panonske terme z 31% v letu 2003 in 32% v letih 2004 in 2005. Skupina Dorint ima konstantni 2% tržni delež na področju zdraviliškega turizma v celotni Nemčiji, kar pomeni, da obstajajo v Nemčiji zdravilišča, ki so večja od skupine Dorint in mogoče tudi poslujejo bolje od nje. Glede na to, da je v Sloveniji veliko zdravilišč in predstavljajo izbrane tri skupine zdravilišč 68% tržni delež v letu 2003 in 70% tržni delež v zdraviliškem turizmu leta 2004 in 2005, ugotavljam, da ima v obdobju 2003-2005 skupina Panonske Terme v Sloveniji največji tržni delež v zdraviliškem turizmu. Tabela 9: Prikaz tržnih deležev slovenskih izbranih zdravilišč oziroma nemškega zdravilišča v obdobju 2003-2005 2003 Tržni delež 2004 Tržni delež 2005 Tržni delež Zdravilišča Krka 316.967 14% 317.225 14% 316.969 13% Panonske Terme 712.119 31% 744.610 32% 750.414 32% Terme Čatež 529.934 23% 573.482 25% 584.853 25% Skupaj izbrana slov. zdravilišča 1.561.023 68% 1.637.321 70% 1.654.241 70% Zdravilišča Dorint 5.709.015 2% 6.193.724 2% 6.603.958 2% Prenočitve v slo. zdraviliščih 2.284.342 2.326.852 2.359.185 Prenočitve v nem. zdraviliščih 338.400.000 338.800.000 344.000.000 Vir: Podatki iz tabel 1, 2 in 8 21
4.4 SKLEPNE UGOTOVITVE O SESTAVI GOSTOV IN ZMOGLJIVOSTI SOB IZBRANIH ZDRAVILIŠČ ZA OBDOBJE 2003-2005 Z analizo sestave gostov in zmogljivosti sob v izbranih slovenskih in nemškem zdravilišču sem ugotovila, da nastopajo dokaj velike razlike med posameznimi zdravilišči. V zdraviliščih Dorint prevladujejo predvsem tuji gosti, medtem ko v slovenskih zdraviliščih prevladujejo predvsem domači gosti. Najbolj so se Dorintovi sestavi gostov v obdobju od leta 2003 do 2005 približale Panonske Terme, katerim se je delež tujih gostov v tem obdobju zmanjšal, medtem ko se je v Krka Zdraviliščih in Termah Čatež delež tujih gostov povečal. Najmanj tujih gostov so skozi celotno obdobje 2003-2005 imele Terme Čatež. Menim, da je sestava gostov Zdravilišč Dorint veliko bolj zaželena in boljša, saj so predvsem tuji gostje tisti, ki ostanejo dalj časa in so pripravljeni tudi več potrošiti. Po zasedenosti sob sta Krka Zdravilišča in Panonske Terme veliko boljši kot pa nemška Zdravilišča Dorint, katerih zasedenost oziroma izkoriščenost kapacitet (60%) se komaj leta 2005 približa izkoriščenosti kapacitet slovenskih zdravilišč. Največjo izkoriščenost kapacitet imajo Krka Zdravilišča; ta je skozi celotno obdobje 2003-2005 višja kot v ostalih dveh opazovanih zdraviliščih. Glede na število realiziranih nočitev v izbranih slovenskih in nemškem zdravilišču, menim da je skupina Dorint opravila večji obseg poslov, saj imajo večje število realiziranih nočitev kot izbrana slovenska zdravilišča. Če gledamo skupno število realiziranih nočitev vseh izbranih slovenskih zdravilišč in izbranega nemškega zdravilišča, predstavlja realizacija nočitev nemškega zdravilišča v celotnem obdobju 2003-2005 80% vseh realiziranih nočitev. Med izbranimi slovenskimi zdravilišči so po obsegu realiziranih nočitev največje Panonske Terme, s konstantno 10% realizacijo vseh nočitev v obdobju 2003-2005, najmanjša pa Krka Zdravilišča, ki so k skupni realizaciji nočitev prispevala konstantnih 4% realiziranih nočitev v celotnem opazovanem obdobju. Iz vseh teh analiz in primerjav je možno trditi, da so glede na sestavo gostov, izkoriščenost kapacitet ter realiziranih nočitev med vsemi primerjanimi zdravilišči boljše nemško zdravilišče Dorint, saj ima ugodnejšo sestavo gostov in veliko realizacijo nočitev. Vendar je potrebno poudariti, da imajo večje kapacitete, a hkrati tudi manjši tržni delež v nemškem zdraviliškem turizmu kot izbrana slovenska zdravilišča v slovenskem zdravilišču. Slabša so samo v izkoriščenosti kapacitet, pri katerih so slovenska Krka Zdravilišča veliko boljša, vendar sama izkoriščenost kapacitet ne pomeni dosti, če je ta majhna. Med slovenskimi zdravilišči so najboljše Panonske Terme, ki so pri sestavi gostov in številu realiziranih nočitev na drugem mestu, takoj za izbranim nemškim zdraviliščem, čeprav je razlika med Zdravilišči Dorint in Panonskimi Termami tako v sestavi gostov, najbolj pa v realiziranih nočitvah zelo velika. 22
5 PROUČEVANJE IZKAZOV IZBRANIH SLOVENSKIH IN IZBRANEGA NEMŠKEGA ZDRAVILIŠČA ZA OBDOBJE 2003-2005 5.1 PROUČEVANJE PREMOŽENJSKO FINANČNEGA POLOŽAJA IZBRANIH ZDRAVILIŠČ V OBDOBJU 2003 2005 Premoženjsko finančni položaj izbranih družb sem proučila na podlagi podatkov v njihovih bilancah stanja, ki so prikazane v tabeli 10. 5.1.1 Predpostavke in preureditve pri analizi bilance stanja Preden se lahko bilance različnih podjetij primerjajo, je potrebno preveriti primerljivost podatkov ter bilance prilagoditi. Bilanco nemške družbe, Zdravilišča Dorint, sem prilagodila bilanci stanja izbranih slovenskih zdravilišč. Postavko»Poslovni razširitveni stroški«, ki je bila v bilanci stanja Zdravilišč Dorint podana kot samostojna postavka, sem vključila v neopredmetena dolgoročna sredstva. Za podrobnejšo analizo in za lažji izračun kazalnikov sem terjatve ter finančne in poslovne obveznosti razdelila s pomočjo razkritij v letnih poročilih posamezne družbe, na kratkoročne in dolgoročne. Tolarske vrednosti bilanc stanja izbranih slovenskih zdravilišč, sem po uradnem tečaju Banke Slovenije 4, na dan 31.12.2005 (239,5756 sit/ ), spremenila v evre. V evrih izražene vrednosti sem tudi nato uporabljala kot podlago za primerjave in izračune kazalnikov. Za primerljivost bilanc, izbranih slovenskih in izbrane nemške družbe sem si postavila določene predpostavke: Glede na računovodske usmeritve izbranih slovenskih zdravilišč, ki razvrščajo terjatve na kratkoročne (do 1 leta) in dolgoročne terjatve (nad 1 letom), sem razvrstila kratkoročne in dolgoročne terjatve pri družbi Zdravilišča Dorint iz razkritij v letnem poročilu za leto 2004 in za leto 2005 tudi na ta način. Glede na računovodske usmeritve izbranih slovenskih zdravilišč, kjer delijo finančne naložbe na dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, sem pri podjetju Dorint razvrstila finančne naložbe na enak način. - Predpostavljam, da družba Dorint šteje med dolgoročne finančne naložbe deleže v podjetjih v skupini, med kratkoročne finančne naložbe pa naložbe v dolgoročne vrednostne papirje in v dana dolgoročna posojila drugim. Družba Dorint je iz prihodkov pokrila izgubo. Krka Zdravilišča in Panonske Terme so v obdobju 2003-2005 izvajale okrepitve sredstev, in sicer opredmetenih osnovnih sredstev (Panonske Terme) in dolgoročnih finančnih naložb. Prevrednotovalni popravek kapitala v slovenskih družbah sem razdelila na splošni in posebni prevrednotovalni popravek kapitala Slednjega sem nato izločila, tako da sem v pasivi izločila to postavko, v aktivi pa zmanjšala tisto pozicijo, na katero se je nanašal. Splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala nisem izločila, ker bi s tem povzročila dodatne vplive in ga v nadaljnji analizi tudi nisem razgradila, upoštevala pa jih bom skupaj s kapitalskimi rezervami. V Zdraviliščih Dorint niso izkazovali prevrednotovalnega popravka kapitala. Predpostavljam, da ni drugih bistvenih razlik v računovodskih usmeritvah proučevanih družb, ki bi terjale prečiščevanje podatkov v izkazih pred analiziranjem. 4 http://i-banka.banka-koper.si/info/cgi/infobanka.exe?f=1&tecaj=bs&site=o&lang=sl 23
Tabela 10: Prikaz bilanc stanja proučevanih družb za obdobje 2003-2005 v tisoč - preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije (239,5756 sit/ ) na dan 31.12.2005 KRKA ZDRAVILIŠČA v tisoč 31.12.2003 Delež 04/ 03 31.12.2004 Delež 05/ 04 31.12.2005 Delež SREDSTVA 73.951 100% 105 77.737 100% 107 83.534 100% A. STALNA SREDSTVA 71.159 96% 103 72.940 94% 109 79.175 95% I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 375 1% 80 301 0% 75 227 0% II. Opredmetena osnovna sredstva 62.460 84% 102 63.778 82% 109 69.534 83% III. Dolgoročne finančne naložbe 8.324 11% 107 8.861 11% 106 9.415 11% B. GIBLJIVA SREDSTVA 2.606 4% 170 4.428 6% 91 4.017 5% I. Zaloge 253 0% 109 277 0% 118 327 0% II. Poslovne terjatve 1.919 3% 146 2.803 4% 108 3.017 4% Dolgoročne poslovne terjatve 53 0% n.p. 47 0% n.p. 40 0% Kratkoročne poslovne terjatve 1.866 3% 148 2.757 4% 108 2.978 4% III. Kratkoročne finančne naložbe 264 0% 144 379 0% 112 423 1% IV. Dobroimetje pri bankah, ček in gotovina 170 0% 570 969 1% 26 249 0% C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 186 0% 199 369 0% 93 342 0% D. ZUNAJBILANČNA SREDSTVA 0 0 50 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 73.951 100% 105 77.737 100% 107 83.534 100% A. KAPITAL 62.160 84% 105 65.193 84% 98 64.170 77% I. Osnovni kapital 24.450 33% 115 28.117 36% 100 28.117 34% II. Kapitalske rezerve 0 0% n.p. 0 0% n.p. 0 0% III. Rezerve iz dobička 4.461 6% 132 5.896 8% 100 5.904 7% IV. Preneseni čisti poslovni izid 2.966 4% 68 2.007 3% 65 1.312 2% V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.445 2% 23 336 0% 0 0 0% VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 28.838 39% 100 28.838 37% 100 28.838 35% Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 28.838 39% 100 28.838 37% 100 28.838 35% Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 0 0% 0 0 0% 0 0 0% VII. Kapital manjšinskih lastnikov B. REZERVACIJE 510 1% 89 457 1% 327 1.495 2% C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 11.191 15% 107 12.006 15% 147 17.636 21% Dolgoročne finan. in posl. obveznosti 5.458 7% 62 3.379 4% 179 6.041 7% Kratkoročne finan. In posl. obveznosti 5.733 8% 150 8.627 11% 134 11.594 14% D. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 89 0% 91 82 0% 286 233 0% E. ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 0 0 50 PANONSKE TERME v tisoč 31.12.2003 Delež 04/ 03 31.12.2004 Delež 05/ 04 31.12.2005 Delež SREDSTVA 62.696 100% 166 104.216 100% 112 116.647 100% A. STALNA SREDSTVA 60.457 96% 165 99.562 96% 112 111.096 95% I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 387 1% 123 478 0% 116 552 0% II. Opredmetena osnovna sredstva 59.869 95% 165 99.005 95% 111 110.372 95% III. Dolgoročne finančne naložbe 201 0% 39 79 0% 216 172 0% B. GIBLJIVA SREDSTVA 2.202 4% 207 4.553 4% 119 5.401 5% I. Zaloge 214 0% 158 338 0% 96 325 0% II. Poslovne terjatve 1.410 2% 189 2.668 3% 108 2.876 2% Dolgoročne poslovne terjatve 0 0% n.p. 0 0% n.p. 0 0% Kratkoročne poslovne terjatve 1.410 2% 189 2.668 3% 108 2.876 2% III. Kratkoročne finančne naložbe 375 1% 317 1.186 1% 153 1.814 2% IV. Dobroimetje pri bankah, ček in gotovina 204 0% 177 360 0% 107 386 0% C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 37 0% 275 101 0% 149 150 0% D. ZUNAJBILANČNA SREDSTVA 16.856 44.332 81.244 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 62.696 100% 166 104.216 100% 112 116.647 100% A. KAPITAL 41.829 67% 106 44.314 43% 117 51.883 44% I. Osnovni kapital 13.292 21% 100 13.292 13% 100 13.292 11% II. Kapitalske rezerve 3.134 5% 100 3.134 3% 100 3.134 3% III. Rezerve iz dobička 3.381 5% 100 3.381 3% 100 3.381 3% IV. Preneseni čisti poslovni izid 4.332 7% 139 6.023 6% 135 8.144 7% V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.747 3% 142 2.489 2% 300 7.464 6% VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 14.159 23% 100 14.159 14% 103 14.529 12% Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 14.159 23% 100 14.159 14% 103 14.529 12% Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 0 0% 0 0 0% 0 0 0% VII. Kapital manjšinskih lastnikov 1.783 3% 103 1.836 2% 106 1.940 2% B. REZERVACIJE 826 1% 1.095 9.051 9% 75 6.746 6% C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 20.035 32% 254 50.835 49% 114 57.919 50% Dolgoročne finan. in posl. obveznosti 12.152 19% 186 22.577 22% 142 32.139 28% Kratkoročne finan. In posl. obveznosti 7.883 13% 358 28.258 27% 91 25.780 22% D. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6 0% 266 16 0% 613 99 0% E. ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 16.856 44.332 81.244 24
TERME ČATEŽ v tisoč 31.12.2003 Delež 04/ 03 31.12.2004 Delež 05/ 04 31.12.2005 Delež SREDSTVA 112.751 100% 96 107.761 100% 102 109.834 100% A. STALNA SREDSTVA 97.164 86% 106 102.548 95% 102 104.731 95% I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 5.350 5% 73 3.924 4% 3 112 0% II. Opredmetena osnovna sredstva 76.200 68% 112 85.555 79% 85 72.388 66% III. Dolgoročne finančne naložbe 15.614 14% 84 13.069 12% 247 32.231 29% B. GIBLJIVA SREDSTVA 15.553 14% 33 5.157 5% 99 5.100 5% I. Zaloge 470 0% 134 631 1% 91 573 1% II. Poslovne terjatve 8.459 8% 28 2.373 2% 118 2.804 3% Dolgoročne poslovne terjatve 11 0% n.p. 10 0% n.p. 5 0% Kratkoročne poslovne terjatve 8.448 7% 28 2.363 2% 118 2.799 3% III. Kratkoročne finančne naložbe 6.358 6% 22 1.415 1% 114 1.611 1% IV. Dobroimetje pri bankah, ček in gotovina 265 0% 278 738 1% 15 112 0% C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 34 0% 163 56 0% 6 3 0% D. ZUNAJBILANČNA SREDSTVA 0 0 10.947 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 112.751 100% 96 107.761 100% 102 109.834 100% A. KAPITAL 82.361 73% 93 76.927 71% 100 77.008 70% I. Osnovni kapital 16.904 15% 89 14.974 14% 100 14.974 14% II. Kapitalske rezerve 9.391 8% 140 13.148 12% 100 13.148 12% III. Rezerve iz dobička 23.695 21% 92 21.751 20% 135 29.428 27% IV. Preneseni čisti poslovni izid 6.575 6% 33 2.164 2% 174 3.767 3% V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.469 2% 115 2.837 3% 53 1.514 1% VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 16.003 14% 89 14.176 13% 100 14.176 13% Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 16.003 14% 89 14.176 13% 100 14.176 13% Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 0 0% 0 0 0% 0 0 0% VII. Kapital manjšinskih lastnikov 7.325 6% 108 7.877 7% 0 0% B. REZERVACIJE 7.255 6% 69 4.971 5% 71 3.509 3% C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 22.480 20% 112 25.247 23% 116 29.175 27% Dolgoročne finan. in posl. obveznosti 10.810 10% 114 12.371 11% 84 10.448 10% Kratkoročne finan. In posl. obveznosti 11.670 10% 110 12.877 12% 145 18.727 17% D. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 655 1% 94 616 1% 23 143 0% E. ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 0 0 10.947 DORINT v tisoč 31.12.2003 Delež 04/ 03 31.12.2004 Delež 05/ 04 31.12.2005 Delež SREDSTVA 107.349 100% 156 167.668 100% 113 189.061 100% A. STALNA SREDSTVA 30.284 28% 304 92.176 55% 99 91.286 48% I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 2.305 2% 239 5.510 3% 48 2.651 1% II. Opredmetena osnovna sredstva 23.473 22% 355 83.304 50% 104 86.887 46% III. Dolgoročne finančne naložbe 4.506 4% 75 3.362 2% 52 1.748 1% B. GIBLJIVA SREDSTVA 73.572 69% 94 69.436 41% 136 94.409 50% I. Zaloge 7.966 7% 128 10.166 6% 81 8.243 4% II. Poslovne terjatve 60.940 57% n.p. 50.202 30% 161 80.771 43% Dolgoročne poslovne terjatve 986 1% 105 1.031 1% Kratkoročne poslovne terjatve 49216 29% 162 79.740 42% III. Kratkoročne finančne naložbe 589 1% 100 589 0% 90 530 0% IV. Dobroimetje pri bankah, ček in gotovina 4.077 4% 208 8.479 5% 57 4.865 3% C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.493 3% 173 6.056 4% 56 3.366 2% D. ZUNAJBILANČNA SREDSTVA 11.234 1.002 26.356 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 107.349 100% 156 167.668 100% 113 189.061 100% A. KAPITAL -11.234-10% 43-1.002-1% 2.630-26.356-14% I. Osnovni kapital 25.200 23% 43 10.800 6% 163 17.550 9% II. Kapitalske rezerve 0 0% n.p. 56.400 34% 121 68.517 36% III. Rezerve iz dobička 0 0% n.p. 0 0% 0 0 0% IV. Preneseni čisti poslovni izid 0 0% n.p. -36.434-22% 141-51.369-27% V. Čisti poslovni izid poslovnega leta -36.434-34% 87-31.768-19% 192-61.054-32% VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 0 0% n.p. 0 0% n.p. 0 0% VII. Kapital manjšinskih lastnikov B. REZERVACIJE 23.082 22% 86 19.942 12% 172 34.256 18% C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 93.297 87% 155 144.340 86% 121 174.119 92% Dolgoročne finan. in posl. obveznosti 80.239 48% 68 54.237 29% Kratkoročne finan. In posl. obveznosti 64.101 38% 187 119.882 63% D. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 2.204 2% 199 4.388 3% 160 7.042 4% E. ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 0 0 0 0% Vir: Letno poročilo družb, 2004 in 2005 25
5.1.2 Analiza sestave sredstev in obveznosti do virov sredstev Analiza sestave sredstev V tabeli 10 so razvidni obseg, struktura in dinamika stalnih in gibljivih sredstev v proučevanih zdraviliščih za obdobje 2003-2005. Slovenska zdravilišča imajo dokaj podobno strukturo sredstev, saj v vseh letih in pri vseh družbah močno prevladujejo stalna sredstva. Pri Zdraviliščih Dorint pa prevladujejo gibljiva sredstva. Izjema je leto 2004, kjer predstavljajo v Dorintu stalna sredstva 55%, gibljiva sredstva pa 41% vseh sredstev. Vrednost gibljivih sredstev se je glede na predhodna leta v vseh družbah zniževala. Pri slovenskih družbah so izjema Panonske Terme, kjer se je vrednost gibljivih sredstev z leta 2003 na leto 2004 povečala za 107% točk, z leta 2004 na leto 2005 pa za 19% točk. Razlog za tolikšno povečanje indeksa je predvsem zaradi velikega povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev ter kratkoročnih finančnih naložb. Vrednost gibljivih sredstev se je z leta 2003 na leto 2004 povečala še v Krka Zdraviliščih za 70% točk zaradi povečanj kratkoročnih poslovnih terjatev in v Zdraviliščih Dorint leta 2005 za 36% točk zaradi povečanja zalog in dobroimetja pri bankah. Pri drugih obravnavanih družbah v obdobju od leta 2003 do leta 2005 se je vrednost gibljivih sredstev močno znižala. Zdravilišča Dorint imajo malo osnovnih sredstev ker imajo manj naprav za fitnes in zdravstvenih naprav kot v slovenskih izbranih zdraviliščih. Imajo pa na razpolago več sob. Razlog, da ima Dorint toliko več gibljivih sredstev od proučevanih slovenskih družb, je v povečanju zalog za 28% točk v letu 2004 ter povečanje kratkoročnih poslovnih terjatev v letu 2005. To povečanje zalog v letu 2004 in manjšanje v letu 2005 odraža tudi koeficient povprečnega obračanja zalog v tabeli 11, kjer se vidi, da imajo slovenske proučevane družbe hitrejše obračanje zalog in s tem tudi krajše držanje zalog (Panonske Terme leta 2005: 8,03 dni) kot v Zdraviliščih Dorint (leta 2005: 47,31 dni). Daljše držanje zalog pa pomeni tudi dodatne stroške. Terjatve do kupcev se v Zdraviliščih Dorint obrnejo hitreje in imajo tudi krajšo dobo izterjave (tabela 11), kar je ugodneje, saj se Zdraviliščem Dorint terjatve hitreje vrnejo, v povprečju so se jim v letu 2005 vrnile v 23,12 dneh. Tabela 11: Prikaz količnikov obračanja terjatev in zalog za proučevane družbe v obdobju 2003-2005 Obrat terjatev do kupcev 5 (poslovni prihodki v obdobju/ terjatve 6 ) Krka Zdravilišča Panonske Terme Terme Čatež Skupina Dorint 2003 17,24 31,95 4,71 14,32 2004 11,47 19,64 22,55 17,56 2005 14,71 25,23 43,51 15,79 2003 21,17 11,42 77,52 25,49 2004 31,84 18,58 16,19 20,78 Povprečna doba izterjave 7 (365 dni / koeficient obrata terjatev do kupcev) 2005 24,81 14,47 8,39 23,12 Povprečen obrat zalog 8 (stroški materiala / stanje zalog) Povprečna doba držanja zalog 9 (365 dni / koeficient obrata zalog) 2003 36,58 64,97 24,99 6,30 2004 38,55 42,92 18,77 5,23 2005 35,12 45,46 20,67 7,71 2003 9,98 5,62 14,60 47,31 2004 9,47 8,50 19,44 69,82 2005 10,39 8,03 17,66 47,31 Vir: Letna poročila proučevanih družb, 204 in 2005 5 Kazalnik pove, kolikokrat letno se obrnejo terjatve. Če je visok podjetje večinoma zadovoljivo uporablja terjatve v povzročeni prodaji. Obravnavana nemška družba ima v primerjavi s slovenskimi družbami večinoma nižji koeficient. Menim da vse obravnavane slovenske družbe zadovoljivo uporabljajo terjatve. 6 V izračunih sem vzela za terjatve in zalog stanje na 31.12 in ne povprečje. Predpostavljam, da je bilo to stanje značilno. 7 Količnik pove povprečen čas izterjave terjatev do kupcev. Ta čas je med vsemi proučevanimi družbami v letih 2004 in 2005 najkrajši pri Termah Čatež, v letu 2003 pa v Panonskih Termah 8 Zaloge v slovenskih proučevanih družbah se obrnejo hitreje kot v nemški družbi. 9 Povprečna doba držanja zalog je obdobje, ko podjetje vzame, predela in izda svoje zaloge. Proučevana nemška družba drži zaloge dalj časa kot proučevane slovenske družbe, kar jim povzroča dodatne stroške. 26
Kljub različni strukturi posameznih sredstev, je obseg vseh sredstev v obravnavanih zdraviliščih vrednostno dokaj primerljiv. V letih 2004 in 2005 so imela največjo skupno vrednost stalnih in gibljivih sredstev Zdravilišča Dorint, leta 2003 pa Terme Čatež. Skupna vrednost stalnih in gibljivih sredstev se v vseh družbah iz leta v leto povečuje. Izjema so Terme Čatež, katerih skupna vrednost stalnih in gibljivih sredstev se je z leta 2003 na 2004 zmanjšala za 4% točk, vendar se je z leta 2004 na 2005 ponovno povečala. Analiza sestave stalnih sredstev Sestava stalnih sredstev je ponazorjena v grafih 5 za leto 2005 ter v prilogi 5 za leto 2003 in 2004. V vseh obravnavanih družbah, ob koncu vseh opazovanih let predstavljajo največji del stalnih sredstev opredmetena osnovna sredstva. Razlike so predvsem v višini vrednosti teh sredstev pri posamezni družbi in v posameznem letu. Njihovi deleži so se v Krka Zdraviliščih v letu 2004 znižali za 16% točk zaradi povečanja dolgoročnih poslovnih terjatev, ter v letu 2005 povečali za 6% točk. V Termah Čatež so se ta sredstva iz leta 2004 na leto 2005 zmanjšal za kar 15% točk, predvsem zaradi povečanja dolgoročnih finančnih naložb. V Panonskih Termah so opredmetena osnovna sredstva v celotnem obdobju 2003-2005 vrednostno povečevala, deležno pa ostala na enakem nivoju. Najnižja stopnja odpisanosti je v celotnem obdobju 2003-205 v Termah Čatež, kjer je stopnja odpisanosti pod 30%. Za Termami Čatež imajo najnižjo stopnjo odpisanosti Zdravilišča Dorint z 35% odpisanostjo sredstev. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev = Popravek vrednosti osnovnih sredstev Nabavna vrednost osnovnih sredstev Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,41 0,43 0,43 Panonske Terme 0,41 0,39 0,38 Terme Čatež 0,25 0,25 0,26 Zdravilišča Dorint 0,33 0,34 0,35 Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne finančne naložbe so bile v vseh opazovanih družbah zelo nizke skozi celotno opazovano obdobje. Izjema so Terme Čatež, katerih delež dolgoročnih finančnih naložb je v letu 2003 znašal 14%, se v letu 2004 znižal na 12%, in nato v letu 2005 povečal na 33% vseh sredstev. Graf 5: Prikaz sestave stalnih sredstev v proučevanih družbah za leto 2005 Prikaz sestave stalnih sredstev v Krka Zdraviliščih za leto 2005 9.415; 12% 69.534; 88% 227; 0% Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Prikaz sestave stalnih sredstev v Panonskih Termah za leto 2005 172; 0% 552; 0% 110.372; 100% Prikaz sestave stalnih sredstev v Termah Čatež za leto 2005 32.231; 31% 112; 0% Prikaz sestave stalnih sredstev v Krka Zdraviliščih za leto 2005 9.415; 12% 227; 0% 72.388; 69% 69.534; 88% Vir: Tabela 10 in posledično letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 27
Analiza sestave gibljivih sredstev Sestava gibljivih sredstev v izbranih slovenskih in v izbranem nemškem zdravilišču je prikazana za leto 2005 v grafu 4 in za leti 2003 in 2004 v prilogi 6. Največji delež gibljivih sredstev v vseh izbranih zdraviliščih in v celotnem obdobju 2003-2005 predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve. Za Zdravilišča Dorint v letu 2003 ni mogoče razmejiti poslovnih terjatev na kratkoročne in dolgoročne zaradi pomanjkanja informacij, vendar domnevam,da je tega leta bilo kratkoročnih poslovnih terjatev več kot dolgoročnih poslovnih terjatev, saj so leta 2004 v Zdraviliščih Dorint bile kratkoročne poslovne terjatve tako vrednostno (49.216 tisoč ) kot tudi deležno (71%) najvišja postavka gibljivih sredstev. To je veljalo tudi za leto 2005, ko so kratkoročne poslovne terjatve v Zdraviliščih Dorint zavzemale deležno 84% vseh gibljivih sredstev in vrednostno 79.740 tisoč. Dolgoročne poslovne terjatve pa so dosegle samo 1% delež oziroma 1.031 tisoč. Razlog, da so v obdobju 2003-2005 Zdravilišča Dorint imela dosti kratkoročnih terjatev je bila posledica močne usmeritve na kratkoročnost terjatev in s tem tudi povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev. Izhajajo pa predvsem iz naslova kratkoročne terjatve do kupcev in dobaviteljev. Graf 6: Prikaz sestave gibljivih sredstev za proučevane družbe v letu 2005 Prikaz sestave gibljivih sredstev v Krka Zdraviliščah za leto 2005 423; 11% Zaloge 249; 6% 327; 8% 40; 1% 2.978; 74% Dolgoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne finančne naložbe Dobroimetje pri bankah, ček in gotovina Prikaz sestave gibljivih sredstev v Panonskih Termah za leto 2005 1.814; 34% 386; 7% 325; 6% 2.876; 53% 0; 0% Prikaz sestave gibljivih sredstev v Termah Čatež za leto 20005 1.611; 32% 573; 112; 2% 11% 5; 0% 530; 1% Prikaz sestave gibljivih sredstev v Zdraviliščih Dorint za leto 2005 4.865; 5% 8.243; 9% 1.031; 1% 2.799; 55% 79.740; 84% Vir: Tabela 10 in posledično letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 Glede na izračune kazalnika obračanja zalog in terjatev v tabeli 11, ki sem jih že omenila, sklepam, da ima nemška proučevana družba slabšo politiko izterjave, saj imajo količnik obračanja v celotnem obdobju 2003-2005 manjši kot ga imajo slovenske proučevane družbe. Ta količnik imajo od Zdravilišč Dorint manjši samo Terme Čatež leta 2003 in Krka Zdravilišča leta 2004 in 2005. Višji je ta količnik večkrat se bodo terjatve v obdobju obrnile kar je za družbo ugodneje. Tudi povprečna doba izterjave je v nemški družbi slabša in sicer traja v letu 2005 23,12 dni, v Termah Čatež pa samo 8,39 dni. Poslovne terjatve predstavljajo v slovenskih proučevanih družbah le majhen del vseh sredstev, medtem ko v nemški družbi te predstavljajo večino vseh sredstev (izjema je leto 2004, kjer predstavljajo večino vseh sredstev opredmetena osnovna sredstva). Zato bi bilo pomembno, da bi imela nemška družba krajšo dobo izterjave. 28
Pri izračunu obračanja zalog pa je stanje drugače. Slovenske proučevane družbe obračajo zaloge pogosteje in jih držijo krajši čas kot v nemški družbi. To je za slovenske družbe ugodno, saj počasno obračanje zalog in predolgo držanje zalog povzročajo dodatne stroške in se zaloge lahko pri dolgi hrambi celo pokvarijo ali zastarajo. Najboljše poslujejo po tem kazalniku z zalogami v celotnem obdobju 2003-2005 v Panonskih Termah nato pa Terme Čatež in Krka Zdravilišča. Zdravilišča Dorint pa imajo vrednost tega kazalnika v primerjavi z slovenskimi proučevanimi družbami najbolj neugoden. Analiza sestave obveznosti do virov sredstev V tabeli 10, so v bilanci stanja prikazani obseg, struktura in dinamika obveznosti do virov sredstev vseh proučevanih družb za obdobje 2003-2005 in je tudi izhodišče nadaljnje analize. Opaziti je, da je struktura pasive v izbranih slovenskih zdraviliščih dokaj podobna, medtem ko je struktura izbranega nemškega zdravilišča v primerjavi z izbranimi slovenskimi zdravilišči popolnoma drugačna. V slovenskih izbranih zdraviliščih prevladuje med obveznostmi do virov sredstev predvsem kapital, v izbranem nemškem zdravilišču pa prevladujejo finančne in poslovne obveznosti. Izjema pri slovenskih zdraviliščih so Panonske Terme, pri katerih v letih 2004 in 2005 prevladuje med obveznosti do virov sredstev postavka finančne in poslovne obveznosti, tako kot v nemških Zdraviliščih Dorint. Če ima družba veliko lastnih sredstev, lažje najame kredit ali si denar sposodi, saj so posojilodajalci pripravljeni posoditi denar tistim družbam, katere bodo sposobne ta denar tudi vrniti. To pa prezadolženo podjetje ne more, oziroma težje izvede, zato tudi težje dobi nova posojila. Ta prezadolženost je prisotna tudi v Zdraviliščih Dorint, ki imajo v celotnem obdobju 2003-2005 v pasivi prevladujočo postavko finančnih in poslovnih obveznosti, ki se jim je iz leta v leto povečevala. Predvsem na račun nakupa opredmetenih osnovnih sredstev za hčerinske družbe. Iz tega sklepam, da imajo proučevana slovenska zdravilišča, zlasti Terme Čatež in Krka Zdravilišče ugodnejšo sestavo pasive, saj jima postavka kapitala v celotnem obdobju 2003-2005 predstavlja večino pasive. V Termah Čatež jim je v celotnem obdobju 2003-2005 kapital predstavljal nad 70% vseh obveznosti do virov sredstev, v Krka Zdraviliščih pa celo84% v letih 2003 in 2004 ter 77% v letu 2005. Razlika je v tem, da imajo Terme Čatež postavko kapitala vrednostno višjo od Krka Zdravilišč, vendar imajo tudi postavko finančnih in poslovnih obveznosti višjo od njih. Finančne in poslovne obveznosti so se pri vseh proučevanih družbah skozi celotno obdobje 2003-2005 povečevale, vendar so samo v Zdraviliščih Dorint zavzemale večino obveznosti do virov sredstev in sicer 92% v letu 2005 kar je za 86,6% točk več kot leta 2003, ko so finančne in poslovne obveznosti predstavljale 87% vseh obveznosti do virov sredstev. Pri slovenskih proučevanih družbah so še največ finančnih in poslovnih obveznosti imeli v Panonskih Termah, ko so v letih 2004 in 2005 za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev povečali svoje finančne in poslovne obveznosti. Vrednost pasive se je pri vseh proučevanih družbah v celotnem obdobju 2003-2005 poviševala, razen pri Termah Čatež v letu 2004, kjer se jim je pasiva zmanjšala za 4% točke predvsem zaradi zmanjšanja kapitala za 7% točk. Vrednost pasive se je pri vseh povišala predvsem zaradi povišanja finančnih in poslovnih obveznosti, saj so se vse družbe v letu 2004 začele dodatno zadolževati, še bolj pa je to vidno v letu 2005. Ali naj ima družba v svoji pasivi več kapitala ali več dolgov je odvisno od managerjev družb in od tega ali vodijo bolj konzervativno (kapital > dolga- boljše za posojilodajalce) ali pa bolj tvegajo politiko (dolg> kapitala- boljše za lastnike, da si izplačujejo dividende, če je seveda poslovanje uspešno). 29
Menim, da je bolje če je družba sposobna poravnati svoje obveznosti in ni zaradi svojih dolgov na robu propada. Pri proučevanih družbah to še najbolje uspeva Termam Čatež, ki imajo več kapitala in se komaj v zadnjih dveh letih začnejo financirati tudi iz tujih virov sredstev. Menim tudi, da imajo Zdravilišča Dorint neustrezno politiko poslovanja, saj imajo že tako veliko čisto poslovno izgubo, da imajo celo negativni kapital in vedno večje dolgove, kar lahko vodi v propad družbe, če se ne bo v kratkem kaj spremenilo. Analiza sestave kapitala Sestava kapitala v proučevanih družbah je prikazana ponazorjena v grafu 7 za leto 2005, ter v prilogi 7 za leta 2003 in 2004, ter v bilancah stanja v tabeli 10. Iz grafov je takoj razvidno, da imajo izbrana slovenska zdravilišča zelo različno sestavo kapitala. V primerjavi izbranih slovenskih zdravilišč z izbranim nemškim zdraviliščem, pa je ta razlika v sestavi kapitala še toliko večja, zlasti zato, ker imajo Zdravilišča Dorint med leti 2003-2005 iz leta v leto popolnoma drugačno strukturo kapitala, medtem ko imamo posamezna slovenska izbrana zdravilišča v obdobju 2003-2005 znotraj družb dokaj podobno sestavo. V nemškem zdravilišču je celo celotno obdobje 2003-2005 postavka kapitala negativna, kar je posledica visoke čiste izgube v tekočem in preteklem poslovanju. Graf 7: Prikaz sestave kapitala v proučevanih družbah za leto 2005 Prikaz sestave kapitala v Krka Zdraviliščih za leto 2005 5.904; 9% 1.312; 2% 0; 0% ; 0% 28.117; 44% Osnovni kapital Kapitalske rezerve Splošni prevrednotovalni popravek kapitala Rezerve iz dobička Preneseni čisti poslovni izid 28.838; 45% 0; 0% Čisti poslovni izid poslovnega leta Kapital manjšinskih lastnikov 8.144; 16% Prikaz sestave kapitala v Panonskih Termah za leto 2005 7.464; 14% 3.381; 7% 1.940; 4% 13.292; 26% 14.529; 27% 3.134; 6% Prikaz sestave kapitala v Termah Čatež za leto 2005 3.767; 5% 29.428; 39% 1.514; 2% 0; 0% 14.974; 19% 14.176; 18% 13.148; 17% Vir: Letna poročila proučevanih družb, 004 in 2005 Izhajajoč iz bilanc stanja v tabeli 10 je vidno, da se je v Krka Zdraviliščih osnovni kapital iz 33% deleža celotnih obveznosti do virov sredstev v letu 2003 povečal za 15% točk na 36% delež celotnih virov sredstev. V letu 2005 je bil osnovni kapital v Krka Zdraviliščih enak kot v letu 2004. Povečanje osnovnega kapitala v letu 2004 je bila posledica kapitalnega vložka matične družbe Krka d.d. v višini 878.369 tisoč sit oziroma 3.666 tisoč s katerim je povečala svojo kapitalsko vlogo. 30
V Panonskih Termah je postavka osnovnega kapitala bila v celotnem obdobju 2003-2005 nespremenjena. Spreminjal se je samo njen delež v celotnih virov sredstev ki se je iz 21% leta 2003 znižal na 11% v letu 2005 in sicer na račun prenesenega čistega poslovnega izida, ki se je iz leta 2003 do leta 2005 povečal za 88% točk. To povečanje prenesenega čistega poslovnega izida je izhajalo iz čistega dobička iz preteklosti in iz tekočega poslovanja. V Termah Čatež se je osnovni kapital v letu 2004 zmanjšal in sicer zaradi sprejetega sklepa o umiku lastnih delnic v vrednosti 462.330 tisoč sit oziroma 1.930 tisoč. To vrednost so vključili v kapitalske rezerve. V letu 2005 je ta postavka ostala nespremenjena. Tudi delež osnovnega kapitala v celotnih obveznosti do virov sredstev je bil v celotnem obdobju 2004-2005 nespremenljivih 14%, leta 2003 pa 15%. V Zdraviliščih Dorint se je postavka osnovni kapital iz leta 2003 na leto 2004 zmanjšala za 57% točk kar je posledica zmanjšanja osnovnega kapitala. Konec leta 2004 so v Zdraviliščih Dpront nato izvedli še povečanje kapitala. Tudi leta 2005 so izvedli v Zdraviliščih Dorint spremembe kapitala in sicer so izvedli dva krat povečanje osnovnega kapitala na sedanjo končno stanje. To so naredili z izdajo novih delnic. Hkrati z povečanjem osnovnega kapitala so izvedli tudi pribitek katerega so zabeležili med kapitalske rezerve, katere so se v letih 2004 in 2005 prav iz tega razloga povečale. Postavke rezerve iz dobička v proučevani nemški družbi ni bilo, ker so imeli že nekaj let oziroma vsaj v opazovanem obdobju 2003-2005, izgubo. V Krka Zdraviliščih in Panonskih Termah ta postavka in postavka kapitalske rezerve nista bili veliki. Izjema so bile Terme Čatež, kjer je postavka kapitalske rezerve dosegla v letu 2005 27% vseh virov sredstev, saj je podjetje imelo v opazovanem obdobju čisti poslovni dobiček katerega del so dali v rezerve iz dobička. Slovenska proučevana zdravilišča so od leta 2003 do leta 2005 imela čisti dobiček in preneseni čisti dobiček (največ Panonske Terme leta 2005), Zdravilišča Dorint pa so imela čisto izgubo in preneseno čisto izgubo. V vseh proučevanih družbah so postavko preneseni čisti poslovni izid sestavljali tako, da so sešteli preneseni čisti poslovni izid iz preteklosti in čisti poslovni izid preteklega poslovnega leta, ter odšteli premik iz kapitala, ki se je nanašal na izplačilo dividend. Prevrednotovalni popravek kapitala sem razdelila pri preurejanju bilanc stanja za proučevane družbe na splošni in posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Nemška proučevana družba ni v obdobju 2003-2005 imela prevrednotovalni popravek kapitala. Posebni prevrednotovalni popravek sem izločila iz bilanc stanja in sicer tako, da sem ugotovila na kaj se pri posamezni proučevani družbi navezuje in nato zmanjšala navezujočo postavko v aktivi za znesek posebnega prevrednotovalnega popravka. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala je bil prisoten samo v Krka Zdraviliščih v letu 2004 ter v Panonskih Termah v celotnem obdobju 2003-2005. V Krka Zdraviliščih je znašal posebni prevrednotovalni popravek 2.660.000 sit oziroma 11.103 in se je navezoval na okrepitev dolgoročnih finančnih naložb v tej višini. V Panonskih Termah se je v celotnem obdobju 2003-2005 posebni prevrednotovalni popravek kapitala navezoval na okrepitev opredmetenih osnovnih sredstev v višini 64.537.000 sit (269.381 ) ter na okrepitev dolgoročnih finančnih naložb, ki so leta 2003 znašale 18.606.000 sit (77.662 ), leta 2004 29.143.000 sit (121.644 ) ter leta 2005 17.979.000 sit (75.045 ). 31
Gledano vrednostno imajo največ kapitala v bilanci stanja v celotnem obdobju 2003-2005 Terme Čatež, takoj za njimi so Krka Zdravilišča, na naslednjem mestu pa so Panonske Terme z najmanj kapitala v celotnem obdobju v primerjavi z izbranimi slovenskimi zdravilišči. To je tudi vidno iz grafičnega prikaza graf 8. Če primerjamo izbrana slovenska zdravilišča z izbranim nemškim zdraviliščem je razlika v višini kapitala iz grafa zelo lepo vidna, saj imajo Zdravilišča Dorint celo negativen kapital (zaradi čiste izgube in prenesene čiste izgube, ki se iz leta v leto prenaša), izbrana slovenska zdravilišča pa visok kapital (zaradi visokega deleža kapitalskih rezerv in osnovnega kapitala) in to brez čiste izgube ali prenesene čiste izgube, ampak imajo znotraj kapitala celo čisti dobiček. Znotraj kapitala prevladujejo v izbranih slovenskih zdraviliščih osnovni kapital in prevrednotovalni popravki kapitala. Izjema so Terme Čatež, pri katerih najbolj prevladujejo v kapitalu rezerve iz dobička, nato pa osnovni kapital in prevrednotovalni popravek kapitala. V proučevanem nemškem zdravilišču pa prevladuje pri kapitalu čista izguba in prenesena čista izguba, ter leta 2005 celo kapitalske rezerve zaradi izvedenega pribitka pri povečanju osnovnega kapitala. Graf 8: Prikaz vrednosti kapitala v proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 (v tisoč ) 100.000-20.000-40.000 Prikaz kapitala v proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 80.000 60.000 40.000 20.000 0 2003 2004 2005 Krka Zdravilišča 62.160 65.193 64.170 Panonske Terme 41.829 44.314 51.883 Terme Čatež 82.361 76.927 77.008 Zdravilišča Dorint -11.234-1.002-26.356 Leto Vir: Letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 Analiza sestave finančnih in poslovnih obveznosti Iz grafa 9 je razvidno, da v celotnem obdobju 2003-2005 imajo najvišje finančne in poslovne obveznosti v Zdraviliščih Dorint, kjer vrednost te postavke narašča iz leta v leto in je najvišja leta 2005 z 174.119 tisoč. Med izbranimi slovenskimi zdravilišči imajo to postavko v letu 2003 najvišjo v Termah Čatež, najnižjo v Krka Zdraviliščih, leta 2004 in 2005, pa imajo to postavno najvišjo v Panonskih Termah, najnižjo pa zopet v Krka Zdraviliščih. V Krka Zdraviliščih in v Termah Čatež v celotnem obdobju 2003-2005, prevladovale kratkoročne finančne in poslovne obveznosti. V Panonskih Termah so kratkoročne poslovne in finančne obveznosti prevladovale leta 2004, v letih 2003 in 2005, pa so prevladovale dolgoročne finančne in poslovne obveznosti. V Zdraviliščih Dorint pa so v letu 2004 prevladovale dolgoročne finančne in poslovne obveznosti, leta 2005 pa kratkoročne finančne in poslovne obveznosti. 32
Za leto 2003 v Zdraviliščih Dorint, ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja informacij finančne in poslovne obveznosti razdeliti na dolgoročne in kratkoročne, domnevam pa, da so prevladovale tega leta dolgoročne finančne in poslovne obveznosti, saj so le te leta 2004, bile zelo prevladujoče v Zdraviliščih Dorint. Pri tem je potrebno omeniti, da se pri vseh proučevanih družbah navezujejo kratkoročne obveznosti predvsem na v posameznem letu zapadli kratki del dolgoročnih kreditov, kratkoročna posojila za zagotavljanje likvidnosti in izplačilo dividend. Dolgoročne obveznosti pa se navezujejo pri vseh proučevanih družbah na dolgoročna posojila. Graf 9: Prikaz finančnih in poslovnih obveznosti v proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 Prikaz finančnih in poslovnih obveznosti v proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 200.000 v tisoč 150.000 100.000 50.000 0 2003 2004 2005 Krka Zdravilišča 11.191 12.006 17.636 Panonske Terme 20.035 50.835 57.919 Terme Čatež 22.480 25.247 29.175 Zdravilišča Dorint 93.297 144.340 174.119 Leto Vir: Letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 Zunajbilančne obveznosti Za nakup opredmetenih osnovnih sredstev imajo Panonske Terme in Krka Zdravilišča najete dolgoročne kredite, ki so zavarovani s hipotekami na premoženju posamezne družbe. Znesek teh hipotek izkazuje družba v zunajbilančnih obveznostih. V Panonskih Termah izkazujejo v celotnem obdobju 2003-2005 zunajbilančne obveznosti v Krka Zdraviliščih pa samo v letu 2005, tako kot v Termah Čatež. Termah Čatež zajemajo v zunajbilančne obveznosti dane garancije in tuja opredmetena osnovna sredstva. V Zdraviliščih Dorint so začeli izvajati reorganizacijo poslovanja, ki pa še ni prinesla želenih učinkov. To in zaradi tega povzročene dodatne obveznosti je vodilo do izkazovanja zunajbilančnih obveznosti, katerih ni bilo mogoče pokriti z lastnim kapitalom. 33
5.1.3 Presojanje harmonije med sredstvi in viri sredstev Sredstva je mogoče financirati le s tistimi viri, ki so enako dolgo na razpolago. Torej moramo financirati kratkoročna sredstva s kratkoročni viri in dolgoročna sredstva z dolgoročni viri. Načeli, ki ju moramo spoštovati, sta (Küting, 2000): dolgoročna sredstva/dolgoročni viri*100<=100 kratkoročna sredstva/kratkoročni viri*100>=100 Iz tabele 12 je razvidno, da razen Term Čatež v letu 2003 in Zdravilišč Dorint v letu 2005, izbrana zdravilišča ne upoštevajo nobeno od zgoraj omenjenih zlatih finančnih in bilančnih pravil. Kar pomeni, da financirajo s kratkoročnimi viri sredstev tudi dolgoročna sredstva. Tabela 12: Presojanje spoštovanja zlatih finančnih in bilančnih pravil v proučevanih družbah 10 Dolgoročna sredstav/dolgoročni viri *100 Kratkoročna sredstva/ kratkoročni viri*100 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Krka Zdravilišča 105% 106% 111% 43% 51% 34% Panonske Terme 111% 132% 123% 26% 15% 20% Terme Čatež 97% 109% 116% 123% 34% 24% Zdravilišča Dorint 153% 162% 24% 70% Vir: Tabela 10 in posledično vsa letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 Preseki bilance stanja V vseh slovenskih zdraviliščih v celotnem obdobju 2003-2005, potrebujejo že v prvem preseku za pokritje stalnih sredstev, poleg kapitala, rezervacij in vseh dolgoročnih obveznosti, še kratkoročne obveznosti. To kaže na to, da imajo slovenska izbrana zdravilišča veliko stalnih sredstev in s tem nekoliko kršijo osnovna načela zdravega financiranja, saj bi za pokritje stalnih sredstev morala zadoščati že kapital, rezervacije in dolgoročne obveznosti. Izjema v izbranih slovenskih zdraviliščih so Terme Čatež leta 2003, kjer so za pokritje stalnih sredstev uporabili samo kapital, rezervacije in del dolgoročnih obveznosti, kar kaže na to, da so tega leta upoštevali osnovna načela zdravega financiranja. V Zdraviliščih Dorint za leto 2003 zaradi pomanjkljivih informacij ni bilo mogoče razmejiti obveznosti in poslovne terjatve na kratkoročne in dolgoročne, zato za njih nisem naredila preseka bilance za leto 2003. V letu 2004, so v Zdraviliščih Dorint pri pokritju stalnih sredstev upoštevali osnovna načela zdravega financiranja, leta 2005 pa več ne, saj so stalna sredstva pokrili podobno kot slovenska zdravilišča. Drugi presek bilance stanja, ki vključuje trajni del gibljivih sredstev, bi naj bil pokrit s preostankom kapitala in dolgoročnimi obveznosti po uravnoteženju prvega preseka. Temu pravilu je so se približale Terme Čatež v letu 2003. V preostalih obravnavanih zdraviliščih in letih pa so za pokritje trajnega dela gibljivih sredstev uporabili del kratkoročnih obveznosti, kar nakazuje na pomanjkanje kakovostnih virov, saj so za financiranje trajnega dela gibljivih sredstev uporabili kratkoročne vire sredstev. V tretjem preseku bilance stanja vidimo, da preostala gibljiva sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve pri obravnavanih družbah v nobenem letu niso pokrita v skladu z zlatimi finančnimi in bilančnimi načeli. Vsi preseki bilanc stanja so vidni v tabeli 13. 10 Izračun 1. pravila: dolgoročna sredstva (stalna sredstva + zaloge +dogoročne poslovne terjatve) / dolgoročnimi viri (kapital + dolgoročne rezervacije + dolgoročne poslovne in finančne obveznosti). Izračun 2. pravila: kratkoročna sredstva (gibljiva sredstva zaloge dolgoročne poslovne terjatve+ačr) / kratkoročni viri (kratkoročne poslovne in finančne obveznosti + pasivne časovne omejitve). 34
Tabela 13: Prikaz preseka bilance stanja v proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 KRKA ZDRAVILIŠČA v tisoč 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Sredstva Obveznosti do virov sredstev 1. presek 71.159 72.940 79.175 71.159 72.940 79.175 A. stalna sredstva 71.159 72.940 79.175 A. Kapital 62.160 65.193 64.170 I. Neopredmetena OS 375 301 227 B. Rezervacije 510 457 1.495 II. Opredmetena OS 62.460 63.778 69.534 C. Dolgoročne obveznosti 5.458 3.379 6.041 III.Dolg. finančne naložbe 8.324 8.861 9.414 D. Kratkoročne obveznosti 3.031 3.911 7.469 2. presek 306 324 367 306 324 367 B. Gibljiva sredstva 306 324 367 D. Kratkoročne obveznosti 306 324 367 I. Zaloge 253 277 327 II. Dolg. poslovne terjatve 53 47 40 3. presek 2.672 4.842 4.334 2.486 4.473 3.992 B. Gibljiva sredstva 2.486 4.473 3.992 D. Kratkoročne obveznosti 2.397 4.391 3.759 I. Krat. poslovne terjatve 1.866 2.757 2.978 E. PČR 89 82 233 II. Krat. finančne naložbe 264 378 423 III.Denar 170 969 249 C. AČR 186 369 342 SKUPAJ 73.951 77.737 83.534 SKUPAJ 73.951 77.737 83.534 PANONSKE TERME v tisoč 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Sredstva Obveznosti do virov sredstev 1. presek 60.457 99.562 111.096 60.457 99.562 111.096 A. stalna sredstva 60.457 99.562 111.096 A. Kapital 41.829 44.314 51.883 I. Neopredmetena OS 387 478 552 B. Rezervacije 826 9.051 6.746 II. Opredmetena OS 59.869 99.005 110.372 C. Dolgoročne obv. 12.152 22.577 32.139 III.Dolg. finančne naložbe 201 79 172 D. Kratkoročne obveznosti 5.650 23.620 20.328 2. presek 214 338 325 216 338 325 B. Gibljiva sredstva 214 338 325 D. Kratkoročne obveznosti 216 338 325 I. Zaloge 214 338 325 II. Dolg. poslovne terjatve 0 0 0 3. presek 2.062 4.417 5.376 2.023 4.316 5.226 B. Gibljiva sredstva 2.025 4.316 5.226 D. Kratkoročne obv. 2.017 4.300 5.127 I. Krat. poslovne terjatve 1.410 2.668 2.876 E. PČR 6 16 99 II. Krat. finančne naložbe 374 1.187 1.814 III.Denar 204 360 386 C. AČR 37 101 150 SKUPAJ 62.696 104.216 116.647 SKUPAJ 62.696 104.216 116.647 TERME ČATEŽ v tisoč 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Sredstva Obveznosti do virov sredstev 1. presek 97.164 102.548 104.731 97.164 102.548 104.731 A. stalna sredstva 97.164 102.548 104.731 A. Kapital 82.361 76.927 77.008 I. Neopredmetena OS 5.350 3.924 112 B. Rezervacije 7.255 4.971 3.509 II. Opredmetena OS 76.200 85.555 72.388 C. Dolgoročne obv. 7.548 12.371 10.448 III.Dolg. finančne naložbe 15.614 13.069 32.231 D. Kratkoročne obveznosti 8.279 13.766 2. presek 481 641 578 481 641 578 B. Gibljiva sredstva 481 641 578 C. Dolgoročne obv. 481 I. Zaloge 470 631 573 D. Kratkoročne obveznosti 641 578 II. Dolg. poslovne terjatve 11 10 5 3. presek 15.141 4.628 4.528 15.106 4.572 4.525 B. Gibljiva sredstva 15.106 4.572 4.525 C. Dolgoročne obv. 2.781 I. Krat. poslovne terjatve 8.448 2.363 2.799 D. Kratkoročne obv. 11670 3.957 4.383 II. Krat. finančne naložbe 6.358 1.415 1.611 E. PČR 655 615 142 III.Denar 265 738 112 C. AČR 35 56 3 SKUPAJ 112.751 107.761 109.834 SKUPAJ 112.751 107.761 109.834 ZDRAVILIŠČA DORINT v tisoč 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Sredstva Obveznosti do virov sredstev 1. presek 92.176 91.286 92.176 91.286 A. stalna sredstva 92.176 91.286 A. Kapital -1.002-26.356 I. Neopredmetena OS 5.510 2.651 B. Rezervacije 19.942 34.256 II. Opredmetena OS 83.304 86.887 C. Dolgoročne obv. 73.236 54.237 III.Dolg. finančne naložbe 3.362 1.748 D. Kratkoročne obveznosti 29.149 2. presek 59.382 9.274 59.382 9.274 B. Gibljiva sredstva 59.382 9.274 C. Doldogorče obveznosti 7.003 I. Zaloge 10.166 8.243 D. Kratkoročne obveznosti 52.379 9.274 II. Dolg. poslovne terjatve 49.216 1.031 3. presek 22.166 91.867 16.110 88.501 B. Gibljiva sredstva 16.110 88.501 D. Kratkoročne obv. 11.722 81.459 I. Krat. poslovne terjatve 986 79.740 E. PČR 4.388 7.042 II. Krat. finančne naložbe 589 530 C. Dolgoročne obveznosti III.Denar 8.479 4.865 C. AČR 6.056 3.366 SKUPAJ 167.668 189.061 SKUPAJ 167.668 189.061 Vir: Letna poročila vseh obravnavanih družb za leto 2004 in 2005 35
Kazalniki stanja financiranja Stopnja lastniškosti financiranja V % Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 84% 84% 77% Panonske Terme 67% 43% 44% Terme Čatež 73% 71% 70% Zdravilišča Dorint -10% -1% -14% Kapital Obveznosti do virov sredstev Ta kazalnik kaže stopnjo finančne varnosti oziroma odvisnosti podjetja od zunanjih virov financiranja. Vrednost kazalnika naj bi bila manjša ali enaka 50% (0,50). To je kriterij. Dejansko potrebna vrednost pa je odvisna predvsem od strukture aktive (več kot je dolgoročnih sredstev, višji mora biti). Čim večja je vrednost kazalnika, tem večji je delež kapitala med celotnimi viri sredstev. Velika vrednost kapitala izraža konzervativno finančno politiko podjetja, ki zmanjšuje tveganje pri poslovanju. Za posojilodajalce je važno, da je vrednost kazalnika čim višja, saj je z višino zadolžitve povezano kreditno tveganje. Latnikom kapitala pa v nasprotju velika vrednost kazalnika ne ustreza, saj je ob veliki vrednosti kazalnika težko doseči dobičkonosnost kapitala. Relativno nizka vrednost kazalnika izraža agresivno politiko, kar povečuje tveganje pri poslovanju. (Wild et. al., 2003) Vidno je, da imajo Krka Zdravilišče in Terme Čatež ta kazalnih celo več kot 70% v celotnem obdobju 2003-2005, kar pa je tudi potrebno saj imata več dolgoročnih sredstev. Panonske Terme so v letu 2003 imele ta kazalnik nad 50% v letih 2004 in 2005, pa pod to vrednostjo. Zdravilišča Dorint so imala v obdobju 2003-2005 stopnjo lastniškega financiranja negativno, kar pomeni, da so se v celoti financirala iz tujih virov sredstev in imajo v primerjavi s slovenskimi izbranimi zdravilišči zelo na lastnike nastrojeno politiko, medtem, ko imajo slovenska zdravilišča svojo politiko nastrojena predvsem na posojilodajalce. V tem primeru je ugodnejše poslovanje pri slovenskih proučevanih družbah saj uporabljajo poleg tujega tudi lasten vir sredstev, saj je pri financiranju iz samo tujih virov sredstev nevarnost plačilne nesposobnosti. Financiranje samo iz lastnih virov sredstev kot so to delali v Krka Zdraviliščih, ko uporabili za financiranje v letih 2003 in 2004 preko 80% lastnih sredstev, pa tudi ni dobro, saj so lasna sredstva najdražja oblika financiranja. Stopnja dolžniškosti financiranja v % Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 16% 16% 23% Panonske Terme 33% 57% 56% Terme Čatež 27% 29% 30% Zdravilišča Dorint 110% 101% 114% Dolgovi Obveznosti do virov sredstev Ta kazalnik prikazuje finančno odvisnost podjetja od zunanjih virov financiranja in s tem varnost naložb upnikov. Za posojilodajalce je pomembno, da je vrednost kazalnika čim nižja, saj je z višjo zadolžitvijo povezano tudi kreditno tveganje. Lastnikom kapitala pa je pomembno, da je vrednost kazalnika čim višja. Običajno velja pravilo, da je donosnost kapitala pri podjetju, ki se financira pretežno s kapitalom, nižja kot pri podjetju, ki se financira tudi z dolgovi. 36
Opaziti je, da je izbrano nemško zdravilišče popolnoma odvisno od zunanjih virov, izbrana slovenska zdravilišča pa se financirajo predvsem iz lastnih virov. Izjema so Panonske Terme, ki so v letih 2005 in 2004 nekoliko bolj odvisne od zunanjih virov financiranja kot od lastnih virov financiranja. Stopnja dolgoročnosti in kratkoročnosti financiranja vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z rezervacijami) ter dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev obveznosti do virov sredstev vsota kratkoročnih dolgov (skupaj s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami) obveznosti do virov sredstev v % Stopnja dolgoročnosti financiranja Stopnja kratkoročnosti financiranja Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 92% 89% 86% 8% 11% 14% Panonske Terme 87% 73% 78% 13% 27% 22% Terme Čatež 90% 88% 83% 10% 12% 17% Zdravilišča Dorint 62% 37% 38% 63% Vsa izbrana slovenska zdravilišča imajo ta kazalnik večji od 80%, izjema so Panonske Terme v letu 2004 in 2005, kjer imajo stopnjo dolgoročnosti financiranja 73% oziroma 78%. Zdravilišča Dorint imajo popolnoma drugačno strukturo financiranja kot slovenska izbrana zdravilišča, saj pri njih prevladuje stopnja kratkoročnosti financiranja kot je razvidno iz naslednjega kazalnika, pri slovenskih izbranih zdraviliščih pa je stopnja kratkoročnosti financiranja zelo majhna. Čim večji je delež kratkoročnih dolgov, večje je tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti. Kazalniki stanja investiranja Stopnja osnovnosti kapitala = osnovni kapital kapital v % Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 39% 43% 44% Panonske Terme 32% 30% 26% Terme Čatež 21% 19% 19% Zdravilišča Dorint Pri slovenskih izbranih zdraviliščih zavzema osnovni kapital manj kot 40% celotnega kapitala. Izjema so Krka Zdravilišča v letih 2004 in 2005, ko zavzema osnovni kapital 43% celotnega kapitala. Največ zavzema celotnega kapitala v Krka Zdraviliščih, najmanj pa v Termah Čatež. V primerjavi slovenskih proučevanih zdravilišč z Zdravilišči Dorint, pa imajo slednji najmanj osnovnega kapitala v celotnem kapitalu. Njihova postavka kapitala je celo negativna in sicer zaradi bilančne izgube v celotnem obdobju 2003-2005. Kar je neugodno za družbo, saj nima lastnih virov financiranja. 37
Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja = v % Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 19% 19% 30% Panonske Terme 50% 135% 125% Terme Čatež 36% 39% 42% Zdravilišča Dorint dolgovi kapital Kazalnik izraža dolžniško kapitalsko razmerje in se najpogosteje uporablja za ugotavljanje finančnega tveganja podjetja. V dolgovih se upošteva celotna pasiva, razen kapitala in PČR. V teoriji in praksi so bila postavljena različna pravila navpične finančne sestave, ki opredeljujejo optimalno razmerje med kapitalom in dolgovi. Za posojilodajalca je boljše, če je vrednost kazalnika nižja, saj bo takrat podjetje sposobno odplačati dolg. Lastniki kapitala si želijo čim višjo vrednost kazalnika, saj je tako podjetja za vsako investirano denarno enoto sposobno kupiti več sredstev, kar vodi do povečanja prihodkov od prodaje in donosnejših investicij. (Walsh, 1996) Pri nemškem izbranem zdravilišču je postavka kapitala negativna in se obveznosti financirajo v celoti z zunanjimi sredstvi, kar je za družbo neugodno, saj jim posojilodajalci v prihodnosti ne bodo hoteli več posojati sredstev. V izbranih slovenskih zdraviliščih je vrednost kazalnika pod 50%, razen v Panonskih Termah, kjer je vrednost kazalnika v letih 2004 in 2005 nad 100%, kar pomeni, da imajo v teh dveh letih več dolgov kot kapitala. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Posojilodajalce zanimajo informacije, ki jim omogočajo ugotoviti ali bodo njihova posojila in pripadajoče obresti plačane do dne, ko zapadejo, še zlasti, če gre za dolgoročna posojila. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 11 likvidna sredstva kratkoročne obveznosti Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,03 0,11 0,02 Panonske Terme 0,07 0,05 0,09 Terme Čatež 0,57 0,17 0,09 Zdravilišča Dorint 0,13 0,04 Ta kazalnik prikazuje, ali je v kratkem roku mogoče poravnati vse v danem trenutku že izkazane kratkoročne dolgove, če ne nastanejo novi. Na splošno velja: čim višja od 1 je njegova vrednost, tem boljše je za podjetje. Podjetje mora skrbeti, da vrednost kazalca trenutne plačilne sposobnosti ne bi bila prevelika ali premajhna. Prevelika likvidna sredstva bi podjetje lahko donosneje naložilo, pri premajhnih pa bi se moralo dodatno zadolževati, odlagati plačila svojim dobaviteljem in drugim upnikom ter prevzeti vse posledice nelikvidnosti. (Samuels, 1995) 11 Kot likvidna sredstva sem obravnavala samo dobroimetje v bankah, čeki in gotovina, kratkoročne finančne naložbe pa kot kratkoročni del dolgoročno danega posojila podjetjem v skupini in jih nisem upoštevala. 38
V vseh izbranih zdraviliščih je ta koeficient manjši od ena, vendar še to ne pomeni težave s plačilno sposobnostjo, saj si lahko družbe pridobijo dodatna denarna sredstva še preden jim zapadejo kratkoročne obveznosti. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev kratkoročne obveznosti Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,36 0,43 0,28 Panonske Terme 0,25 0,15 0,20 Terme Čatež 1,29 0,35 0,24 Zdravilišča Dorint 0,15 0,71 Ta kazalnik se od prejšnjega razlikuje le v tem, da so sedaj v njegovem števcu upoštevane še kratkoročne terjatve. Ta koeficient naj bi znašal najmanj ena, da bi bilo podjetje tekoče plačilno sposobno, saj bi takrat imelo vsaj toliko likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev, kolikor ima tisti dan neporavnanih kratkoročnih obveznosti. (Helfert, 2000) Vse proučevane družbe imajo vrednost tega kazalnika manjše od ena, kar kaže na to, da niso sposobna v zelo kratkem roku poravnati vseh nastalih kratkoročnih obveznosti. Izjema so Terme Čatež v letu 2003, ko so imeli ta koeficient večji od ena kar pomeni, da so bili tega leta tekoče plačilno sposobni, kar pomeni da so imeli več likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev kot kratkoročnih obveznosti. Vrednost pospešenega koeficienta podjetja Dorint je leta 2005 0,78, kar je kaže na boljšo pokritost kratkoročnih obveznosti kot v proučevanih slovenskih družbah. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,23 0,51 0,34 Panonske Terme 0,28 0,16 0,21 Terme Čatež 1,34 0,40 0,27 Zdravilišča Dorint 0,32 0,78 V števcu kratkoročnega koeficienta upoštevamo vsa gibljiva sredstva razen dolgoročnih terjatev iz poslovanja, in ga delimo s kratkoročnimi obveznostmi. Tudi s tem kazalnikom ni mogoče presojati plačilne sposobnosti podjetja, temveč le okvirne okoliščine, ki bi nanjo lahko vplivale. (Helfert, 2000) Vse obravnavane družbe so ta kazalnik v celotnem obdobju 2003-2005, imele pod 1. Izjema so Terme Čatež v letu 2003, kjer je kazalnik bil nad 1. V drugih letih in družbah, pa je kazalnik manjši, kar pomeni, da so kratkoročna sredstva v vseh obravnavanih družbah manjše od njihovih kratkoročnih obveznosti. 39
5.1.4 Sklep o premoženjsko finančnem položaju proučevanih podjetij Izbrana slovenska zdravilišča imajo na aktivi bilance stanja veliko večji delež stalnih sredstev, izbrano nemško zdravilišče pa veliko večji delež gibljivih sredstev, zaradi česa je nemško zdravilišče lahko veliko bolj fleksibilno v svojem poslovanju, saj imajo krajšo vezavo sredstev kot v izbranih slovenskih zdraviliščih in s tem tudi boljšo prilagodljivost podjetja na spremembe in boljšo plačilno sposobnost. Tudi pasiva bilance stanja se po svoji sestavi v proučevanih zdraviliščih močno razlikuje. V Termah Čatež in Krka Zdraviliščih prevladuje kapital, v Panonskih Termah leta 2004 in 2005 finančne in poslovne obveznost, v Zdraviliščih Dorint pa v celotnem obdobju 2003-2005 močno prevladujejo finančne in poslovne obveznosti. Torej prevladujejo v obravnavanih slovenskih zdraviliščih lastni viri financiranja in so finančno varnejša, v nemškem zdravilišču pa tuji viri financiranja, zaradi česar jim pada kreditna sposobnost in tudi možnost najemanja novih kreditov. Iz izračunanih kazalnikov je mogoče sklepati, da so si Zdravilišča Dorint in izbrana slovenska zdravilišča zelo različna. Izbrana slovenska zdravilišča imajo lastniško financiranje, le Panonske Terme v zadnji dveh letih uporabljajo tudi dosti dolžniškega financiranja. Zdravilišča Dorint pa so financirana izključno iz tujih virov. Razlike so tudi pri dolgoročnosti oziroma kratkoročnosti financiranja. Pri izbranih slovenskih zdraviliščih prevladuje dolgoročno financiranje, pri nemškem izbranem zdravilišču pa kratkoročno financiranje. Opazi se, da so izbrana slovenska zdravilišča vodena boj konzervativno in v prid posojilodajalcem, medtem, ko so izbrana nemška zdravilišča vodena bolj v korist delničarjev oziroma lastnikov. Pri vseh obravnavanih družbah je skupno, da imajo pri kazalnikih vodoravnega finančnega ustroja enake, porazne rezultate. 40
5.2 PROUČEVANJE POSLOVNE USPEŠNOSTI IZBRANIH ZDRAVILIŠČ V OBDOBJU 2003-2005 Poslovno uspešnost izbranih družb sem proučila na podlagi podatkov v njihovih izkazih poslovnega izida, ki so prikazani v prilogi 8 a.. 5.2.1 Predpostavke in preureditve pri analizi izkaza poslovnega izida Analiza izkaza poslovne uspešnosti vključuje proučevanje oziroma presojanje prihodkov, odhodkov in poslovnega izida. Izhodišče je izkaz poslovnega izida za proučevane družbe v obdobju 2003-2005. Ti podatki so preurejeni in oblikovani po prvi različici izkaza poslovnega izida kot jo narekujejo slovenski računovodski standardi. Že na osnovi primerjave absolutnih podatkov lahko ugotovimo, da izbrana slovenska Zdravilišča poslujejo z dobičkom, medtem ko Zdravilišča Dorint poslujejo z izgubo. Če razdelimo celotni poslovni izid na čisti poslovni izid in davek iz dobička, ugotovimo, da se je vrednost davka iz dobička, glede na posamezno poslovno obdobje, spreminjala pri vseh obravnavanih družbah. Nihanje davka iz dobička oziroma drugih davkov bi lahko pripisali različnim davčnim olajšavam, ki so jih podjetja koristila v proučevanih obdobjih. 5.2.2 Analiza prihodkov Iz tabele 14 je razvidno, da v celotnem obdobju 2003-2005, prevladujejo v vseh izbranih slovenskih in v izbranem nemškem zdravilišču poslovni prihodki. Pri tem je potrebno omeniti, da se že na prvi pogled vidi močna prevlada poslovnih prihodkov v Zdraviliščih Dorint, kjer se ti prihodki v celotnem obdobju povečujejo. Finančni in drugi prihodki so bili v vseh proučevanih zdraviliščih zanemarljivi v celotnem obdobju 2003-2005. Izjema so samo Zdravilišča Dorint v letih 2003 in 2004. Tabela 14: Prikaz sestave prihodkov v proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 v tisoč Poslovni prihodki Finančni prihodki 2003 04/03 2004 05/04 2005 2003 04/03 2004 05/04 2005 Krka Zdravilišča 23.654 112 26.539 98 25.983 390 54 209 92 193 Panonske Terme 34.043 107 36.280 122 44.307 146 99 145 183 265 Terme Čatež 28.635 113 32.375 112 36.254 827 70 581 60 350 Zdravilišča Dorint 477.083 108 515.216 110 566.314 802 125 1.005 40 401 v tisoč Drugi prihodki Skupaj 2003 04/03 2004 05/04 2005 2003 04/03 2004 05/04 2005 Krka Zdravilišča 52 203 105 116 121 24.095 111 26.853 98 26.298 Panonske Terme 105 51 53 103 55 34.293 106 36.478 122 44.627 Terme Čatež 349 28 97 0 0 29.811 111 33.053 111 36.604 Zdravilišča Dorint 38.700 49 18.900 0 0 516.585 104 535.121 106 566.715 Vir: Izkazi poslovnega izida in posledično vsa letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 V tabeli 14 je vidna dinamika rasti posameznih vrst prihodkov v vseh proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 v grafu 10 (za leto 2005) in prilogi 8 b (za leti 2003 in 2004) pa je vidna struktura celotnih prihodkov v proučevanih družbah. Opaziti je, da so se v Zdraviliščih Dorint poslovni prihodki povečali iz leta 2003 na leto 2004 za 8 odstotnih točk, iz leta 2004 na leto 2005 pa za 10 odstotnih točk. 41
Poslovni prihodki so v Zdraviliščih Dorint v celotnem proučevanem obdobju znašali okoli 100% vseh prihodkov in sicer zlasti iz naslova realiziranih nočitev, katerih največji del je bil realiziran v Nemčiji. Drugi prihodki v letu 2004 so v Zdraviliščih Dorint zaradi odprodaje lastnih delnic. V Krka Zdraviliščih se je vrednost poslovnih prihodkov iz leta 2003 na leto 2004, povečala za 12 odstotnih točk, iz leta 2004 na leto 2005 pa so se zmanjšali za 2 odstotni točki. Prav tako kot v Zdraviliščih Dorint, je tudi v Krka Zdraviliščih, Panonskih Termah in Termah Čatež v večji realizaciji nočitev gostov. Panonske Terme so v letih 2003 in 2004 imele 100% delež vseh prihodkov iz poslovanja, leta 2005 pa 99% delež. Ti poslovni prihodki so se iz leta 2003 na 2004 povečali za 5 odstotnih točk, iz leta 2004 na 2005 pa za 22 odstotnih točk. Leta 2003 so poslovni prihodki v Termah Čatež predstavljali 96% vseh prihodkov. Le ti so se iz leta 2003 na leto 2005 povečali za 13% točk in nato iz leta 2004 na 2005 ponovno za 12% točk. Tako da so leta 2005 v Termah Čatež z 99% vseh prihodkov prevladovali poslovni prihodki. Graf 10: Prikaz sestave prihodkov v proučevanih družbah za leto 2005 Prikaz sestave prihodkov v Krka Zdraviliščih za leto 2005 193; 1% 121; 0% Prikaz sestave prihodkov v Panonskih Termah za leto 2005 265; 1% 55; 0% 25.983; 99% Poslovni prihodki Finančni prihodki Drugi prihodki 44.307; 99% Prikaz sestave prihodkov v Termah Čatež za leto 2005 350; 1% 0; 0% Prikaz sestave prihodkov v Zdraviliščih Dorint za leto 2005 401; 0% 0; 0% 36.254; 99% 566.314; 100% Vir: Izkazi poslovnega izida in posledično vsa letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 Panonske Terme so imele celotno obdobje 2003-2005 najvišje poslovne prihodke med obravnavanimi slovenskimi zdravilišči, predvsem zaradi večje realizacije nočitev kot v preostalih dveh proučevanih slovenskih družbah. V primerjavi z nemškim zdraviliščem, pa so imela Zdravilišča Dorint celotno obdobje najvišje poslovne prihodke. 42
5.2.3 Analiza odhodkov Iz tabele 15 je razvidno, da v celotnem obdobju 2003-2005 prevladujejo poslovni odhodki v vseh izbranih družbah, predvsem pa v izbrani nemški družbi. Finančni in drugi odhodki so bili v vseh proučevanih zdraviliščih zanemarljivi v celotnem obdobju 2003-2005. Izjema so samo Zdravilišča Dorint, ki so v celotnem obdobju imela v primerjavi s slovenskimi proučevanimi zdravilišči zelo visoke druge odhodke. Tabela 15: Prikaz sestave odhodkov v proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 v tisoč Poslovni odhodki Finančni odhodki 2003 04/03 2004 05/04 2005 2003 04/03 2004 05/04 2005 Krka Zdravilišča 21.964 116 25.408 104 26.449 611 88 535 87 467 Panonske Terme 30.008 106 31.947 110 35.076 2.023 92 1.853 104 1.925 Terme Čatež 25.064 107 26.763 99 26.408 1.311 100 1.311 73 952 Zdravilišča Dorint 506.273 107 539.531 115 620.944 4.383 151 6.639 76 5.069 v tisoč Drugi odhodki Skupaj 2003 04/03 2004 05/04 2005 2003 04/03 2004 05/04 2005 Krka Zdravilišča 60 70 42 271 114 22.634 115 25.985 104 27.031 Panonske Terme 31 170 52 123 64 32.062 106 33.852 110 37.064 Terme Čatež 51 44 22 0 0 26.425 106 28.096 97 27.360 Zdravilišča Dorint 40.724 89 36.434 135 49.302 551.380 106 582.604 116 675.315 Vir: Izkazi poslovnega izida in posledično vsa letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 V tabeli 15 je vidna dinamika rasti posameznih vrst odhodkov v vseh proučevanih družbah za obdobje 2003-2005 v grafu 11 (za leto 2005) in prilogi 8 c (za leti 2003 in 2004) pa je vidna struktura celotnih odhodkov v proučevanih družbah. Opaziti je, da so se Zdraviliščih Dorint v celotnem obdobju 2003-2005 povečevali vsi odhodki. Izjema so izredni odhodki v letu 2004, ki so se zmanjšali za 11 odstotnih točk, vendar so se že na leto 2005 ponovno povečali za 35 odstotnih točk. Poslovni odhodki so se jim povečali iz leta 2003 na leto 2004 za 7 odstotnih točk oziroma deležno in iz leta 2004 na 2005 za 15 odstotnih točk. V celotnem obdobju so poslovni odhodki v Zdraviliščih Dorint zavzemali okoli 93% vseh odhodkov. Največji del poslovnih odhodkov v Zdraviliščih Dorint je iz naslova drugih poslovnih odhodkov v povprečju okoli 56% vseh poslovnih odhodkov zaradi stroškov najema in zakupa, nato pa sledijo stroški dela, ki so se vsako leto povečevali. Družba ima poleg poslovnih tudi nekaj drugih odhodkov iz naslova pretekle izgube, ki so v primerjavi s slovenskimi proučevanimi družbami precej visoki, saj so se po zmanjšanju za 11% odstotnih točk v letu 2004 povečali za 35% točk v letu 2005. V Krka Zdraviliščih so tako kot v Zdraviliščih Dorint celotno obdobje 2003-2005 prevladovali poslovni odhodki s 98% vseh odhodkov. Vrednostno so se poslovni odhodki v Krka Zdraviliščih povečali 16 odstotnih točk iz leta 2003 na leto 2004 oziroma za 4 odstotne točke iz leta 2004 na leto 2005. Poslovni odhodki so se v Krka Zdraviliščih povečevali predvsem iz naslova stroškov dela in tudi zaradi stroškov materiala in storitev, ki so se v obdobju 2003-2005 povečevali. Družba v tem obdobju ni imela izrazitih finančnih ali drugih odhodkov, ampak samo poslovne odhodke. Podobno je bilo tudi v Panonskih Termah in Termah Čatež. V Panonskih Termah so se poslovni odhodki povečali za 17 odstotnih točk iz leta 2003 na leto 2005 predvsem iz naslova stroškov materiala in storitev ter iz stroškov dela. Finančni odhodki pa so se tako v Panonskih Termah kot tudi v Termah Čatež navezovali na obresti za dolgoročne in kratkoročne kredite. 43
V Termah Čatež so v letih 2003-2005 prevladovali vsa leta poslovni odhodki, ki so se iz 95% v letu 2003 in 2004, povečali na 97% vseh odhodkov v letu 2005 oziroma so se iz leta 2003 na leto 2005 za 4 odstotne točke. Le ti so se povečevali predvsem iz naslova stroškov materiala in storitev, stroškov dela ter iz odpisa vrednosti. Graf 11: Prikaz sestave odhodkov v proučevanih družbah za leto 2005 Prikaz sestave odhodkov v Krka Zdraviliščih za leto 2005 467; 2% 114; 0% Prikaz sestave odhodkov v Panonskih Termah za leto 2005 1.925; 5% 64; 0% 26.449; 98% Poslovni odhodki Finančni odhodki Izredni odhodki 35.076; 95% Poslovni odhodki Finančni odhodki Izredni odhodki Prikaz sestave odhodkov v Termah Čatež za leto 2005 952; 3% 0; 0% Prikaz sestave odhodkov v Zd ravilišč ih Dorint za leto 2005 5.069; 1% 49.302; 7% 26.408; 97% Poslovni odhodki Finančni odhodki Izredni Odhodki 620.944; 92% Poslovni odhodki Finančni odhodki Izredni odhodki Vir: Izkazi poslovnega izida in posledično vsa letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 Če gledamo skupne odhodke, so bili v celotnem obdobju 2003-2005 najvišji v Zdraviliščih Dorint. Čeprav so bili skupni odhodki v slovenskih izbranih zdraviliščih v tem obdobju močno nižji od Zdravilišč Dorint, so največ odhodkov med izbranimi slovenskimi zdravilišči imele v celotnem obdobju 2003-2005 Panonske Terme, katere so tudi imele celotno obdobje 2003-2005 najvišje poslovne odhodke med obravnavanimi slovenskimi zdravilišči. Ti stroški so naraščali iz naslova stroškov materiala in blaga ter stroškov dela. Glede na to, da so prav Panonske Terme imele med slovenskimi Zdravilišči največ prihodkov in sicer poslovnih iz naslova večje realizacije nočitev, za katere so morali potrošiti tudi več materiali (zdravila, zdravstveni pripomočki, hrana,.). 44
5.2.4 Analiza poslovnega izida Iz tabele 16 je razvidno, da so vsa obravnavana slovenska zdravilišča celotno obdobje 2003-2005 poslovala s čistim dobičkom. Izjema so Krka Zdravilišča v letu 2005, kjer o poslovala s čisto izgubo v vrednosti 752 tiso. Tudi Zdravilišča Dorint so poslovala s čisto izgubo in sicer v celotnem obdobju 2003-2005. Razlog je predvsem v previsokih poslovnih stroških, torej v stroških sela in materiala pri Krka Zdraviliščih, ter v Zdraviliščih Dorint iz drugih poslovnih odhodkov, natančneje iz stroškov za najem in zakupe. Ves čas se jim je izguba povečevala, tako, da so leta 2005 dosegli najvišjo čisto izgubo v vrednosti 110.356 tisoč. Tako so v primerjavi med izbranimi slovenskimi zdravilišči in tudi v primerjavi izbranih slovenskih zdravilišč z izbranim nemškim zdraviliščem, imeli najvišji čisti dobiček vso obdobje 2003-2005 v Termah Čatež, z 7.856 tisoč v letu 2005. Tabela 16: Prikaz vrednostnega obsega delnih izidov, davkov ter čistega poslovnega izida v tisoč Krka Zdravilišča Panonske Terme Terme Čatež Zdravilišča Dorint 2003 2004 2005 2003 2004 2005 2003 2004 2005 2003 2004 2005 IZRAČUN DELNIH IZIDOV Poslovni izid rednega delovanja 1.690 1.132-466 4.034 4.330 9.231 3.572 5.612 9.847-29.190-24.315-54.630 Poslovni izid finančnega delovanja -221-326 -274-1.877-1.708-1.659-484 -730-602 -3.581-5.634-4.668 Poslovni izid zunaj rednega delovanja -8 63 7 74 1-9 299 75 0-2.024-17.534-49.302 Poslovni izid 1.461 869-733 2.258 2.623 7.562 3.386 4.957 9.245-34.795-47.483-108.600 Davek 0 515 19 108 76 0 220 1.382 1.389 1.639 1.819 1.756 Efektivna davčna stopnja 12 (v %) 0,00 59,28 2,59 4,78 2,90 0,00 6,50 27,88 15,02 4,71 3,83 1,62 Čisti poslovni izid 1.461 354-752 2.150 2.547 7.562 3.166 3.575 7.856-36.434-49.302-110.356 Vir: Izkazi poslovnega izida in posledično vsa letna poročila proučevanih družb, 2004 in 2005 Če se razdeli celotni poslovni izid na čisti poslovni izid in davek iz dobička, se je vrednost davka iz dobička glede na posamezno leto v obdobju 2003-2005 spreminjala pri vseh obravnavanih zdraviliščih. Nihanje davka iz dobička oziroma drugih davkov bi lahko pripisali različnim davčnim olajšavam, ki so jih družbe koristile v proučevanem obdobju. V Panonskih Termah in Termah Čatež se je čisti poslovni dobiček iz leta v leto povečeval in sicer se je iz leta 2003 na 2004 povečal 11 (Panonske Terme) oziroma 18(Terme Čatež) odstotnih točk. Iz leta 2004 na leto 2005, pa pri obeh zdraviliščih za več kot 100 odstotnih točk. Čeprav imata Terme Čatež in Panonske Terme v obdobju 2003-2005 podobne čiste poslovne izide, se iz tabele 16 vidi, da imata različne efektivne davčne stopnje. V Krka Zdraviliščih se je čisti poslovni dobiček iz leta 2003, zmanjšal za 76 odstotnih točk na leto 2004, ter je celo prerasel v letu 2005 v čisto poslovno izgubo. V opazovanem obdobju 2003-2005 se je uspešnost Krka Zdravilišč zmanjšala predvsem zaradi manjše realizacije nočitev iz leta 2004 na 2005, manjših prihodkov ter večjih odhodkov iz poslovanja, medtem ko se je realizacija nočitev v drugih obravnavanih zdraviliščih povečala. V Zdraviliščih Dorint, se je čista poslovna izguba iz leta 2003 do leta 2005, vsako leto stopnjevala. Iz leta 2003 na 2004 za 35 odstotnih točk, iz leta 2004 na 2005 pa za več kot za 100 odstotnih točk. 12 Efektivna davčna stopnja = (dejanski davek/ poslovni izid) * 100 45
5.2.5 Presoja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja Yilmaz trdi (Yilmaz, 2006a in 2006 b) da se pojavljajo nove metode za primerjavo uspešnosti in učinkovitosti zdraviliškega turizma s proizvodno dejavnostjo, ki temeljijo na značilnostih obeh področij tako proizvodne kot zdraviliške. Udeleženci v zdraviliškem turizmu zavedajo pomembnosti merjenja in primerjave poslovne uspešnosti in učinkovitosti. V Veliki Britaniji poskušajo izboljšati poslovno uspešnost zdravilišč z analizo desetih najboljših organizacij v tej panogi (Phillips, 2005). Pri tem so prišli do sklepa, da je potrebno vaditi kontrolo budžeta, s pogledom na dohodek ter da mora biti prisoten na stranke naravnan management, ki bi naj izboljšal kvaliteto storitve in pridobil redne goste. Nelly (Nelly, 2006) trdi, da resnična vloga merjenja uspešnosti ni v kontroli managementa, ampak v poučevanju le tega. Veliko lažje je tudi uporabiti podatke, ki že obstajajo v tradicionalno reorganizirani družbi. Schachter je mnenja (Schachter, 2006), da če je pričakovano vračilo nagrada tveganja sta potem management tveganja in merjenje uspešnosti med sobolj povezana. Hadyn (Hadyn, 1997) ugotavlja, da je v zadnjem času vedno večji poudarek na poslovni uspešnosti in učinkovitosti, kvalitetnih izboljšavah ter timskem delu. Poslovna učinkovitost je povezana z uspehom in s konstrukcijo»odličnosti«. V zadnjem času se pojavljajo tudi debate o tem katera praksa TQM (Total Quality Management) je boljša in prenese višje poslovne rezultate. Nekateri predlagajo in trdijo, da je uporaba TQM prakse, ki vključuje vodenje, človeški kapital in fokus na stranke, veliko boljša kot benchmarking, procesna analiza in presoja učinkovitosti (Taylor in Wright, 2006). V času obsežnega ekonomskega znanja so družbe našle ključ uspeha v učinkovitem in izobraženem managementu. Huang ugotavlja (Huang et al., 2006), da je sploh povezava merjenja učinkovitosti poslovanja in izobraženega managementa ključnega pomena za prihodnost družb. Pojavljajo pa se tudi vedno novi modeli, ki vključujejo povezavo med znanjem managementa in vrednostjo podjetja. Podjetja začnejo počasi vključevati odprtost in poštenost k ključu poslovne uspešnosti. Zato vključujejo tudi nekatere družbe že vse finančne podrobnosti in podatke o plačah glavnih direktorjev v letna poročila ter jih objavljajo na intranetu. (Newing, 2006) Kazalniki uspešnosti poslovanja Koeficient donosnosti kapitala (ROE) = Začetna točka vsake sistematične analize poslovanja družb je čista dobičkonosnost kapitala (return on equity), ki je definira kot (Palepu et. al., 2004): Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,023 0,005 Čista izguba Panonske Terme 0,050 0,057 0,145 Terme Čatež 0,038 0,046 0,097 Zdravilišča Dorint Čista izguba čisti dobiček povprečni kapital Dobičkonosnost kapitala je obširen pokazatelj učinkovitosti družb, saj pokaže kako dobro obratujejo managerji z investicijami delničarjev. Primerjava koeficienta čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) s stroški kapitala je smiselno ne samo za ugotovitev vrednosti družbe, ampak tudi za premislek o prihodnji dobičkonosnosti družbe. Kazalnik čiste donosnosti kapitala nam pove, kolikšno je razmerje med čistim poslovnim izidom in povprečnim stanjem kapitala v podjetju. (Wild et. al., 3003) 46
Panonske Terme imajo ta kazalnik še največji, Zdravilišča Dorint pa so v celotnem obdobju 2003-2005 na enoto kapitala ustvarila izgubo, kar je znak, da bi se verjetno investitorji raje odločili za donosnejšo varianto-to se pravi za družbo Panonske Terme. Koeficient donosnosti sredstev (ROA) (return on assets) ROA = Čisti dobiček + (1- davčna stopnja) * obresti Povprečna sredstva Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,0254 0,0098-0,0052 Panonske Terme 0,0575 0,0376 0,0773 Terme Čatež 0,0347 0,0397 0,0770 Zdravilišča Dorint -0,3183-0,2759-0,5714 Ta kazalnik prikazuje razmerje med čistim dobičkom in vloženimi sredstvi. Obstaja več različic tega koeficienta, saj se lahko uporabijo različne oblike dobička (čisti dobiček, dobiček pred odštetjem obresti in davka na dobiček). Prikazuje pa uspešnost poslovodstva z uporabo obstoječih sredstev. (Houghton Mifflin college division - Case Studies, 2006) Zgornji rezultati prikazujejo koeficient donosnosti sredstev, ki upošreva davek na dobiček in obresti. Davčna stopnja davka na dobiček v Sloveniji je 25%, v Nemčiji pa je 16% in se bo s prvim januarjem leta 2007 povišal na 19%. V celotnem obdobju 2003-2005 je pri Zdraviliščih Dorint in Krka Zdraviliščih samo v letu 2005, ta koeficient negativen, saj sta zdravilišči v tem obdobju imeli čisto poslovno izgubo. Na podlagi rezultatov tega koeficienta se da sklepati, da najbolje od proučevanih družb uporabljajo obstoječa sredstva Panonske Terme v letu 2003, v letih 2004 in 2005 pa Terme Čatež. Kazalniki gospodarnosti Koeficient gospodarnosti poslovanja = poslovni prihodki / poslovni odhodki Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 1,08 1,05 0,98 Panonske Terme 1,13 1,14 1,26 Terme Čatež 1,14 1,21 1,37 Zdravilišča Dorint 0,94 0,95 0,91 Koeficient gospodarnosti poslovanja je kazalnik, ki kaže na intenzivnost odmikanja prihodkov iz poslovanja od odhodkov iz poslovanja. Podjetje je poslovno uspešnejše, čim večja je vrednost tega kazalnika ob tem, da podjetje izkazuje čisti dobiček. (Bernstein, 1993 a) Opaziti je, da imajo najvišjo vrednost tega kazalnika celotno obdobje 2003-2005, Terme Čatež, takoj za njimi pa Panonske Terme. Leta 2005 je vidno, da so Krka Zdravilišča imela več poslovnih odhodkov kot poslovnih prihodkov, tega leta so imele tudi čisto poslovno izgubo. V Zdraviliščih Dorint je ta kazalec vedno pod 100% imela pa so tudi celotno obdobje 2003-2005, čisto poslovno izgubo. 47
Stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov = stroški dela / poslovni prihodki Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,41 0,40 0,42 Panonske Terme 0,35 0,35 0,30 Terme Čatež 0,24 0,23 0,26 Zdravilišča Dorint 0,31 0,29 0,28 To je eden pomembnejših kazalnikov za mnoga podjetja, saj opozarja na bistvenost neposrednih in splošnih stroškov plač ter z njim povezanih dajatev. Pomemben je predvsem zato, ker stroški plač predstavljajo eno največjih kategorij stroškov mnogih podjetij, po drugi strani pa jih je težko kontrolirati. (Brigham, 1999) Iz rezultatov kazalnika je razvidno, da so Terme Čatež v obdobju 2003-2005 potrebovale le 24% oziroma leta 2005 26% poslovnih prihodkov za pokritje stroškov dela. Za podjetje je ugodno, da za pokritje stroškov dela, ki so podjetjih običajno najvišji, porabi čim manj poslovnih prihodkov. Takoj za Termami Čatež so se uvrstila Zdravilišča Dorint, ki so po stopnji delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov bila boljša kot Panonske Terme in Krka Zdravilišča, a slabša od Term Čatež. Pri tem je potrebno poudariti, da imajo Zdravilišča Dorint več zaposlenih kot izbrana slovenska zdravilišča tako tudi več stroškov dela. Plače Zaposleni v / zaposlenega Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 11.036,74 12.006,40 12.488,82 Panonske Terme 9.325,00 9.990,22 10.669,57 Terme Čatež 8.139,62 8.916,23 11.144,85 Zdravilišča Dorint 24.278,47 24.939,64 26.280,28 Iz izračunanega kazalnika plače na zaposlenega je vidno, da so se povprečne plače na zaposlenega pri vseh proučevanih družbah v celotnem obdobju 2003-2005 povečevale, ter da so ves čas bile najvišje v Zdraviliščih Dorint za njimi pa so sledile plače v Krka Zdraviliščih. To pomeni, da so Zdravilišča Dorint kljub visokim stroškom plač, povzročenih zaradi visokih povprečnih plač na zaposlenega, imela boljšo pokritost stroškov dela s poslovnimi prihodki kot pa Terme Čatež in preostala slovenska proučevana zdravilišča. Terme Čatež so za pokritje stroškov dela potrebovale manjši delež poslovnih prihodkov, vendar so hkrati imele tudi povprečne plače na zaposlenega dosti nižje od Zdravilišč Dorint. Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov = stroški materiala / poslovni prihodki Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,39 0,40 0,44 Panonske Terme 0,41 0,40 0,33 Terme Čatež 0,41 0,37 0,33 Zdravilišča Dorint 0,11 0,29 0,13 48
Kazalnik izraža delež stroškov materiala na enoto poslovnih prihodkov. Stroški materiala vključujejo tako posredne kot neposredne stroške materiala, na njihovo spremembo pa v večini vplivajo nabavne cene materiala. Opaziti je, da se stroški materiala na poslovni prihodek v Krka Zdraviliščih in Zdraviliščih Dorint v obdobju 2003-2005 iz leta v leto povečujejo, medtem ko se stroški materiala na poslovni prihodek v Panonskih Termah in Termah Čatež v enakem obdobju iz leta v leto zmanjšujejo. Izjema pri Zdraviliščih Dorint je leto 2005, ko se je stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov v primerjavi z letom 2004 zmanjšala. V celotnem obdobju so porabili najmanjši delež poslovnih prihodkov za pokritje materialnih stroškov v Zdraviliščih Dorint. V / nočitev Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 36,13 33,64 29,58 Panonske Terme 20,74 19,49 18,71 Terme Čatež 22,35 20,65 20,35 Zdravilišča Dorint 11,14 8,58 7,59 Materialni stroški Število nočitev Iz izračunanega kazalnika stroški materiala na nočitev je vidno, da so se povprečni materialni stroški pri vseh proučevanih družbah v celotnem obdobju 2003-2005 zmanjševali ter da so ves čas bili najnižji v Zdraviliščih Dorint za njimi pa so sledile Panonske Terme, Terme Čatež in Krka Zdravilišča z najvišjimi materialnimi stroški na nočitev. To pomeni, da so Zdraviliščih Dorint za pokritje materialnih stroškov potrebovala najmanjši delež poslovnih prihodkov in so hkrati imela tudi najmanjše povprečne materialne stroške na nočitev. Kar je za podjetje ugodno. Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov = čisti dobiček / prihodki Podjetje Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,061 0,013-0,029 Panonske Terme 0,062 0,070 0,169 Terme Čatež 0,110 0,110 0,210 Zdravilišča Dorint -0,071-0,092-0,195 Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov nam pove, koliko enot čistega dobička pade na enoto celotnih prihodkov. Visoka vrednost tega kazalnika omogoča rast kapitala, medtem ko nizka stopnja predstavlja nagrado za dobavitelje, zaposlene in potrošnike, na pa za delničarje. (Bernstein, 1993 b) Iz rezultatov tega kazalnika je takoj razvidno, da ima ta kazalnik v izbranih slovenskih zdraviliščih nizko vrednost, kar pove, da je lahko vzrok temu nizka vrednost kosmate dobičkovnosti, kot posledica prenizkih cen na trgu. V Zdraviliščih Dorintu pa beležijo celo negativno vrednost čiste dobičkovnosti prihodkov, čemur botrujejo najverjetneje previsoki stroški v primerjavi s prihodki. 49
5.2.6 Sklep o poslovni uspešnosti proučevanih podjetij Vsa obravnavana zdravilišča so imela največ poslovnih prihodkov in tudi poslovnih odhodkov. Poslovni prihodki, so bili tako visoki zaradi vsako letne več realiziranih nočitev, poslovni odhodki pa so se vsako leto tako močno povečali predvsem zaradi vedno večjih stroškov dela ter stroškov materiala in storitev. Pri tem je potrebno omeniti, da je bilo število zaposlenih v posameznih obravnavanih zdraviliščih v letu 2005, naslednje: - Terme Čatež: 573 zaposlenih, - Krka Zdravilišča: 626 zaposlenih, - Panonske Terme: 920 zaposlenih in - Zdravilišča Dorint 4.970 zaposlenih. Med proučevanimi zdravilišči so najnižje materialne stroške na nočitev imeli v Zdraviliščih Dorint in sicer v celotnem obdobju 2003-2005. Materialni stroški so v tem zdravilišču bili zelo visoki, vendar pa so realizirali tudi veliko število nočitev, zato se je na koncu pokazalo, da dejanski stroški materiala na nočitev v Zdraviliščih Dorint niso niti visoki, saj so v primerjavi s slovenskimi proučevanimi zdravilišči nižji. Pri plačah na zaposlenega se je pokazalo, da so v celotnem obdobju 2003-2005 bile povprečne plače najvišje v Zdraviliščih Dorint in če hkrati upoštevamo, da so za pokritje stroškov dela potrebovali le nekoliko višji delež poslovnih prihodkov od Term Čatež, ki so v opazovanem obdobju imele najnižje povprečne plače na zaposlenega, je vidno, da Zdravilišča Dorint vendarle nimajo tako slabe poslovne uspešnosti kot je vidno na prvi pogled. Je pa res, da so poslovala Zdravilišča Dorint v celotnem proučevanem obdobju s čisto izgubo, medtem ko so slovensko proučevana zdravilišča, razen Krka Zdravilišč v letu 2005, poslovala s čistim dobičkom. Na podlagi vseh izračunanih kazalnikov uspešnosti trdim, da so v proučevanem obdobju 2003-2005 med vsemi proučevanimi zdravilišči po nekaterih kazalnikih uspešnejše Terme Čatež, saj imajo vse obravnavane kazalnike ugodnejše od preostalih proučevanih družb. Izjema je kazalnik donosnosti kapitala (ROE), ki je v celotnem obdobju ugodnejši v Panonskih Termah, kar predstavlja najugodnejši izid za njihove lastnike. Takoj za Termami Čatež sledijo po uspešnosti Panonske Terme. Krka Zdravilišča in Zdravilišča Dorint pa imata v obravnavanem obdobju vsako letu slabše rezultate obravnavanih kazalnikov, kar nakazuje na slabšo uspešnost poslovanja kot v Termah Čatež in Panonskih Termah. Obe skupini zdravilišč Krka Zdravilišča in Zdravilišča prikazujeta v letu 2005 čisto izgubo, Zdravilišča Dorint pa prikazujejo čisto izgubo tudi v letih 2003 in 2004. 50
5.3 PROUČEVANJE DENARNEGA IZIDA ZA OBDOBJE 2003-2005 Denarni izid izbranih družb sem proučila na podlagi podatkov v njihovih izkazih denarnega izida 13, opredeljenih na posredni način, to je s pritoki in odtoki, v prilogi 9. 5.3.1 Predpostavke in preureditve pri analizi izkaza denarnega izida Podatki za analizo poslovanja so v večini primerov grajeni na podatkih iz letnega obračuna. Izkazi za zunanje uporabnike so manj natančni kot izkazi za notranje uporabnike. To pa zato, ker so usmerjeni v glavnem v preteklost in upoštevajo celotno družbo. To velja tudi za družbe, katera obravnavam v sklopu te primerjave. Analiza izkaza denarnega izida, opredeljena na posredni način, je narejena na primeru slovenskih zdravilišč Krka Zdravilišča, Panonske Terme in Terme Čatež, ter nemških Zdravilišč Dorint. Analiza zajema pri vseh prej omenjenih družbah denarne izide po II. različici izkaza denarnega izida v skladu s SRS. Tako bo primerjava izkaza denarnega izida med izbranimi družbami zajemala predvsem: (1) analizo pritokov in odtokov pri poslovanju; (2) analizo pritokov in odtokov pri naložbenju in (3) analizo pritokov in odtokov pri financiranju. V nadaljevanju je prikazana analizirala tistih postavk, katerih deleži in indeksi so zelo visoki in je njihova vrednost v evrih tudi velika. V primeru, da ima katera postavka nizki delež ali indeks in hkrati veliko vrednost v evrih je tudi vključena v analizo. Predpostavljam, da sem prilagoditve podatkov izvedla, kar se da natančno in da morebitne nastale napake ne bodo vplivale na rezultate analize. Posamezne postavke pri izkazu denarnega izida pri nemški družbi Zdravilišč Dorint niso bile natanko enake postavkam II. različice izkaza denarnega izida po slovenskih računovodskih standardih SRS 26, 2006. 14 Zaradi pomanjkanja podatkov nisem mogla za leto 2003 razdeliti postavk, ki so se navezovale na dolgoročne in kratkoročne finančne in poslovne obveznosti natančno. Zaradi potrebe podatkov sem predpostavljala, da so tega leta bile vse finančne in poslovne obveznosti dolgoročne, saj so v naslednjih letih dolgoročne obveznosti prevladovale in se postopoma zniževale. Za leto 2003 nisem naredila izkaza denarnega izida, saj nisem imela informacij o začetnem stanju pritokov in odtokov v letu 2003, so pa podatki za leto 2003 bili začetno stanje pritokov in odtokov v letu 2004. 13 Izkaz denarnega izida, opredeljen na posredni način, v naših SRS 2006 nadomešča prejšnji izkaz finančnega tokov. Sestava izkaza se ni bistveno spremenila. Vir: SRS 26, 2006 14 Pri prevajanju posameznih postavk iz izkaza denarnega izida pri družbi Zdravilišča Dorint, sem si pomagala z angleško slovenskim slovarjem avtorja dr. Turka (1992) in nemško slovenskim poslovnim slovarjem založbe DZS (1996). 51
5.3.2 Analiza pritokov in odtokov pri poslovanju Iz grafa 12 in priloge 9, kjer se nahajajo izkazi denarnega izida posameznih obravnavanih družb za leta 2004-2005, je razvidno, da so v obdobju 2004-2005 imela vsa slovenska obravnavana zdravilišča pritoke pri poslovanju višje od odtokov pri poslovanju. Zdravilišča Dorint so v enakem obdobju iz leta v leto imela vedno več pritokov iz poslovanja, ter tudi vedno več odtokov iz poslovanja. Odtoki poslovanja so v letu 2005 bili celo višji od pritokov, kar je posledica naraščajoče čiste izgube v poslovanju v poslovnem letu in čiste izgube preteklih let. Graf 12: Prikaz pritokov in odtokov poslovanja v proučevanih družbah za obdobje 2004-2005 800.000 600.000 (v tisoč ) 400.000 200.000 0 2005 2004 2005 2004 Pritoki pri poslovanju Odtoki pri poslovanju TERME ČATEŽ 37.787 38.267 22.642 21.948 KRKA ZDRAVILIŠČA 25.824 25.663 20.838 20.410 PANOSKE TERME 43.996 34.862 31.166 23.745 DORINT 566.127 533.049 577.432 500.603 Vir: Izkazi stanja in poslovnega izida iz letnih poročil proučevanih družb, 2004 in 2005 Pritoki pri poslovanju predstavljajo pri vseh obravnavanih družbah v obdobju 2004-2005, večinski delež vseh pritokov. Izjema so Panonske Terme leta 2004, ko so imeli denarne pritoke sestavljene 50% iz pritokov pri poslovanju, preostalih 50% pa iz pritokov pri financiranju. Tudi odtoki pri poslovanju so prav tako kot pritoki pri poslovanju prevladovali deležno. Terme Čatež so v letu 2005 imela poleg odtokov pri poslovanju tudi visoke odtoke pri naložbenju, kar časovno sovpada z njihovimi načrti in projekti gradnje kongresnega centra in wellnes centra v Termah Ilidže. Tudi v Zdraviliščih Dorint predstavljajo pritoki pri poslovanju predstavljali vsaj v zadnjih dveh letih, torej leta 2004 in leta 2005, največji delež odtokov. V vseh slovenskih obravnavanih zdraviliščih so imeli v obdobju 2004-2005 prebitek pritokov pri poslovanju, medtem ko so v Zdraviliščih Dorint imeli leta 2005 prebitek odtokov pri poslovanju leta 2004 ko so imeli velike izredne prihodke pa prebitek pritokov nad odtoki. Denarni izid pri poslovanju se je v Panonskih Termah iz leta 2003 naprej vsako leto povečal. Iz leta 2004 na 2005 se je povečal za 15 odstotnih točk. Razlog temu so bili povečani pritoki pri poslovanju, ki so vedno bili večji od odtokov, čeprav so se tudi obtoki pri poslovanju vsako leto povečevali. Vendar so se ti povečali le za 4 odstotnih točk od leta 2004 na leto 2005, pritoki pri poslovanju pa so se v iz leta 2004 na leto 2005, povečali za 22 odstotnih točk. 52
Denarni izid pri poslovanju v Termah Čatež se je iz leta 2004 na leto 2005 zmanjšal vrednostno za 7 odstotnih točk, kar je bila posledica zmanjšanja pritokov pri poslovanju, a odtoki poslovanja so se tega leta 2005 povečali. Pri Krka Zdraviliščih se je denarni izid pri poslovanju iz leta 2004 na leto 2005 zmanjšal za 5% točk in sicer zaradi zmanjšanja poslovnih pritokov in hkratnega povečanja poslovnih odtokov. Zdravilišča Dorint so imela v obdobju 2004-2005 vsako leto vedno manj denarnega izida pri poslovanju, bolje rečeno se je ta iz leta 2004 na leto 2005 močno zmanjšal, saj je leta 2005 pri njih prevladoval prebitek odtokov nad pritoki, čeprav so leta 2004 imeli še visok prebitek pritokov nad odtoki. To je bila posledica vedno večjih poslovnih odtokov in zmanjšanja izrednih pritokov iz poslovanja. 5.3.3 Analiza pritokov in odtokov pri naložbenju Iz grafa 13 v povezavi z izkazi denarnega izida (priloga 9) je razvidno, da so se pritoki pri naložbenju iz leta 2004 na leto 2005 povečala v Krka Zdraviliščih in Zdraviliščih Dorint, ter zmanjšala v Panonskih Termah in Termah Čatež. Odtoki pri naložbenju pa so se v enakem obdobju povečevali v Krka Zdraviliščih in Termah Čatež, zmanjšali pa v Panonskih Termah in Zdraviliščih Dorint.. Največ odtokov pri naložbenju je bilo v Panonskih Termah leta 2004 in 2005 Zdraviliščih Dorint. V Panonskih Termah so se odtoki pri naložbenju iz leta 2004 na leto 2005 zmanjšali za 59% točk. Pritoki pri naložbenju so se v Panonskih Termah navezovali na tisti del finančnih prihodkov, ki so izhajali iz naslova zmanjšanja dolgoročnih finančnih naložb. Odtoki pri naložbenju pa so se navezovali na pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev. Pri Zdraviliščih Dorint se je denarni izid pri naložbenju iz leta 2004 proti letu 2005 izboljševal, saj so se pritoki pri naložbenju v rasti zelo povečali, odtoki pa so se začeli zniževati. Graf 13: Prikaz pritokov in odtokov pri naložbenju v proučevanih družbah za obdobje 2004-2005 60.000 (v tisoč ) 40.000 20.000 0 2005 2004 2005 2004 Pritoki pri naložbenju Odtoki pri naložbenju TERME ČATEŽ 598 3.860 12.097 5.796 KRKA ZDRAVILIŠČA 249 185 9.899 2.042 PANOSKE TERME 22 78 18.210 44.173 DORINT 8.102 2.177 46.586 58.090 Vir: Bilance stanja iz letnih poročil proučevanih družb, 2004 in 2005 53
5.3.4 Analiza pritokov in odtokov pri financiranju Iz grafa 14 je razvidno, da so se pritoki pri financiranju v vseh proučevanih družbah iz leta 2004 na leto 2005 povečali, izjema so samo Panonske Terme, kjer so se zmanjšali in sicer za 72% točk. Pritoki pri financiranju so se v Panonskih Termah navezovali na povečanje dolgoročnih in kratkoročnih finančnih dolgov. Odtoki pri financiranju pa so se navezovali v Panonskih Termah na zmanjšanje dolgoročnih rezervacij. Odtoki pri naložbenju so se v Krka Zdraviliščih, Panonskih Termah in Zdraviliščih Dorint iz leta 2004 na leto 2005 močno povečali. V Termah Čatež pa so se zmanjšali za 67% točk. Denarni izid pri financiranju je bil najboljši Panonskih Termah leta 2004, v Zdraviliščih Dorint pa leta 2005, kjer je bil prebitek pritokov, med slovenskimi izbranimi zdravilišči je bil denarni izid pri financiranju najboljši v Panonskih Termah. V obeh zdraviliščih je bil razlog tega močno zmanjšanje finančnih odtokov. Graf 14: Prikaz pritokov in odtokov pri financiranju v proučevanih družbah za obdobje 2004-2005 (v tisoč ) 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 2005 2004 2005 2004 Pritoki pri naložbenju Odtoki pri naložbenju TERME ČATEŽ 350 266 4.621 14.177 KRKA ZDRAVILIŠČA 5.033 986 1.090 3.584 PANOSKE TERME 9.902 35.007 4.518 1.873 DORINT 77.246 69.606 31.071 41.737 Vir: Bilance stanja iz letnih poročil proučevanih družb, 2004 in 2005 54
5.3.5 Kazalniki denarnega izida Stopnja denarne tokovnosti poslovnih prihodkov (College of Business and Economics, 2000) Denarni izid pri poslovanju Poslovni + finančni prihodki Podjetje Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,20 0,19 Panonske Terme 0,31 0,29 Terme Čatež 0,50 0,41 Zdravilišča Dorint 0,06-0,02 Iz rezultatov izračuna kazalnika je opaziti, da v nobeni od izbranih zdravilišč ni temeljil izid poslovanja izključno iz poslovnih prihodkov, ampak tudi iz drugih. Pri Zdraviliščih Dorint je ta kazalnik v letu 2005 celo negativen, kar pomeni, da so iz naslova poslovanja imeli dosti več odhodkov kot prihodkov. V celotnem obdobju so Terme Čatež imele najvišji rezultati tega kazalnika. Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja (Kopczynski, 1996) Denarni izid pri poslovanju Stanje dolgov Podjetje Leto 2004 Leto 2005 Krka Zdravilišča 0,44 0,28 Panonske Terme 0,22 0,23 Terme Čatež 0,65 0,52 Zdravilišča Dorint 0,22-0,06 Pri koeficientu pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja je opaziti, da so v letu 2003 Terme Čatež imele dolgove skoraj v celoti pokrite z denarnim izidom iz poslovanja, medtem ko je v drugih dveh letih, torej v letu 2004 in 2005, kjer je ta pokritost nekoliko padala. Pri obeh preostalih obravnavanih slovenskih zdraviliščih, je ta koeficient zelo nizek in je le majhen del dolgov pokritih z denarnim izidom iz poslovanja. Izjema so samo Krka Zdravilišča leta 2004, ko so imeli 44% dolgov pokritih z denarnim izidom iz poslovanja. Pri Zdraviliščih Dorint pa je ta kazalnik bil leta 2005 celo negativen, saj so imeli celotno obdobje tega leta negativen denarni izid iz poslovanja zaradi čiste izgube. Ti rezultati pomenijo, da je v Zdraviliščih Dorint, Krka Zdraviliščih in Panonskih Termah večje tveganje za upnike, saj lahko samo del svojih dolgov pokrijejo z denarnim izidom iz poslovanja. Torej je tveganje plačilne nesposobnosti pri teh zdraviliščih večje kot pa pri Termah Čatež, ki imajo leta 2004 65%, leta 2005 pa 52% vseh svojih dolgov pokritih iz denarnega izida pri poslovanju. Upniki bodo prej pripravljeni posoditi denar Termam Čatež kot Zdraviliščem Dorint, ki imajo leta 2005 celo negativni kazalnik pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja. 55
5.3.6 Sklep o denarnih tokovih proučevanih podjetij Proučevana zdravilišča so prikazala v obdobju 2004-2005 pozitivni denarni izid. Najvišji denarni izid so leta 2004 prikazala Krka Zdravilišča, leta 2005 pa Zdravilišča Dorint, ki so imela tako visok denarni izid zaradi visokih pritokov pri financiranju. Najnižji denarni izid so leta 2004 imele Panonske Terme zaradi visokih odtokov pri naložbenju, leta 2005 pa Terme Čatež zaradi visokih odtokov pri financiranju. Iz obeh izračunanih kazalnikov je mogoče trditi, da so Terme Čatež v obdobju 2003-2005, imele še največji del denarnega izida iz poslovnih prihodkov. Imele so tudi najvišjo pokritost dolgov z denarnimi tokovi tako v primerjavi s preostalima dvema izbranima slovenskima zdraviliščema, kot tudi v primerjavi z izbranim nemškim zdraviliščem. Iz denarnega izida in obeh izračunanih kazalnikov je mogoče trditi, da imajo vsa proučevana podjetja slabo plačilno sposobnost. To dokazujejo tudi pri analizi premoženjsko finančnega položaja izračunani kazalniki plačilne sposobnosti. Med obravnavanimi družbami so izjema samo Terme Čatež, ki imajo še najboljšo plačilno sposobnost, saj so sposobni poravnati več kot polovico svojih dolgov z denarnim izidom iz poslovanja in jim denarni izid iz poslovanja temelji predvsem na poslovnih prihodkih. V prihodnosti je mogoče, da se bodo v Krka Zdraviliščih in Termah Čatež pojavile težave s kratkoročno plačilno sposobnostjo, saj je kazalnik kratkoročne plačilne sposobnosti pokazal, da se pri teh dveh družbah v celotnem obdobju 2003-2005 plačilna sposobnost na kratki rok slabša, medtem ko se v Panonskih Termah in Zdraviliščih Dorint kratkoročna plačilna sposobnost izboljšuje. To pa pomeni, da se lahko zgodi, da Terme Čatež, iz rezultatov denarnega izida pa bolj Krka Zdravilišča in Zdravilišča Dorint, ne bodo sposobni v prihodnosti poravnati svojih obveznosti, vsaj na kratki rok. Saj se je pokazalo, da se tem zdraviliščem poleg vsako leto slabših rezultatov izračunanih kazalnikov plačilne sposobnosti, zmanjšuje tudi denarni izid iz poslovanja in koeficient pokritostih dolgov z denarnim izidom iz poslovanja. Panonske Terme so edina družba med proučevanimi, pri kateri se tako kazalniki plačilne sposobnosti kot tudi denarni izid iz poslovanja in koeficient pokritostih dolgov z denarnim izidom iz poslovanja, povečujejo. S tem pa se povečuje tudi njihova plačilna sposobnost. 56
5.4 SKLEPNE UGOTOVITVE Pri proučevanju proučevanih zdravilišč za obdobje 2003-2005 sem ugotovila, da imajo slovenska izbrana zdravilišča podobno strukturo premoženjsko finančnega položaja družbe. Razlike so samo v višini posameznih vrednosti. V primerjavi premoženjsko finančnega položaja slovenskih izbranih zdravilišč in izbranega nemškega zdravilišča pa sem opazila, da ima nemško zdravilišče popolnoma drugačno premoženjsko finančno strukturo. Izbrana slovenska zdravilišča imajo na aktivi bilance stanja veliko večji delež stalnih sredstev, izbrano nemško zdravilišče pa veliko večji delež gibljivih sredstev, zaradi česa je nemško zdravilišče lahko veliko bolj fleksibilno v svojem poslovanju, saj imajo krajšo vezavo sredstev kot v izbranih slovenskih zdraviliščih in s tem tudi boljšo prilagodljivost podjetja na spremembe in boljšo plačilno sposobnost. Tudi pasiva bilance stanja se po svoji sestavi v proučevanih zdraviliščih močno razlikuje. V Termah Čatež in Krka Zdraviliščih prevladuje kapital, v Panonskih Termah leta 2004 in 2005 finančne in poslovne obveznosti, v Zdraviliščih Dorint v celotnen obdobju 2003-2005 močno prevladujejo finančne in poslovne obveznosti. Torej prevladujejo v obravnavanih slovenskih zdraviliščih lastni viri financiranja in so finančno varnejša, v nemškem zdravilišču pa tuji viri financiranja, zaradi česar jim pada kreditna sposobnost in tudi možnost najemanja novih kreditov. Pri proučevanju poslovne uspešnosti izbranih slovenskih in izbranega nemškega zdravilišča je v obdobju 2003-2005 najuspešnejše slovensko zdravilišče Terme Čatež, saj so v celotnem obdobju, poslovala z najvišjimi čistimi poslovnimi dobički in ugodnejšimi rezultati izračunanih kazalnikov uspešnosti. Takoj za Termami Čatež, so med proučevanimi družbami drugo poslovno najuspešnejše zdravilišče Panonske Terme, ki so vsako leto od 2003 do 2005 poslovali le z nekoliko nižjim čistim poslovnim dobičkom kot Terme Čatež. Nemško zdravilišče, Zdravilišča Dorint, so se v tej primerjavi izkazala kot poslovno neuspešna, saj so bila slovenska izbrana zdravilišča dosti bolj poslovno uspešna od nemškega zdravilišča. Razlog za to je dolgoletna poslovna izguba v Zdraviliščih Dorint, slovenska zdravilišča pa so razen Krka Zdravilišč v letu 2005, poslovali s čistim dobičkom. Pri proučevanju denarnih tokov so se pojavile podobne ugotovitve kot pri preostalih proučevanjih in sicer da so slovenska izbrana zdravilišča tudi v denarnih tokovih primerljiva z nemškim zdraviliščem. Čeprav so Zdravilišča Dorint imela končne denarne tokove vrednostno višje, saj so samo postavko dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina imeli v bilanci stanja višjo, so Terme Čatež imele pri obeh obravnavanih kazalnikih denarnih tokov ugodnejše rezultate iz česar sklepam, da so Terme Čatež kljub majhni vrednosti končnih tokov v primerjavi z Zdravilišči Dorint boljša, saj imajo tako stopnjo denarne tokovnosti poslovnih prihodkov, kot tudi koeficient pokritosti dolgov z denarnimi tokovi iz poslovanja, boljše. Zdravilišča Dorint imajo visoke končne tokove predvsem zaradi ugodnih denarnih tokov pri financiranju in naložbenju. Na splošno bi lahko trdila, da so po analizi računovodskih izkazov boljša slovenska zdravilišča, zlasti Terme Čatež z zelo visoko vrednostjo bilance stanja, kjer pri obveznostih do virov sredstev prevladujejo lastni viri, ter z visokim poslovnim dobičkov in ugodnejšimi rezultati obravnavanih kazalnikov v celotnem proučevanem obdobju 2003-2005. 57
6 SKLEP V diplomskem delu je bila izvedena primerjalna presoja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja v slovenskih zdraviliščih Krka Zdravilišča, Panonske Terme in Terme Čatež ter v nemškem Zdravilišču Dorint. Presoja je bila izvedena predvsem na podlagi podatkov iz njihovih temeljnih računovodskih izkazov. Vse obravnavane družbe se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, in sicer z zdraviliškim turizmom. Z analizo sem pridobila informacije, ki so uporabne za investitorje in upnike. Kot upnika smatramo tako banke (posojilodajalce) kot delničarje proučevanih družb. Uporabnost informacij omogoča upnikom bankam kakovostnejšo oziroma lažjo odločitev o dilemi: ali odobriti posojilo ali ne. Upnikom delničarjem pa pomaga pri odločitvi: ali vlagati v podjetje ali ne. Končni izračuni delnih analiz posameznih izkazov omogoča podajanje mnenja o sedanjem, preteklem in prihodnjem premoženjsko-finančnem položaju in o sedanji, pretekli in prihodnji poslovno-finančni uspešnosti obravnavanih gospodarskih družb. Diplomsko delo obsega končne rezultate proučevanja s podrobnejšo razlago, spodaj pa so navedene ključne ugotovitve pri proučevanju posameznih izkazov in mnenje glede ugodnosti stanja oziroma pojavov v proučevanem obdobju. Zdraviliški turizem v Sloveniji pridobiva vedno bolj veljavo pri državljanih in tudi pri tujih gostih. Sam trend zdraviliškega turizma se je ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu spremenil in sicer iz turizma za ljudi z zdravstvenimi težavami na sodobno in modno stičišče socialnih dogajanj. V Sloveniji pridobiva zdraviliški turizem iz leta v leto več gostov in realizira tudi več prenočišč. Iz leta 2004 na leto 2005, je bilo opaziti nekolik padec izkoriščenosti kapacitet, vendar naj bi to bila samo izjema zaradi vseh političnih in gospodarskih dogajanj v svetu ter naj ne bi trajalo dalj časa. V nemških zdraviliščih je opaziti, da so se komaj z letom 2002 stanja v njihovih zdraviliščih izboljšala. Nekateri predeli Nemčije zabeležijo velik prihod gostov in visoko realizacijo nočitev, drugi kraji pa se borijo za vsakega gosta in so v preteklih letih zabeležili tudi izgubo. Nemški ministri trdijo, da je to pri njih samo prehodno stanje in da bo leto 2006 prelomnica, saj je bilo tega leta v Nemčiji organizirano Svetovno prvenstvo v nogometu in je tako prišlo v Nemčijo dosti turistov kateri so imeli čas, da si jo razgledajo in mogoče odločijo priti še kdaj. To priložnost so dobila tudi njihova zdravilišča, ki pri domačih gostih niso preveč priljubljena. Če primerjamo prej omenjena izbrana slovenska zdravilišča in nemško zdravilišče Zdravilišča Dorint, je opaziti, da gre tukaj za zelo različne družbe. Slovenska izbrana zdravilišča poslujejo za enkrat še samo na slovenskem ozemlju in se borijo s težavami neprepoznavnosti države kar povzroča tudi neprepoznavnost zdravilišč v tujini. Zdravilišča Dorint so velika skupina zdravilišč in hotelov, ki se ukvarjajo z zdraviliško dejavnostjo. Matično podjetje se nahaja v Nemčiji, hčerinske družbe pa so razkropljene po Evropi. S povezavo skupine Dorint z mogotcem Accor, pa je postala skupina Zdravilišča Dorint pod skupnimi blagovnimi znamkami Accorja še veliko bolj prepoznavna. Razlika med izbranimi slovenskimi in izbranim nemškim zdraviliščem pa ni samo v velikosti, ampak tudi v razpoložljivih kapacitetah, realiziranih nočitvah in sestavi gostov. Nemci imajo v sestavi gostov predvsem tujce, medtem, ko v izbranih slovenskih zdraviliščih še vedno prevladujejo domači gostje. Pri izkoriščenosti kapacitet sem ugotovila, da imajo zlasti Krka Zdravilišča veliko bolj izkoriščene kapacitete kot Zdravilišča Dorint, vendar je razlog tudi v tem, da ima na razpolago dosti manj kapacitet kot pa izbrana nemška skupina zdravilišč. 58
V realizaciji nočitev pa ima nemško izbrano zdravilišče veliko več realiziranih nočitev kot izbrana slovenska zdravilišča. Pri tem je potrebno omeniti da pa imajo Zdravilišča Dorint v Nemčiji veliko manjši tržni delež kot pa proučevana slovenska zdravilišča, ki imajo skupaj okoli 70% tržni delež zdraviliškega turizma v Sloveniji. V direktni primerjavi sestave gostov, izkoriščenosti kapacitet in realiziranih nočitev, so veliko boljša Zdravilišča Dorint, pri katerim prevladujejo tuji gostje, veliko realizacijo nočitev in velika izkoriščenost kapacitet. Zdravilišča Dorint imajo v na nemškem trgu majhen tržni delež, izbrana slovenska zdravilišča pa imajo skupaj preko 68% celotnega slovenskega zdraviliškega turizma. Za zdravilišče je ugodno da v njeni sestavi gostov prevladujejo tuji gosti, ki običajno ostanejo dalj časa, domači gostje pa prihajajo bolj ob koncih tedna, da imajo čim večjo izkoriščenost kapacitet, ter da ima čim večjo realizacijo nočitev. Večino tega Zdravilišča Dorint izpolnjujejo boljše kot proučevana slovenska zdravilišča. Edina pomanjkljivost nemškega zdravilišča sta manjša izkoriščenost kapacitet ter mahni tržni delež. Za zdravilišča bi bilo zelo neugodno če bi realiziralo malo število nočitev, imelo majhen tržni delež, majhno izkoriščenost kapacitet in samo domače goste, ki običajno ne ostanejo dolgo in ne potrošijo dosti. Pri proučevanju premoženjsko finančnega položaja izbranih zdravilišč, sem ugotovila, da se sama strukturna sestava bilance stanja v nemškem zdravilišču močno razlikuje od strukture slovenskih zdravilišč. Vrednostno so najbližja Zdraviliščem Dorint Panonske Terme, ki pa imajo v primerjavi s preostalima dvema slovenskima zdraviliščema veliko višje finančne in poslovne obveznosti. Med viri sredstev prevladujejo v izbranih slovenskih zdraviliščih predvsem stalna sredstva, pri nemškem pa razen leta 2004 gibljiva sredstva. Zato je nemško zdravilišče lahko veliko bolj fleksibilno v svojem poslovanju, saj imajo krajšo vezavo sredstev kot v izbranih slovenskih zdraviliščih in s tem tudi boljšo prilagodljivost podjetja na spremembe in boljšo plačilno sposobnost, kar je za podjetje ugodno. Pri obveznostih do virov sredstev pa pri slovenskih zdraviliščih prevladuje kapital, izjema so Panonske Terme v letih 2004 in 2005, kjer imajo več tujih virov sredstev kot lastnih virov sredstev. V zdraviliščih Dorint imajo absolutno prevlado finančne in poslovne obveznosti in imajo postavko kapitala ne samo nizko, ampak celo negativno, kar je za podjetje zelo neugodno in za nadaljnja poslovanja nevarno zaradi grožnje plačilne nesposobnosti in stečaja.. Razlog za to negativno postavko kapitala je predvsem v bilančni izgubi, ki jo družba prikazuje že nekaj let. Iz tega je vidno, da se slovenska zdravilišča, zlasti Terme Čatež, skoraj v celoti financirajo iz lastnih sredstev (leta 2005 so tudi Terme Čatež imele upad financiranja z lastnimi sredstvi). Zdravilišča Dorint, pa se v celoti financirajo s tujimi viri. Iz tega pa je tudi mogoče sklepati, da imajo slovenska zdravilišča veliko bolj zdravo strukturo bilance stanja in je boljše vložiti v njih oziroma bi posojilodajalci, zlasti banke, prej posodili glede na bilanco stanja denar slovenskim zdraviliščem, zlasti Termam Čatež, kot pa nemškemu zdravilišču. Iz vsega tega je mogoče trditi, da izbrana slovenska zdravilišča, zlasti Terme Čatež, zasledujejo konzervativno politiko, katera je bolj naklonjena posojilodajalcem, Zdravilišča Dorint pa zasledujejo politiko, ki je bolj naklonjena lastnikom. V proučevanem primeru je način poslovanja Term Čatež ugodnejši, kar potrjujejo tudi izračunani kazalniki premoženjsko finančnega položaja proučevanih družb. Za družbo je ugodno, da ima velik kapital, ni usmerjeno niti preveč v lastniškost niti preveč v dolžniškost financiranja, je sposobna poravnati svoje obveznosti ter da nima preveč dolgo dobo obračanja terjatev in zalog ter da upošteva zlata finančna in bilančna načela financiranja. Večino tega pa velja predvsem za Terme Čatež. 59
Najpomembnejše za vsakega investitorja je dobičkonosnost kapitala, nato pa tudi plačilna sposobnost družbe v katero želi investirati. Na podlagi izračunanega kazalnika donosnosti kapitala (ROE) sklepam, da so med proučevanimi zdravilišči v celotnem obdobju 2003-2005 najbolj donosne Panonske Terme. Njihova donosnost se je do sedaj iz leta v leto povečevala in je bila med proučevanimi družbami najvišja. Obstaja velika verjetnost, da se bo dobičkonosnost kapitala v Panonskih Termah še naprej povečevala in bo verjetno tudi v bodoče višja od preostalih preučevanih družb. To pa je za investitorje zelo pomembno, zato tudi raje investira v družbo z višjo donosnostjo, kjer se pričakuje da bo ta v bodoče še naprej rasla. Za investitorje je pomembna tudi plačilna sposobnost, katera je na podlagi izračunanih kazalnikov plačilne sposobnosti pri analizi premoženjsko- finančnega položaja družb pokazala, da imajo med proučevanimi družbami še najvišjo plačilno sposobnost Panonske Terme in to še posebej na kratek rok. Pomembno je tudi, da se je plačilna sposobnost v Panonskih Termah v obravnavanem obdobju 2004-2005 povečevala, medtem ko se je v preostalih proučevanih družbah znižala. Tudi na podlagi plačilni sposobnosti družb so za investitorje zanimivejše Panonske Terme, na drugem mestu pa Terme Čatež. Pri delnih izidih so najvišji poslovni rezultati pri izbranih slovenskih in tudi pri izbranem nemškem zdravilišču bili iz rednega poslovanja (Terme Čatež so imele tudi visok dobiček zunaj rednega poslovanja). Slovenska izbrana zdravilišča, razen Krka Zdravilišč so v letu 2005 prikazala čisti poslovni dobiček, izbrano nemško zdravilišče pa čisto izgubo. Pri proučevanju denarnega izida so vsa zdravilišča prikazala v obdobju 2004-2005 pozitivni denarni izid. Najvišji denarni izid so leta 2004 prikazala Krka Zdravilišča, leta 2005 pa Zdravilišča Dorint, ki so imela tako visok denarni izid zaradi visokih pritokov pri financiranju. Za podjetje je ugodno, da ima denarni izid pri poslovanju, naložbenju in financiranju pozitiven ter čim večjo končno stanje denarnih sredstev. Če na splošno pogledam vse prednosti in slabosti izbranih zdravilišč, menim da so primerjalno veliko boljša in s tem tudi zanimivejša za potencialne investitorje in posojilodajalce slovenska zdravilišča Panonske Terme in Terme Čatež. Slednje so imele ugodno sestavo bilance stanja z veliko lastnimi viri financiranja in le majhnim delom tujega vira financiranja v letu 2005. Pri donosnosti kapitala pa se je pokazalo, da imajo Terme Čatež nizko donosnost v primerjavi s Panonskimi Termami in to v celotnem obdobju 2003-2005. Terme Čatež so plačale v primerjavi s Panonskimi Termami, ki so bila po višini čistega dobička edina primerljiva družba, višje davke. Edino pri proučevanju denarnih tokov, se je pokazalo da so Zdravilišča Dorint boljša, vendar imajo kljub temu da so del velike skupine in imajo veliko število realiziranih nočitev, so bila v primerjavi z izbranimi slovenskimi zdravilišči glede na uspešnost družbe veliko slabša, razlog za to pa so tako pretekle kot tudi tekoče poslovne izgube ter slabši rezultati izračunanih kazalnikov. S tem pa sem potrdila v uvodu zastavljeno trditev, saj res obstajajo razlike pri učinkovitosti in uspešnosti poslovanja med izbranimi slovenskimi in nemškim zdraviliščem. Terme Čatež pa so po rezultatih moje analize po izračunanih kazalnikih in tudi izkazih, bolj uspešne od Krka Zdravilišč in Zdravilišč Dorint, vendar manj uspešne od Panonskih Term, ki imajo boljšo oziroma višjo donosnost kapitala, kar je za investitorje zelo pomembno, saj prav donosnost kapitala pokaže kako dobro poslujejo managerji družbe z investicijami delničarjev. Tako da sem drugo zastavljeno trditev, da so Terme Čatež med proučevanimi družbami najuspešnejša, morala zavreči. 60
7 POVZETEK/ ABSTRACT Turizem je v svetu zelo hitro rastoča gospodarska dejavnost. Danes so gostje vedno bolj zahtevni, medtem ko je ponudba na turističnem trgu čedalje pestrejša. Konkurenca je čedalje večja in vedno pogosteje se postavlja vprašanje, kako obvladati podjetje v pogojih globalnega trga, kjer igrajo informacije, računovodska in finančna poročila ter strategije ključno vlogo. Zato je tudi nujno, da se slovenske družbe in tudi zdravilišča začnejo primerjati ne samo z domačimi konkurenti, ampak tudi z tujimi. Za slovenska zdravilišča je eno takih tudi nemško Zdravilišče Dorint, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo. V primerjavi z Nemčijo, kjer zdraviliški turizem in turizem nasploh okreva po turistično slabih letih, so v Sloveniji zdravilišča poleg obalnih in gorskih krajev ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij. Razlike med nemškimi in slovenskimi zdravilišči pa niso samo v številu prihodov, številu nočitev in v zasedenosti ležišč, ampak tudi v sestavi gostov. Izvedba primerjalne presoje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja v slovenskih zdraviliščih Krka Zdravilišča, Panonske Terme in Terme Čatež ter v nemškem Zdravilišču Dorin je pokazala, da obstajajo razlike pri učinkovitosti in uspešnosti poslovanja med izbranimi slovenskimi in nemškim zdraviliščem. Na vprašanje v katero zdravilišče bi bilo bolje investirati je možno odgovoriti predvsem na podlagi izračunov donosnosti kapitala, saj je le ta za investitorje najbolj pomembna. Ključne besede: sestava gostov, izkoriščenost kapacitet, nočitve gostov, premoženjskofinančni položaj, uspešnost družb, dobičkonosnost kapitala, denarni izid ABSTRACT Der Tourismus ist in der Welt eine sehr wachsende wirtschaftliche Tätigkeit. Heute sind die Gäste sehr wählerisch und es gibt immer mehr Angebote. Die Konkurrenz wird immer grösser und man kann sich die Frage stelen, wie man ein Unternehmen in solchen globalen Bedingungen, wo Informationen, Finanzinformationen und Strategien von grosser bedeutung sind, beherrschen soll. Deswegen ist es auch wichtig, daß sich slowenische Unternehmen und Heilbäder nicht nur mit anderen slowenischen Unternehmen vergleichen, sonder auch mit der Konkurrenz aus anderen Ländern und deren Unternehmen. Solch ein Konkurrent ist auch die deutsche Gruppe Dorint, die sich mit dem Heilbadtourismus beschäftigt. Im Vergleich des slowenischen und des deutschen Heilbadtourismus gibt es viele Unterschiede. Der deutsche Tourismus und der Heilbadtourismus erholt sich von einigen für den Tourismus schlechten Jahren. In Slowenien ist der Heilbadtourismus sofort nach der Küste und den Bergen, die beliebteste touristische Destination. Die Unterschiede zwischen slowenischen und deutschen Heilbäder ist aber nicht nur in der Zahl der Gäste und der Übernachtungen, sondern auch die Kapazitätnützung und der Gästebestand. Die Ausfführung der Vergleicheinschätzung der Wirksamkeit und der Erfolgsanalyse in den slowenischen Heilbadunternehmen Krka Zdravilišča, Panonske Terme und Terme Čatež mit den deutschen Heilbadunternehmen Dorint hat ergeben, daß grosse Unterschiede zwischen diesen Unternehmen bestehen. Auf die Frage in welches Heilbadunternehmen man investieren soll, kann man mit den hilfe der Kapitalrentabilität jedes eizelnes Unternemens herausfinden. Denn gerade die Kapitalrentabilität ist für die Investoren am wichtigsten. Key words: der Gästebestand, die Kapazitätnützung, die Gäste Übernachtungen, die Vermögens- und Finanzlage, die Erfolgsanalyse, die Kapitalrentabilität, die Kapitalflussrechnung 61
8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 8.1 SEZNAM LITERATURE 1. Bahun, Polona. 2006. Zdraviliški turizem najuspešnejši turistični grozd. Revija Profit. 5. maja. [online]. Dostopno na: http://www.profit-on.net/index.php?id=8&lang=sl&article_id=319 [10.07.2006] 2. Bernstein, Leopold. 1993a. Analysis of financial statements. Fourth Edition. ZDA: Richard D. Irwin. 80-111 3. Bernstein, Leopold. 1993b. Financial statement analysis: Theory, Application and Interpretation. ZDA: Richard D. Irwin. 345-489 4. Bizjak, Janez, R. Rumbak et al. 2001. Turizem in okolje: Slovenija turistična dežela. Zbirka Usklajeno in sonaravno 6. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. 69-75 5. Brigham, Eugene. 1999. Intermediate Financial Management, 6th edition. Orlando: The Dryden Press. 180-185 6. Černič, Irena. 2005. Turistična gibanja v letu 2005. Statistični urad Republike Slovenije. 28. oktober 7. Florjančič, Jože, J. Jesenko in M. Benčič. 1998. Management v turizmu 2. Kranj: Založba Moderna organizacija. 75-90 8. Gojčič, Slavka. 2005. Wellness Zdrav način življenja Nova zvrst turizma. Ljubljana: GV Založba. 76-125 9. Hadyn, I. 1997. Performance management: processes, quality and teamworking. International Journal of Contemporary Hospitality Management. Bradford. Vol.9. 290-295 10. Helfert, Erich. 2000. Techniques or Financial Analysis, 10th edition. Singapur: McGraw Hill Higher Education. 111-112 11. Huang, Wei. 2006. Can Knowledge Management Create Firm Value?. The Business Review 5(Spring). Cambridge. 170-178 12. Kopczynski, Frank. 1996. Prospective financial statement analysis. Kanada: John Wiley & Sons. 190-191 13. Küting, Karlheinz in Claus - Peter Weber. 2000. Die Bilanzanalyse. Lehrbuch zur Beurteilung von Einzel und Konzernabschlüssen. Stuttgart: Schäffer Poeschel Verlag. 113-121 14. Meršnik, Manfred. 2005 a. Na vrhu so Ptuj, Moravske Toplice, tudi Ljubljana. Večer: št. 246. 22. oktobra.15 15. Meršnik, Manfred. 2005 b. Čateška riviera naj kopališče v Sloveniji. Večer: št. 233. 7. oktobra. 4 16. Muster-Čenčur, Ana Marija, prevajalec. 1996. Nemško-slovenski poslovni slovar. Ljubljana: DZS 17. Nelly, Andy in Mohammed Al Najjar. Spomlad 2006. Management Learning Not Management Control: The true role of performance measurement. Berkeley. California: Management Review. Vol. 48 (Spring). 99-102 18. Netzeitung.de. (2004). Tourismus in Deutschland stagniert. 12. marca. [online]. Dostopno na: http://www.netzeitung.de/reise/277329.html [10.05.2006] 19. Newing, Rod. 2006. Key factor in workplaces that work TRUST. Financial Times. 18 maja. 5-8 62
20. Palepu, Krishna, P. Healy in V. Bernard. 2004. Business analysis & valuation: Using financial statements. Third Edition. Thomson South Western. 5.4-5.7 21. Pauko, Franc. 1999. Turistične zvrsti. Maribor: Ekonomska poslovna fakulteta. 41-49 22. Phillips, Paul in P. Louvieris. 2005. Performance Measurement Systems in Tourism, Hospitality, and Leisure Small Medium-Sized Enterprises: A Balanced Scorecard Perspective. Journal of Travel Research. Boulder. Vol.44 (november). 200-202 23. Samuels, J. M., R.E. Brayshaw in J.M. Craner. 1995. Financial statement analysis in Europe. Chapman & Hall. First edition. 24. Schachter Barry. 2006. Gauging performance. Risk: Vol. 19 (maj). London. 60-65 25. Simonič, Janja. 1999. Zdraviliški turizem: Največji turistični potencial je v zdraviliščih. Finance: št. 124 - priloga. 15. novembra. 12 26. Slovenski računovodski standard 29. 2006. Računovodsko proučevanje 27. Swarbrooke, John in Susan Horner 1999. Consumer Behaviour in Tourism. Oxford Auckland Boston Johannesburg Melbourne: Butterworth Heinemann. 32-382 28. Taylor, W. A. in G. H. Wright. 2006. The contribution of measurement and incormation infrastructure to TQM success. Omega: Vol. 34 (Spring). 370-373 29. Turk, Ivan. 1992. Angleško-slovenski slovar izrazov v mednarodnih računovodskih standardih. Ljubljana: Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije 30. Walsh, Ciaran. 1996. Key Management Ratio. Hall International. London. 132-347 31. Wild, J. John, K. R. Sumbramanyam in R. F. Halsey. 2003. Financial statement analysis. Eight Edition. Mc Graw Hill. 7-658 32. Yilmaz, Yildirim in B.S. Umit. 2006 a. Performance measurement in tourism: A value chain model. International Journal of Contemporary Hospitality Management. Bradford. Vol.18. 340-343 33. Yilmaz, Yildirim in B. S. Umit. 2006 b. Performance measurement in the value chain: Manufacturing v. tourism. International Journal of Productivity and Performance Management. Bradford. Vol.55. 35-39 63
8.2 SEZNAM VIROV 1. Accord Hotels. (2006). [online]. Dostopno na: http://www.accorhotels.com/accorhotels/index.html [10.07.2006] 2. Banka Koper tečaj Banke Slovenija. [online]. Dostopno na: http://i-banka.bankakoper.si/info/cgi/infobanka.exe?f=1&tecaj=bs&site=o&lang=sl [05.7.06] 3. College of Business and Economics. (2000). Financial statement analysis. 2. februarja. [online]. Dostopno na: http://ac.boisestate.edu/dmenglish/ch12finstmtanalysis/index.htm [19.07.06] 4. Houghton Mifflin college division - Case Studies. (2006). The Role of financial analysis. [online]. Dostopno na: http://college.hmco.com/business/resources/casestudies/students/financial.htm# GROSS%20PROFIT%20MARGIN [30.06.2006] 5. German News. (2005). [online]. Dostopno na: http://www.german-news.de/news/news+print.storyid+213.htm [28.07.2005] 6. Letno poročilo Dorint. 2004 7. Letno poročilo Dorint. 2005 8. Letno poročilo Terme Čatež. 2004 9. Letno poročilo Terme Čatež. 2005 10. Letno poročilo Zdravilišča KRKA. 2004 11. Letno poročilo Zdravilišča KRKA. 2005 12. Letno poročilo KRKA Zdravilišče Strunjan. 2004 13. Letno poročilo KRKA Zdravilišče Strunjan. 2005 14. Letno poročilo Panonskih Term. 2004 15. Letno poročilo Panonskih Term. 2005 16. Mercure Hotels. (2006). [online]. Dostopno na: http://www.mercure.com/mercure/de/decouvrez/univers.shtml [10.07.2006] 17. Panonske Terme.(2006). [online]. Dostopno na: http://www.panonske-terme.si/home.php [15.06.2006] 18. Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2006). [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/iskanje_novo.asp?strniz=paket [03.07.2006] 19. Statistische Ämter des Bundes und der Länder. (2006). [online]. Dostopno na: http://www.statistikportal.de/statistik-portal/de_zs15_nrw.asp [15.06.2006] 20. Statistisches Bundesamt Deutschland. (2006). Sporočilo javnosti. [online]. Dostopno: http://www.presseportal.de/story_rss.htx?nr=783667 21. Terme Čatež. (2006). [online]. Dostopno na: www.terme-catez.si [20.06.2006]. 22. Terme KRKA. (2006). [online]. Dostopno na: http://www.terme-krka.si/si/ [03.07.2006] 23. Urad za makroekonomske analize in razvoj UMAR. (2006). [online]. Dostopno na: http://www.sigov.si/zmar/ [10.07.2006] 24. Zdravilišča Dorint. (2006). [online]. Dostopno na: www.dorint.com [10.07.2006] 64
9 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL 9.1 SEZNAM GRAFOV GRAF 1: GRAF 2: GRAF 3: PRIKAZ PRIHODOV IN PRENOČITEV TURISTOV V SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČIH OD LETA 2003 DO LETA 2005... 9 PRIKAZ SESTAVE GOSTOV V IZBRANIH DOMAČIH IN IZBRANEM TUJEM ZDRAVILIŠČU OD LETA 2003 DO 2005... 16 PRIKAZ ZASEDENOSTI SOB V IZBRANIH SLOVENSKIH IN NEMŠKEGA ZDRAVILIŠČA OD LETA 2003 DO LETA 2005... 18 GRAF 4: PRIKAZ REALIZIRANIH NOČITEV V IZBRANIH SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČIH OD LETA 2003 DO LETA 2005... 21 GRAF 5: PRIKAZ SESTAVE STALNIH SREDSTEV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA LETO 2005. 30 GRAF 6: PRIKAZ SESTAVE GIBLJIVIH SREDSTEV ZA PROUČEVANE DRUŽBE V LETU 2005... 30 GRAF 7: PRIKAZ SESTAVE KAPITALA V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA LETO 2005... 33 GRAF 8: PRIKAZ VREDNOSTI KAPITALA V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-05 34 GRAF 9: PRIKAZ FINANČNIH IN POSLOVNIH OBVEZNOSTI V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2005... 35 GRAF 10: PRIKAZ SESTAVE PRIHODKOV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA LETO 2005... 45 GRAF 11: PRIKAZ SESTAVE ODHODKOV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA LETO 2005... 47 GRAF 12: PRIKAZ PRITOKOV IN ODTOKOV POSLOVANJA V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2004-2005... 55 GRAF 13: PRIKAZ PRITOKOV IN ODTOKOV PRI NALOŽBENJU V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2004-2005... 56 GRAF 14: PRIKAZ PRITOKOV IN ODTOKOV PRI FINANCIRANJU V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2004-2005... 57 65
9.2 SEZNAM TABEL TABELA 1: PRIHODI IN PRENOČITVE TURISTOV PO VRSTAH KRAJEV V SLOVENIJI V OBDOBJU 2003-2005... 8 TABELA 2: PRIKAZ ŠTEVILA PRENOČITEV V NEMŠKIH ZDRAVILIŠČIH V LETIH 2003-2005... 9 TABELA 3: IZRAČUN ŠTEVILA NOČITEV TURISTOV NA PREBIVALCA V SLOVENSKIH IN V NEMŠKIH ZDRAVILIŠČIH... 11 TABELA 4: PRIKAZ LASTNIŠKE STRUKTURE PANONSKIH TERM NA DAN 31.12.2005... 13 TABELA 5: PRIKAZ LASTNIŠTVA SKUPINE DORIT... 14 TABELA 6: PRIKAZ SESTAVE GOSTOV V IZBRANIH SLOVENSKIH IN NEMŠKEM ZDRAVILIŠČU ZA OBDOBJE 2003-2005... 15 TABELA 7: PRIKAZ ZASEDENOSTI SOB V IZBRANIH SLOVENSKIH IN NEMŠKEM ZDRAVILIŠČU V OBDOBJU 2003-2005... 17 TABELA 8: PRIKAZ ŠTEVILA NOČITEV V IZBRANIH SLOVENSKIH IN NEMŠKEM ZDRAVILIŠČU V OBDOBJU 2003-2005... 19 TABELA 9: PRIKAZ TRŽNIH DELEŽEV SLOVENSKIH IZBRANIH ZDRAVILIŠČ OZIROMA NEMŠKEGA ZDRAVILIŠČA V OBDOBJU 2003-2005... 21 TABELA 10: PRIKAZ BILANC STANJA PROUČEVANIH DRUŽB ZA OBDOBJE 2003-2005 V TISOČ... 25 TABELA 11: PRIKAZ KOLIČNIKOV OBRAČANJA TERJATEV IN ZALOG ZA PROUČEVANE DRUŽBE V OBDOBJU 2003-2005... 29 TABELA 12: PRESOJANJE SPOŠTOVANJA ZLATIH FINANČNIH IN BILANČNIH PRAVIL V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2005... 36 TABELA 13: PRIKAZ PRESEKA BILANCE STANJA V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2005... 37 TABELA 14: PRIKAZ SESTAVE PRIHODKOV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2005... 44 TABELA 15: PRIKAZ SESTAVE ODHODKOV V PROUČEVANIH DRUŽBAH ZA OBDOBJE 2003-2005... 46 TABELA 16: PRIKAZ VREDNOSTNEGA OBSEGA DELNIH IZIDOV, DAVKOV TER ČISTEGA POSLOVNEGA IZIDA... 48 66
10 PRILOGA 10.1 PRILOGA 1 a: CELOTNA GRAFIČNA PODOBA PANONSKIH TERM 15 PRILOGA 1 b: POSLOVNA STRUKTURA HOLDINGA SAVA D.D. 16 15 Terme 3000, 2004, 34 16 Letno poročilo Sava d.d. leta 2005 1
10.2 PRILOGA 2: PRIKAZ HOTELOV DORINT PO EVROPI (zemljevid) 2
10.3 PRILOGA 3: PRIKAZ SEZNAMA HOTELOV DORINT PO EVROPI 3