VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST DIPLOMSKA NALOGA DARJA RING Maribor, 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST DEJAVNIKI KREDITIRANJA FIZIČNIH OSEB DARJA RING Predavatelj-ica - mentor-ica: Mentor-ica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektor/ica: Prevod v tuji jezik: SONJA ZELNIK, spec. univ. dipl. ekon MANJA KONEČNIK, dipl. upr. org. NLB D.D. PODROČJE NLB KOROŠKA Margit Berlič Ferlinc, prof. Margit Berlič Ferlinc, prof. Maribor, 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici predavateljici, gospe Sonji Zelnik, spec. univ. dipl. ekon, za pomoč pri vodenju in izdelavi diplomske naloge. Za strokoven pristop in svetovanje se zahvaljujem mentorici v podjetju, gospe Manji Konečnik, dipl. upr. org., ki me je pri delu vzpodbujala. Zahvaljujem se tudi Upravi NLB Koroške banke, ki me je pri šolanju finančno podprla in mi omogočila opravljanje izpitov z izrednim dopustom. Zahvaljujem se tudi svojim sodelavcem, ki so mi omogočili šolanje, me podpirali in stali ob strani v času študija. Iskrena hvala vsem sošolkam in sošolcem, predvsem Suzani, Bredi, Veri in Cvetki, s katerimi smo postale prave prijateljice. Predvsem pa gre največja zahvala moji družini, da so razumeli moje želje po študiju, me podpirali, spodbujali in pomagali v času študija in ob nastajanju diplomskega dela. Darja Ring
POVZETEK Glavni cilj diplomske naloge je predstaviti vrste kreditov, ki so namenjeni fizičnim osebam, oblike zavarovanja kreditov in možnosti predčasnega odplačila kredita. Prepričana sem, da prebivalstvo še vedno premalo pozna vrste kreditov in dejavnike, ki vplivajo na ceno najema kredita. S pomočjo kredita ljudje lažje pridejo do nekaterih dobrin, ki si jih drugače ne bi mogli kupiti. Moje mnenje je, da bi se morali kreditojemalci pred najetjem kredita informirati in premisliti, kateri kredit je cenejši. Vsekakor je koristno povprašati ne le po obrestni meri, temveč tudi o skupnih stroških pri odobritvi kredita, o možnosti predčasnega odplačila in stroških, povezanih z odplačilom. Dobro je vedeti, ali se obrestna mera spreminja ali ne, od česa je odvisna oz. kaj vpliva na spremembe. Iz svoje delovne prakse sem razbrala, da se ljudje res prehitro odločajo, se premalo pozanimajo in na hitro želijo priti do sredstev. Mnogi želijo kredit čimprej, velikokrat brez dodatnih vprašanj in informacij. Vesela sem, če kreditojemalci veliko sprašujejo, saj dobim občutek, da so potem informirani in v času odplačevanja kredita ne prihaja do morebitnih nesoglasij. Večina kreditojemalcev na začetku postavi vprašanje:»kaj je najugodneje, najceneje, najhitreje?; Kaj mi vi svetujete?.«predstavitev vrst kreditov, oblik zavarovanj, možnosti predčasnega odplačila kredita in predvsem analiza informativnega izračuna najpogostejših vrst kreditov, to je cene osebnega potrošniškega kredita in cene stanovanjskega kredita, bodo omogočale lažje razumevanje raznolikosti teh dveh vrst kreditov in hkrati lažjo odločitev za najem. Nekaj dejstev bom dokazala tudi z opravljeno anketo o poznavanju vrst kreditov, oblik zavarovanj kreditov in poznavanje možnosti predčasnega odplačila kredita. Ključne besede: osebni kredit, stanovanjski kredit, kreditojemalec, kreditodajalec, banka, cena kredita, obrestna mera, zavarovanje kredita, predčasno odplačilo.
ABSTRACT The main goal of this diploma thesis has been to represent different kinds of credits which are meant for persons, the forms of insurances of credits and the possibilities of paying the credit back before it is needed. I am certain that the population still does not know enough about different sorts of credits and about the factors that influence the price of the credit. People come to certain material things with a help of credits that otherwise they could not be able to afford. My opinion is that the credit takers should inform themselves before they take the credit and think about which is the cheapest credit for them. It is useful to ask what the rate of interest is and also what the whole cost of the credit is, what are the possibilities of paying back as a prior redemption and also about the expenses in connection with the prior payment. It is good to know if the rates of interests change or not, what depends on them, what they depend on. I have found something from my working practice - that people make premature decisions, they do not gather enough information and they want to get the money too soon. A lot of them just want the credit as soon as possible, most of the time without any additional questions and information. I am glad if the credit takers ask a lot because then I get a feeling that they are informed and that in the time of the paying the instalment they do not have any misunderstandings. Most of them place questions at the beginning such as:»what is the cheapest, the most convenient, the fastest? What is your advice?«to present different sorts of credits, forms of insurance, possibilities of paying off the instalment and most of all the analysis of the informative calculation of the most frequent sorts of credits (the price of personal consumer credit and the price of the residential credit) will help to understand different sorts of credits and will make an easier decision for them. I will prove some of the facts with the questionnaire that I have done about how people know about different kinds of credits, forms of the insurances of credits and the possibilities of paying off the credit. Key words: a personal credit, a residential credit, a bank, the price of the credit, the rate of interests, the insurance of credit, prior redemption.
KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 10 2 OPREDELITEV KREDITOV... 11 2.1 Kredit posojilo... 11 2.2 Opredelitev kreditojemalcev... 12 2.2.1 Državljanstvo... 12 2.2.2 Kreditna sposobnost... 12 2.2.3 Zaposlenost... 13 2.2.4 Starost... 13 2.2.5 Poslovno sodelovanje... 13 2.2.6 Način odplačevanja kredita... 13 2.3 Obrestovanje in nadomestila... 14 2.3.1 Krediti z nominalno obrestno mero... 14 2.3.2 Krediti z referenčno obrestno mero... 14 2.3.3 Efektivna obrestna mera ali EOM... 15 2.3.4 Interkalarne obresti... 16 2.3.5 Zamudne obresti... 16 2.3.6 Višina nadomestila... 16 3 VRSTE KREDITOV... 17 3.1 Osebni krediti... 17 3.1.1 Kreditna sposobnost in višina kredita... 17 3.1.2 Doba in način odplačevanja kredita... 17 3.2 Osebni krediti brez zavarovanja... 18 3.2.1 Kreditna sposobnost in višina kredita... 18 3.2.2 Doba in način odplačevanja kredita... 18 3.3 Bankrediti... 18 3.3.1 Kreditna sposobnost in višina kredita... 19 3.3.2 Doba in način odplačevanja kredita... 19 3.4 Študentski krediti... 19 3.4.1 Kreditna sposobnost in višina kredita... 19 3.4.2 Doba in način odplačevanja kredita... 20 3.5 Avtokrediti... 20 3.5.1 Kreditna sposobnost in višina kredita... 20 3.5.2 Doba in način odplačevanja kredita... 20 3.6 Krediti za nakup, gradnjo in prenovo nepremični... 21 3.6.1 Kreditna sposobnost in višina kredita... 21 3.6.2 Doba in način odplačevanja kredita... 21 3.7 Namenski kredit na podlagi varčevanj NSVS... 22 3.7.1 Kreditna sposobnost in višina kredita... 22 3.7.2 Doba in način odplačevanja kredita... 22 4 OBLIKE ZAVAROVANJ KREDITOV... 23 4.1 Zavarovanje pri zavarovalnici... 23 4.2 Zavarovanje z zastavo nepremičnine - hipoteka... 23 4.3 Zavarovanje s poroki... 24 4.4 Zavarovanje z zastavo denarnih sredstev... 24 4.5 Zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev... 25 4.6 Zavarovanje z zastavo enot premoženja vzajemnih skladov... 25
4.7 Zavarovanje z zastavo polic življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento in enkratnim vplačilom premije, sklenjenih pri NLB VITI... 25 4.8 Življenjsko zavarovanje kreditojemalcev... 25 5 PREDČASNO ODPLAČILO KREDITA... 27 5.1 Kaj je predčasno poplačilo kredita... 27 5.2 Stroški predčasnega poplačila kredita... 27 6 PRIMERJAVA KREDITOV... 29 6.1 Osebni kredit - kredit za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin... 29 6.2 Kredit zavarovan pri zavarovalnici - kredit zavarovan z zastavo nepremičnine... 31 6.3 Sklep... 32 7 KREDITI V PRAKSI... 33 7.1 Kako prebivalstvo pozna vrste kreditov, oblike zavarovanj in možnost predčasnega odplačila kredita ANALIZA ANKETE... 33 7.1.1 Demografska vprašanja... 33 7.1.2 Zanimanje za kredite... 34 7.1.3 Dejavniki... 35 7.1.4 Za katero stvar ne bi nikoli vzeli kredita?... 35 7.1.5 Oblike zavarovanja pri odobritvi kredita... 36 7.1.6 Predčasno odplačilo kredita... 37 7.1.7 Stroški predčasnega odplačila kredita... 38 7.1.8 Kdaj se kredit najbolj splača odplačati?... 38 7.1.9 Moje mnenje na rezultate ankete... 39 7.2 Najpogostejši in najugodnejši kredit in dejavniki, ki vplivajo na izbiro... 39 7.3 Najpogostejše vrste zavarovanj kreditov in dejavniki, ki vplivajo na izbiro... 41 7.4 Predčasno odplačilo kredita kdaj, zakaj, kako... 42 8 PREDLOGI... 43 9 SKLEP... 44 10 LITERATURA... 46 11 VIRI... 46 KAZALO SLIK SLIKA 1: GIBANJE EURIBORJA 15 SLIKA 2: SPREMEMBA POVPRAŠEVANJA PO POSOJILIH GOSPODINJSTEV IN SPREMEMBE KREDITNIH STANDARDOV 40 SLIKA 3: STRUKTURA ZAVAROVANJ VSEH NOVIH POSOJIL GOSPODINJSTVOM (LEVO) IN STANOVANJSKIH POOSJIL GOSPODINJSTVOM (DESNO) V ODSTOTKIH 42 KAZALO TABEL TABELA 1: INFORMATIVNI IZRAČUN OSEBNEGA IN STANOVANJSKEGA KREDITA ŠT. 1 29 TABELA 2: ENOSTAVNI PRIKAZ PRIMERJAVE CENE OSEBNEGA IN STANOVANJSKEGA KREDITA ŠT. 1 30 TABELA 3: INFORMATIVNI IZRAČUN OSEBNEGA IN STANOVANJSKEGA KREDITA ŠT. 2 30 TABELA 4: ENOSTAVNI PRIKAZ CENE OSEBNEGA IN STANOVANJSKEGA KREDITA ŠT. 2 31 TABELA 5: INFORMATIVNI IZRAČUN STAN. KREDITA, ZAVAROVANEGA PRI ZAVAROVALNICI IN S HIPOTEKO 31 TABELA 6: ENOSTAVNI PRIKAZ CENE SK ZAVAROVANEGA PRI ZAVAROVALNICI IN S HIPOTEKO 32
KAZALO GRAFOV GRAF 1: STAROST ANKETIRANCEV 33 GRAF 2: IZOBRAZBA ANKETIRANCEV 34 GRAF 3: ZANIMANJE ZA KREDITE 34 GRAF 4: DEJAVNIKI KREDITIRANJA 35 GRAF 5: KREDITA NE BI NAJELI 36 GRAF 6: NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE ZAVAROVANJ 37 GRAF 7: MOŽNOST PREDČASNEGA ODPLAČILA KREDITA 38 GRAF 8: STROŠKI PREDČASNEGA ODPLAČILA 38 GRAF 9: KDAJ ODPLAČATI KREDIT 39 KAZALO PRILOG PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK
1 UVOD Med aktivne bančne posle v prvi vrsti štejemo kreditiranje prebivalstva. Na odločitev strank, kje in kakšen kredit bodo najele, vpliva veliko dejavnikov. Razen cene kredita in spremljajočih stroškov vpliva na odločitev tudi sama predstavitev značilnosti kredita in komuniciranje med stranko in bančnim komercialistom. Povpraševanje po neki dobrini na določenem trgu je tista količina dobrine, ki so jo povpraševalci pripravljeni kupiti pod določenimi pogoji. Ali povedano drugače, povpraševanje po kreditu na finančnem trgu je vsota kreditov, ki so jo povpraševalci pripravljeni najeti po določeni obrestni meri. Kredit je v bistvu denarni znesek, ki ga banka ali drug poslovni sistem za določen čas posodi drugemu poslovnemu sistemu. V določenem roku ga je potrebno vrniti. Kreditodajalec si ob tem zaračuna obresti. S kreditiranjem pa prevzame banka kreditodajalka tveganje, da kreditojemalec dolga ne bo vrnil v pogodbi določenem roku oziroma ga sploh ne bo vrnil. Zato banko za zavarovanje svojih terjatev zahteva zavarovanje in vedno je potrebno paziti, da se najame kredit pod najugodnejšimi pogoji in da je kreditna sposobnost za določen rok. V strokovni literaturi in bančni poslovni praksi poznamo različne vrste kreditov, ki se ločijo glede na dolžino trajanja kreditnega razmerja, namen za katerega se kredit odobrava, način zavarovanja in glede na subjekte odobravanja kredita. S kreditiranjem fizičnih oseb se dnevno srečujem pri svojem delu. V diplomski nalogi želim prikazati, kaj predstavlja beseda kredit, kaj posojilo, opredelila bom značilnosti kreditojemalca, na kratko opisala najpogostejše oblike kreditov in oblike zavarovanj kreditov. Opredelila bom možnost predčasnega odplačila kredita in stroške, povezane z odplačilom. Cilj naloge je opredeliti dejavnike, ki vplivajo na izbiro vrste kredita in vrste zavarovanj. Želim ugotoviti, kako prebivalstvo pozna vrste kreditov in oblike zavarovanj in možnosti predčasnega odplačila kredita in če vedo, kakšni so stroški pri odplačilu kredita. Dokazala bom osnovne trditve, da sta odplačilna doba in obrestna mera odvisna od vrste kredita in oblike zavarovanja kredita. Strokovnost in prijaznost bančnega komercialista sta faktorja, ki poleg cene najbolj vplivata na odločitev kreditojemalca. Kredit je možno predčasno odplačati, stroški pa so že vnaprej določeni v pogodbi. Izbira najugodnejše vrste kredita je ključnega pomena pri nadaljnjem zadolževanju in preživetju prebivalstva. 10
2 OPREDELITEV KREDITOV 2.1 Kredit posojilo»pojma se večkrat zamenjujeta in pri tem dostikrat celo ne naredimo napake, vendar vselej ni tako. Tudi v drugih jezikih najdemo za ta dva pojma dve besedi. V angleščini tako poznamo»loan«za posojilo in»credit«za kredit, v nemščini pa poznamo«darlehen«za posojilo in»kredit«za kredit«(ribnikar, 1988, str. 3).»Beseda kredit izhaja iz latinskega glagola»credere«, kar pomeni verovati, zaupati,»creditum«je to, kar je zaupano, dano na upanje. Dati na kredit oz. kreditirati torej pomeni dati na upanje. Tisti, ki je dal kredit, je kreditor upnik, tisti, ki je prejel kredit, torej dobil nekaj na kredit, pa je debitor dolžnik. Pravno razmerje, ki je nastalo med njima zaradi kreditiranja, je kreditno razmerje, ki se imenuje kredit. To razmerje je z upnikove strani terjatev, z dolžnikove strani pa dolg. Treba je še opozoriti, da gre tukaj za medčasovno menjavo, saj sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni«(ribnikar, 1988, str. 4). V vsesplošnem izražanju se za posojanje denarja oz. drugih stvari med ljudmi pojavljata tako izraz kredit kot posojilo. V obligacijskem zakoniku je posojilna pogodba in kreditna pogodba opredeljena pod eno točko. V 569. členu obligacijskega zakonika na strani 198 je zapisano:»(1) S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti. (2) Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico.«v zakonu o bančništvo ZBan-1 je v prvem poglavje pod splošnimi določbami v 10. členu kot vzajemno priznana finančna storitev tudi dajanje kreditov.»kreditne storitve so vse tiste, s pomočjo katerih banka plasira svoj denar. Oblike in načini plasiranja so različni in so odvisni od potreb na finančnem trgu«(bobek 1995, str. 106). V nadaljevanju diplomske naloge se lahko zgodi, da bom pojme kredit - posojilo, kreditodajalec posojilodajalec in kreditojemalec posojilojemalec večkrat zamenjevala, zato bi želela poudariti, da gre za vsebinsko enake pojme. 11
2.2 Opredelitev kreditojemalcev Kreditojemalci morajo za pridobitev kredita izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o kreditiranju fizičnih oseb, posamezne banke, zavarovalnice, določila. Na internetni strani abecednik.com je definicija:»kreditojemálec -lca [u c in lc] m (a ) fin. kdor jemlje, dobi kredit«. 2.2.1 Državljanstvo So državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v RS. Za identifikacijo mora kreditojemalec preložiti veljavno osebno izkaznico ali potni list. Kredit lahko pridobi tudi oseba, ki ima skladno z veljavno zakonodajo status rezidenta 1, četudi ni državljan RS in nerezident 2, pri čemer mora zagotoviti prvovrstna zavarovanja. 2.2.2 Kreditna sposobnost Preden banka odobri kredit kreditojemalcu, presodi njegovo kreditno sposobnost. Komercialist, ki kredit odobrava, je dolžan presoditi kreditno sposobnost kreditojemalca in zahtevati najprimernejšo obliko zavarovanja kredita.»pojem kreditna sposobnost označuje zmožnost jemalca kredita, da bo ta ob roku zapadlosti povrnil banki znesek kredita s pripadajočimi obrestmi in drugimi stroški vred. To je nesporna definicija pojma kreditna sposobnost, sporno pa ostaja, kaj zagotavlja banki popolno varnost kredita. Starejše teorije trdijo, da je to premoženje kreditojemalca, novejše teorije pa izhajajo iz možnosti, da kreditojemalec ustvarja prihodke, iz katerih je možno vrniti kredit. Zato temelji danes presoja kreditne sposobnosti predvsem na preverjanju zmožnosti jemalca kredita, da ustvarja prihodke, medtem ko je preverjanje (premoženjskega) stanja in njegovega vpliva na kreditno sposobnost šele na drugem mestu«(bobek, 1992d, 107). Kreditna sposobnost je torej sposobnost kreditojemalca vrniti kredit z obrestmi in ostalimi stroški vred. 1»Oseba, ki ima uradno prebivališče v določeni državi. Veljavna zakonodaja določa, da so rezidenti vse fizične osebe, ki imajo delovno ali bivalno vizo za čas, daljši od šestih mesecev, četudi nimajo državljanstva RS. Skladno s tem jim lahko odobrimo kredit iz redne ponudbe»(nlb, Bančni svetovalec). 2»Nerezidenti so fizične osebe (ne glede na državljanstvo), ki žive v tujini, in fizične osebe, ki imajo veljavno delovno ali bivalno vizo v Republiki Sloveniji krajšo od obdobja 6 mesecev. Tuje državljane, ki so zaposleni na ambasadah in konzulatih, in člane njihovih družin, uvrščamo med nerezidente ne glede na dolžino njihovega bivanja«(nlb, Bančni svetovalec). 12
Ocena kreditne sposobnosti je poleg ustreznega zavarovanja kredita najbolj odgovorna naloga pri odobritvi kredita. Nepravilno ocenjena kreditna sposobnost ima lahko za posledico neredno odplačevanje kredita in neuspešno izterjavo preko zavarovalnice ali sodišča. 2.2.3 Zaposlenost Kredit lahko pridobijo osebe, ki so zaposlene v podjetju, ki ni v stečaju ali likvidaciji, s sedežem v Sloveniji za nedoločen čas. Tisti, ki so zaposleni v podjetju s sedežem izven Slovenije, lahko dobijo kredit le, če zastavijo realne vrednosti 3 ali kredit zavarujejo s solidarnim jamstvom kreditno sposobnih porokov. Kreditojemalci, ki so zaposleni za določen čas, lahko dobijo kredit z maksimalno odplačilno dobo, za katero so zaposleni, razen če zastavijo realne vrednosti ali če kredit zavarujejo s solidarnim jamstvom kreditno sposobnih porokov. 2.2.4 Starost Starost kreditojemalca mora biti najmanj 18 let oziroma se kredit lahko odobri tudi fizični osebi, ki še ni dopolnila 18 let, je pa redno zaposlena in je že sklenila zakonsko zvezo. Zgornja meja starosti kreditojemalca je odvisna od oblike zavarovanja kredita. Za kredite zavarovane pri zavarovalnici velja, da starost kreditojemalca ob izteku kredita ne sme presegati 75 let. 2.2.5 Poslovno sodelovanje Poslovno sodelovanje z banko opredeljujemo na tri načine: 1. Komitent s plačo in karticami- prejema na banko plačo oz. pokojnino 6 mesecev ali več in posluje z eno od plačilnih kartic 4. 2. Komitent, ki prejema plačo in varčuje z enim od inštrumentov 5 banke več kot 3 leta - prejema na banko plačo oz. pokojnina 6 mesecev ali več in varčuje več kot 3 leta. 3. Ostali komitenti prejema plačo in ne posluje s karticami, ne varčuje oz. sploh ne prejema plače na našo banko. 2.2.6 Način odplačevanja kredita Kreditojemalec mora kredit odplačati v roku in na način, ki je določen v kreditni pogodbi. Način odplačevanja kredita je dejavnik, od katerega je odvisna kakovost odplačevanja kredita 3 denarna sredstva, vrednostne papirje, nepremičnine na območju RS. 4 plačilna karanta, posojilna karanta, plačilni mastercard, posojilni mastercard 5 modro varčevanje, rentno varčevanje, postopno varčevanje 13
in znižuje ali povišuje stroške vodenja kreditov v odplačevanju. Kreditojemalec ima možnost odplačevati kredit: - pooblasti banko, da s trajnim nalogom v breme njegovega osebnega računa poravnava obveznosti kredita, - izda odstopno izjavo in upravno izplačilno prepoved in s tem pooblasti podjetje, da od njegovih mesečnih prejemkov nakazuje mesečne obveznosti, - izjemoma plačuje sam, če je kmet, obrtnik ali opravlja samostojno dejavnost. 2.3 Obrestovanje in nadomestila Višine pribitkov obrestnih mer za kredite se razlikujejo glede na odplačilno dobo, podlago za pridobitev kredita in poslovno sodelovanje. 2.3.1 Krediti z nominalno obrestno mero Obrestna mera je nominalna in nespremenljiva fiksna in velja za celotno dobo odplačila kredita. Obrestno mero določa banka na podlagi tržnih obrestnih mer. 2.3.2 Krediti z referenčno obrestno mero Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se uporabljajo kot izhodišče za določanje spremenljivih obrestnih mer za posamezne bančne storitve. Običajno so to medbančne obrestne mere (LIBOR, EURIBOR) ali druge referenčne obrestne mere, ki so javno objavljene. 1.1.1.1 - EURIBOR»EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate) je medbančna obrestna mera za depozite v evrih, ki se oblikuje na evropskem medbančnem deviznem trgu. Izračunava se dnevno za medbančne depozite z zapadlostjo od enega tedna do 12 mesecev kot povprečje obrestnih mer reprezentativnega vzorca bank in se zaokrožuje na 3 decimalna mesta«(pod svojo streho, 2007). Obrestna mera je spremenljiva. Sestavljena je iz 6-mesečnega EURIBOR-ja ali 12-mesečnega EURIBOR-ja + nespremenljivega pribitka. EURIBOR je določen na prvi dan v mesecu in velja za ves tekoči mesec. Sprememba obrestne mere je dvakrat letno (6-mesečni EURIBOR) ali enkrat letno (12-mesečni EURIBOR) na obletnico sklenitve kreditne pogodbe. Takrat je možna tudi sprememba anuitete. 14
Slika 1: GIBANJE EURIBORJA Vir: DEVIZNI MIX, Globalna recesija ekonomije 1.1.1.2 LIBOR»LIBOR (London InterBank Offered Rate) za posamezno valuto je referenčna obrestna mera, po kateri so banke pripravljene plasirati sredstva v posamezni valuti. Referenčne obrestne mere se oblikujejo na londonskem medbančnem denarnem trgu. Obrestne mere LIBOR obstajajo za več valut in se imenujejo Libor za posamezno valuto (npr. LIBOR za EUR). Dnevno LIBOR kotacijo imajo naslednje valute: EUR, USD, GBP, CHF, AUD, CAD, DKK, NZD in JPY«(Pod svojo streho, 2007). 1.1.1.3 Pribitek Pribitek nad referenčno obrestno mero je nespremenljiv in vključuje maržo ter pribitke na tveganje. Višina pribitka se oblikuje glede na odplačilno dobo in poslovno sodelovanje stranke z banko. 2.3.3 Efektivna obrestna mera ali EOM»Efektivna obrestna mera (v nadaljevanju EOM) je tista letna diskontna stopnja, ki izenači vsoto sedanjih vrednosti vseh zneskov, prejetih iz naslova posojilnega razmerja, z vsoto sedanjih vrednosti vseh zneskov (obrokov in obresti ali anuitet, provizij, zavarovalnin ), ki so bili plačani iz tega naslova, pri čemer se diskontiranje opravi na konformni način«(čibej, 2003, str. 90). EOM je eden največjih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev kreditojemalca za najem kredita. 15
2.3.4 Interkalarne obresti Interkalarne obresti so obresti, ki se obračunajo za čas od začetka črpanja (porabe) kredita do začetka odplačevanja kredita. Pri izračunu interkalarnih obresti se uporabi obrestna mera in način izračunavanja, kot je definirano za osnovno storitev ali opredeljeno s pogodbo. Zapadlost interkalarnih obresti je na dan prenosa kredita v odplačilo. 2.3.5 Zamudne obresti V primeru zamude pri plačilu dospelih obveznosti oziroma terjatev se pri obračunu zamudnih obresti upošteva neporavnano glavnico in revalorizacijo (pripisano in plačljivo) ter vse ostale zapadle terjatve (provizije, stroški). Zamudna obrestna mera je nominalna in je predpisana. Izračunava in določa jo Statistični urad RS. 2.3.6 Višina nadomestila Za odobritev kredita se določi glede na poslovno sodelovanje kreditojemalca z banko in načinom odplačila kredita skladno z vsakokrat veljavno tarifo banke. 16
3 VRSTE KREDITOV 3.1 Osebni krediti Osebni kredit se odobrava za vse namene, ki jih banka ne kontrolira. Poznamo nenamenske 6 in namenske 7 osebne kredite. Pri nenamenskem osebnem kreditu banka znesek kredita usmeri na račun kreditojemalca. Pri namenskem osebnem kreditu banka nakaže sredstva kredita na račun izstavitelja dokumenta in s tem poravna obveznost kreditojemalca do izstavitelja dokumenta. Obrestna mera je praviloma v takšnih primerih enaka, kot če bi kredit nakazali na račun kreditojemalca v banki. Kreditojemalec ima nižje stroške zavarovanja kredita, če ga zavaruje s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici. 3.1.1 Kreditna sposobnost in višina kredita Kreditna sposobnost se ugotavlja s pomočjo kreditnega zahtevka, ki zajema potrdilo delodajalca o osebnem dohodku in s pomočjo vpogleda v poslovanje stranke pri banki. Delodajalec potrdi zadnje tri neto mesečne osebne dohodke, pred odobritvijo kredita pa se preveri poslovanje stranke v zadnjih šestih mesecih. Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca in oblike zavarovanja kredita. 3.1.2 Doba in način odplačevanja kredita Doba odplačevanja pri nominalnih kreditih je od 3 mesece do 84 mesecev. V primeru kredita z referenčno obrestno mero je doba odplačevanja nad 1 letom do 10 let. Odvisna je od minimalne višine anuitete, ki za kratkoročne nominalne kredite znaša 41,73 EUR, za dolgoročne nominalne kredite znaša 62,59 EUR in za kredite z referenčno obrestno mero znaša 64,00 EUR. Izjemoma je lahko najnižja anuiteta 31,30 EUR. Kredit kreditojemalec odplačuje z mesečnimi anuitetami na enega izmed navedenih načinov: - preko trajnega naloga na osebnem računu (08., 18., 28. ali zadnjega v mesecu), - preko delodajalca, - sam - če samostojno opravlja dejavnost ali svobodni poklic, če je kmetovalec ali delavec na začasnem delu v tujini. 6 v praksi nenamenskim osebnim kreditom pravimo gotovinski krediti 7 namenski krediti so predvsem za nakup pohištva, za počitnice... 17
3.2 Osebni krediti brez zavarovanja Ponudba osebnih kreditov brez zavarovanja je namenjena: - bonitetnim strankam, ki imajo dohodke višje od 625 EUR, - strankam, ki nimajo likvidnostnih težav, - strankam, ki svoje obveznosti do banke po vseh računih redno poravnavajo, nimajo zapadlih neplačanih obveznosti in banka do teh strank v Inštitutu za bančno in finančno pravo ter varovanje zakonitosti ne vodi nobenih zapadlih neplačanih terjatev. 3.2.1 Kreditna sposobnost in višina kredita Pri določanju kreditne sposobnosti je potrebno pregledati prilive na osebni račun kreditojemalca, ki morajo biti razvidni za vsaj šest mesecev. Potrdilo delodajalca o osebnem dohodku in potrditev obrazca odstopne izjava in upravno- izplačilna prepoved ni obvezna. Bančni delavec lahko zavrne prošnjo za odobritev kredita brez zavarovanja, če ocenjuje, da stranka ne posluje dovolj korektno z banko. Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca. Najvišji znesek kredita brez zavarovanja lahko znaša 12.518,78 EUR.. 3.2.2 Doba in način odplačevanja kredita Doba odplačevanje je od 3 mesece do 84 mesecev. Odvisna je od minimalne višine anuitete, ki za kratkoročne nominalne kredite znaša 41,73 EUR, za dolgoročne nominalne kredite znaša 62,59 EUR in za kredite z referenčno obrestno mero znaša 64,00 EUR. Izjemoma je lahko doba kredita do 10 let in je namenjena izključno visoko bonitetnim strankam, katerih poslovanje je dobro poznano. Kredit kreditojemalec odplačuje z mesečnimi anuitetami izključno preko trajnega naloga na osebnem računu. 3.3 Bankrediti Bankredit je namenjen strankam, ki kupujejo blago ali storitve podjetja., ki ima z banko sklenjen poseben pogodbeni odnos za kreditno posredovanje. Kredit je namenski. 18
3.3.1 Kreditna sposobnost in višina kredita Kreditna sposobnost se ne ugotavlja, ugotavlja se le poslovni odnos kreditojemalca z banko in aktivnost računa preko POS terminala pri trgovcu. Kreditojemalec predloži z namenom ugotavljanja rednih prilivov iz naslova osebnega dohodka ali pokojnine zadnje tri mesečne izpiske iz osebnega računa ali potrdilo o prilivu, izdano s strani banke, ki vodi račun kreditojemalca. Nakazilo iz naslova osebnega dohodka ali pokojnine mora presegati neto minimalno plačo 8. Višina kredita je najmanj 166,91 EUR in največ 1.250,00 EUR in je odvisna od zneska računa. Skupni znesek vseh odobrenih bankreditov pri katerikoli banki ne sme presegati zgornje meje 1.250,00 EUR (vsi predhodno najeti krediti se seštevajo). 3.3.2 Doba in način odplačevanja kredita Doba odplačevanja je od 3 mesece do 24 mesecev in je odvisna od minimalne višine anuitete, ki znaša najmanj 20 EUR. Kreditojemalec kredit odplačuje z mesečnimi anuitetami preko trajnega naloga na osebnem računu. 3.4 Študentski krediti Kredit je namenjen rednim in izrednim študentom ali polnoletnim dijakom, ki na račun prejemajo prejemke iz naslova družinske pokojnine, štipendije ali prilive iz naslova dela preko študentskega servisa. 3.4.1 Kreditna sposobnost in višina kredita Osnova za izračun kreditne sposobnosti je priliv na študentski račun v banki. Študentje, ki prejemajo prilive iz naslova družinske pokojnine ali štipendije, morajo predložiti odločbo o dodelitvi štipendije ali pokojnine in prejeti vsaj en priliv. Študentje, ki prejemajo redne prilive iz naslova dela preko Študentskega servisa, morajo predložiti potrdilo študentskega servisa o zadnjih treh nakazilih oz. izpis od banke za zadnje tri prilive na račun. Najvišji znesek študentskega kredita je 2.086,46 EUR. Višina kredita je odvisna od oblike zavarovanja kredita, oblike poslovnega sodelovanja in vrste priliva na račun, in sicer: - na osnovi štipendije ali pokojnine: 8 Minimalno plačo določa Zakon o določitvi minimalne plače (ZDMP) 19
o do 834,59 EUR, vsaj 6 mesecev priliv na banko kredit se lahko odobri brez zavarovanja; o nad 834,59 EUR do 2.086,46 EUR kredit mora biti zavarovan; - na osnovi dela preko Študentskega servisa: o do 834,59 EUR, vsaj 6 mesecev priliv na banko kredit se lahko odobri brez zavarovanja; o nad 834,59 EUR do 2.086,46 EUR vsaj en kreditno sposoben porok. 3.4.2 Doba in način odplačevanja kredita Doba odplačevanje je lahko največ 12 mesecev, najkrajša doba je 3 mesece. Odplačilna doba je odvisna tudi od minimalne anuitete 31,30 EUR in dobe statusa študenta oz. dijaka. Kreditojemalec kredit odplačuje z mesečnimi anuitetami preko trajnega naloga na osebnem računu. 3.5 Avtokrediti Avtokrediti so namenjeni za nakup novega ali rabljenega motornega vozila ali plovila. Koriščenje kredita je strogo namensko na podlagi predračuna oz. računa prodajalca motornega vozila ali plovila. 3.5.1 Kreditna sposobnost in višina kredita Kreditna sposobnost se ugotavlja s pomočjo kreditnega zahtevka, ki zajema potrdilo delodajalca o osebnem dohodku in s pomočjo vpogleda v poslovanje stranke pri banki. Delodajalec potrdi zadnje tri neto mesečne osebne dohodke, pred odobritvijo kredita pa se preveri poslovanje stranke v zadnjih šestih mesecih. Višina kredita je najmanj 166,91 EUR, maksimalna višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti ter višine računa, predračuna ali zneska na kupoprodajni pogodbi. 3.5.2 Doba in način odplačevanja kredita Doba odplačevanje je od 13 mesecev do 60 mesecev. Doba odplačevanja je odvisna tudi od minimalne višine anuitete, ki znaša najmanj 64,00 EUR. Kredit kreditojemalec odplačuje z mesečnimi anuitetami preko trajnega naloga na osebnem računu ali preko delodajalca na podlagi upravno-izplačilne prepovedi. 20
3.6 Krediti za nakup, gradnjo in prenovo nepremični Poraba kredita je praviloma namenska, banka pa dovoljuje, da se del kredita izplača na račun kreditojemalca v banki. Poraba je mogoča, ko kreditojemalec zagotovi dokumente, ki: o dokazujejo namen porabe (kupoprodajna pogodba, računi), o dokazujejo, da je v korist banke ustanovljeno zavarovanje, o dokazujejo podlago za odobritev kredita. Krediti se odobravajo predvsem za naslednje namene: o Nakup nepremičnine (stanovanjske, počitniške, zemljišča, garaže idr.). Kot nakup stanovanjske enote se štejejo tudi razne menjave stanovanj in stanovanjskih hiš z doplačilom. o Gradnja nepremičnine. o Obnova nepremičnine (fasada, toplotna izolacija, zamenjava oken, strešne kritine). o Tekoče vzdrževanje. o Komunalno opremljanje zemljišča in pridobivanje soglasij. o Izplačilno dednih deležev in deležev ob razvezi iz naslova nepremičnin. o Ostale namene, ki prispevajo k povečanju vrednosti nepremičnine. Stanovanjska posojila se od ostalih posojil razlikujejo predvsem po zneskih odobrenih posojil, ki so bistveno višje po odplačilni dobi, ki je lahko tudi do 30 let in po nižji obrestni meri. 3.6.1 Kreditna sposobnost in višina kredita Kreditna sposobnost je določena glede na višino prejemka in način zavarovanja. Višina kredita je odvisna od podlage za pridobitev kredita, kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca in oblike zavarovanja kredita še posebej pri zastavi nepremičnine 9. 3.6.2 Doba in način odplačevanja kredita Doba odplačevanja stanovanjskega kredita je odvisna od oblike zavarovanja in kreditne sposobnosti kreditojemalca. Kredit, zavarovan pri zavarovalnici se, lahko odobri do 20 let, z daljšo dobo odplačevanja pa se odobravajo predvsem krediti, zavarovani z zastavo nepremičnine. Kredit kreditojemalec odplačuje z mesečnimi obveznostmi na enega izmed navedenih načinov: o preko trajnega naloga na osebnem računu, o preko delodajalca, 9 zastavitev nepremičnine HIPOTEKA, pomeni zastaviti nepremičnino 21
o izjemoma sam, če samostojno opravlja dejavnost ali svobodni poklic, če je kmetovalec. 3.7 Namenski kredit na podlagi varčevanj NSVS Kredit lahko pridobijo osebe, ki so zaključile varčevanje NSVS 10 in prejele sklep SSRS 11 o pravici do kredita po NSVS. Kredit je namenski in namenjen za nakup nepremičnin, gradnjo nepremičnin, obnovo nepremičnin, rekonstrukcijo, adaptacijo, plačilo soglasij in stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, plačilo odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča, poplačilo stanovanjskega kredita, ki je bil odobren za iste namene. 3.7.1 Kreditna sposobnost in višina kredita Kreditna sposobnost se ugotavlja s pomočjo kreditnega zahtevka, ki zajema potrdilo delodajalca o osebnem dohodku in s pomočjo vpogleda v poslovanje stranke pri banki. Delodajalec potrdi zadnje tri neto mesečne osebne dohodke, pred odobritvijo kredita pa se preveri poslovanje stranke v zadnjih šestih mesecih. Višina kredita je odvisna od vrste kredita. Če se kreditojemalec odloči za kredit z obrestno mero na osnovi TOM 12 -a, lahko dobi kredit v višini 2,1-kratnika privarčevanih sredstev (ob upoštevanju kreditne sposobnosti). Če se odloči za kredit z referenčno obrestno mero, lahko pridobi kredit v višini, za katero je kreditno sposoben. 3.7.2 Doba in način odplačevanja kredita Doba odplačevanje je maksimalno 10 let. Kredit kreditojemalec odplačuje z mesečnimi obveznostmi na enega izmed navedenih načinov: o preko trajnega naloga na osebnem računu, o preko delodajalca, o izjemoma sam, če samostojno opravlja dejavnost ali svobodni poklic, če je kmetovalec 10 NSVS Nacionalna stanovanjska varčevalna shema 11 SSRS Stanovanjski sklad Republike Slovenije 12 TOM temeljna obrestna mera,»je letna obrestna mera za ohranjanje vrednosti denarnih obveznosti in terjatev v domačem denarju. Izračunava in objavlja jo Banka Slovenije (BS) v skladu z metodologijo, ki je opredeljena v sklepu BS in je objavljena v Uradnim listu Republike Slovenije. Izračunava se kot aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen«(veritas, Slovar bančnih izrazov). 22
4 OBLIKE ZAVAROVANJ KREDITOV Zavarovanje kredita je namenjeno poplačilu bančnih terjatev, ki nastanejo kot posledica neodplačevanja kredita. Ob vsaki sklenitvi kreditne pogodbe nastane na strani banke tveganje, da kreditojemalec ne bo vrnil kredita v določbi določenem roku. Za preprečitev tveganja je potrebno določiti najprimernejšo obliko zavarovanja.»sem sodijo predvsem presoja kreditne sposobnosti, limitiranje kredita (kreditne linije), nadziranje kredita«(bobek 1995, 107). Pomembno je, da je zavarovanje likvidno (možno poplačilo v kratkem času) ter da zajema poravnavo vseh kreditnih obveznosti, vključujoč stroške izterjave, ki jih je imela banka. 4.1 Zavarovanje pri zavarovalnici Zavarovanje s plačilom zavarovalne premije je ena od najpogostejših oblik zavarovanja za vračilo kredita banki. Premija je protivrednost, ki jo plača kreditojemalec zavarovalnici. Če kreditojemalec kredita redno ne odplačuje, zavarovalnica plača škodo banki. Zavarovalnica nadalje izterjuje kreditojemalca. Osnova za izračun premije je glavnica, povečana za pogodbene dogovorjene realne obresti za celotno dobo kreditiranja. Višina premije je odvisna od: o pogodbeno dogovorjene obrestne mere, o višine kredita, o premijskega stavka. 4.2 Zavarovanje z zastavo nepremičnine - hipoteka Zastava nepremičnine je osnovna oblika zavarovanja za zavarovanje stanovanjskega ali osebnega kredita. Kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, lahko pridobijo kreditojemalci, ki imajo status rezidenta in zaposlitev v RS in ki so sposobni vrniti kredit z obrestmi in ostalimi stroški vred ter izpolnjujejo bonitetne pogoje banke. Nepremičnino lahko zastavi kreditojemalec ali tretja oseba, ki je lastnik nepremičnine zastavitelj. Predmet zastave je lahko: o nepremičnina, ki je že v lasti kreditojemalca, o nepremičnina, ki jo kreditojemalec s sredstvi kredita kupuje, o nepremičnine, ki so zemljiško knjižno urejene, o nepremičnine morajo biti na ozemlju RS. 23
Nepremičnina mora biti zavarovana pred uničenjem ves čas trajanja kreditnega razmerja. Zavarovalna polica mora biti vinkulirana v korist banke.»hipoteka je zavarovanje terjatve z zastavo nepremičnega premoženja. Predstavlja eno od oblik zastavne pravice, ki jo opredelimo kot stvarno pravico na tuji stvari, iz katere se lahko upnik poplača z vrednostjo zastavljene stvari, če dolžnik ob dospelosti ne izpolni obveznosti«(kovačević, 2000, str. 2).»Hipoteka je absolutna pravica, kar pomeni, da deluje zoper vsakega in je varovana pred posegi drugih. Glavni namen hipoteke je varstvo upnika. Zagotavlja namreč, da bo terjatev poplačana«(žerjal, 2005, str. 19). 4.3 Zavarovanje s poroki Kredit je lahko zavarovan s strani plačilno sposobnega poroka, ki mora na banki podpisati poroštveno izjavo. Z izjavo plačilne volje se porok obveže, da skupaj s kreditojemalcem jamči za najeti kredit. Kredit je lahko zavarovan s solidarnim jamstvom kreditno sposobnega poroka za celotni kredit ali dveh vsak do polovice, vendar le za kredite do 5 let in do 12.600,00 EUR. Poroštvo (solidarno ali subsidiarno) opredeljuje Obligacijski zakonik, ki določa tudi pravice in obveznosti poroka.»poroštvo je lahko dogovorjeno na tri načine: Delno poroštvo: porok jamči le za tisti del dolga, ki ga upnik kljub vsem izvensodnim in sodnim možnostim (vključno z izvršbo) ni mogel izterjati od dolžnika. Enostavno ali subsidiarno poroštvo: upnik mora najprej opomniti dolžnika in, če ta ne plača, lahko zahteva od poroka, da poravna dolg. Popolno ali solidarno poroštvo: porok se obveže, da bo»porok in plačnik«. Upnik lahko izbira, od koga bo najprej terjal plačilo. V praksi je uveljavljeno načelo, da upnik opomni najprej glavnega dolžnika«(potočnik et al. 2000, 209). 4.4 Zavarovanje z zastavo denarnih sredstev Denarna sredstva lahko zastavi fizična oseba, ki razpolaga z denarnimi sredstvi in: o želi v banki pridobiti kredit, o ima v banki že najet kredit, za katerega je po pogodbi dolžna zagotoviti dodatno zavarovanje v obliki denarnih sredstev zaradi padca vrednosti obstoječega zavarovanja. 24
Zastavitelj je lahko tudi tretja oseba, ki razpolaga z denarnimi sredstvi. Kredit, zavarovan z zastavo denarnih sredstev, se lahko odobri za dobo 10 let. 4.5 Zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev Zastavijo se lastniški in dolžniški vrednostni papirji. Vrednostne papirje lahko zastavi državljan RS, ki želi v banki pridobiti kredit, ali oseba, ki razpolaga z vrednostnimi papirji, po bančni oceni primernimi za zavarovanje naložbe in jih želi zastaviti za kreditojemalca. Višina zastavljenih vrednostnih papirjev se določa na podlagi varnostnih količnikov, ki so vnaprej določena razmerja med vrednostjo zavarovanja in glavnico kredita. Primerni za zastavo so vrednostni papirji slovenskih pravnih oseb: delnice, obveznice investicijskih družb (ID), delnice holdingov, ki izhajajo iz pooblaščenih investicijskih družb (PID), točke vzajemnih skladov družbe NLB Skladi d.o.o., police življenjskih zavarovanj z enkratnim vplačilom družbe NLB Vita d.d.. Kredit, zavarovan z zastavo vrednostnih papirjev, se lahko odobri le za dobo 10 let. 4.6 Zavarovanje z zastavo enot premoženja vzajemnih skladov Zastavijo se investicijski kuponi oz. enote premoženja vzajemnih skladov, ki jih upravlja družba NLB Skladi d.o.o.. 4.7 Zavarovanje z zastavo polic življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento in enkratnim vplačilom premije, sklenjenih pri NLB VITI Police življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento NLB Varčevanje in NLB Naložba Vita z enkratnim vplačilom premije so po bančni oceni primerne za zavarovanje naložbe. Zastavi jo lahko državljan RS, ki želi v banki pridobiti kredit, ali oseba, ki z njimi razpolaga in jih želi zastaviti za kreditojemalca. 4.8 Življenjsko zavarovanje kreditojemalcev Sklenitev življenjskega zavarovanja predstavlja dodatno prednost in varnost kreditojemalca. V primeru smrti kreditojemalca bo dolg, ki je nastal iz naslova najetega kredita, poravnala 25
NLB Vita d.d., razliko med stanjem dolga in zavarovalno osnovo bo zavarovalnica nakazala upravičencu ali dediču. Za kredite z rokom vračila do 60 mesecev in do zneska 21.000,00 EUR se sklepajo kolektivna življenjska zavarovanja, v primeru, da višina kredita presega 21.000,00 EUR in ročnost 60 mesecev, lahko kreditojemalec sklene zavarovanje po individualni pogodbi.»stranke se pri najemu dolgoročnih kreditov in pri kreditih višjih vrednosti vedno pogosteje odločajo tudi za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev, ki ga banka trži kot posrednica pri prodaji polic življenjskega zavarovanja za zavarovalnico NLB Vita d.d., Ljubljana«(Letno poročilo NLB Koroške banke, 2007, 8. stran). 26
5 PREDČASNO ODPLAČILO KREDITA 5.1 Kaj je predčasno poplačilo kredita»potrošnik ima pravico, da kadarkoli predčasno odplača preostanek sedanje vrednosti kredita pred dnevom zapadlosti plačila brez dodatnih stroškov, razen stroškov izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita. V primeru plačila iz prejšnjega odstavka lahko potrošnik od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila (diskontirane) kredita odšteje sedanjo vrednost (valorizirano) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bile pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik«(zakon o potrošniških posojilih, Uradni list RS, št. 77/2004). Dajalec kredita je dolžan potrošniku izdelati obračun obveznosti predčasnega plačila v skladu s prejšnjim odstavkom. Stroški izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita ne smejo presegati polovice stroškov odobritve kredita.»v skladu z določili Zakona o potrošniških kreditih lahko potrošnik poplača kredit kadarkoli pred potekom pogodbenega roka. V zakonu je izrecno določeno, da mora zato kreditodajalec izdelati za potrošnika poseben obračun, obenem pa odšteti obresti, ki bi se natekle od dneva, ko je kredit predčasno poplačan, pa do dneva, ko bi bil kredit plačan po pogodbi«(zveza potrošnikov Slovenije, 2008). Za predčasno poplačilo kredita kreditodajalec zaračuna stroške, ki so povezani z izdelavo obračuna. 5.2 Stroški predčasnega poplačila kredita»jasno je, da je predčasno poplačilo kredita povezano s stroški. Marsikdo pa se bo vprašal, zakaj jih banka sploh zaračuna, saj ji vendar vračamo denar. V svetu bančništva pa je logika nekoliko drugačna. Po bančni filozofiji namreč s predčasnim poplačilom kredita»oškodujemo«banko za obresti, ki nam bi jih banka zaračunala v obdobju odplačevanja kredita. Če je do konca odplačevanja kredita, ki ga nameravate predčasno poplačati, ostalo le še nekaj mesecev, vsekakor preverite, če se vam to izplača in če obresti, ki jih boste plačali v teh nekaj mesecih do konca, morda niso manjše od stroškov, ki vam jih bo zaračunala banka za predčasno poplačilo«(zveza potrošnikov Slovenije, 2008). 27
Stroški predčasnega odplačila kredita ne smejo presegati polovice stroškov odobritve kredita in morajo biti znani že ob sklenitvi kreditne pogodbe in natančno opredeljeni v kreditni pogodbi. 28
6 PRIMERJAVA KREDITOV Ena izmed pomembnejših prednosti fleksibilnega poslovanja banke je raznolika ponudba kreditnih pogojev, kar hkrati pomeni privlačnost izbire za stranko ter s tem posledično doseganje ekonomskih ciljev in rast bilančne vsote. Zelo pomembno pa je svetovanje bančnikov, ki so ponavadi prvi kontakt s bodočim kreditojemalcem. S pravilnim in korektnim načinom predstavljanja kreditne ponudbe lahko bodoči kreditojemalec že sam ugotovi, katera vrsta kredita in način zavarovanja je zanj primernejši, cenejši, dostopnejši. 6.1 Osebni kredit - kredit za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin Naredila bom primerjavo osebnega in stanovanjskega kredita - kredita za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnine. 1. Izračun je za 10.000,00 EUR, za dobo 84 mesecev, kredit je zavarovan pri zavarovalnici, komitent bo kredit odplačeval preko trajnega naloga, obrestna mera je nominalna. Dilema: osebni ali stanovanjski kredit? Tabela 1: Informativni izračun osebnega in stanovanjskega kredita št.1 OSEBNI KREDIT STANOVANJSKI KREDIT Višina kredita 10.000,00 EUR 10.000,00 EUR Doba odplačila 84 mesecev 84 mesecev Obrestna mera 8,20 % 6,80 % Strošek odobritve 41,73 EUR 100,00 EUR Zavarovalna 413,73 EUR 162,49 EUR premija Mesečna anuiteta 156,86 EUR 149,95 EUR EOM 10,10% 7,89 % Vir: NLB d.d. Opomba 13 - velja za vse ostale tabele 13 Izračuni v navedenih tabelah so narejeni v mesecu maju 2008. Efektivna obrestna mera je informativne narave. Izračun je izdelan s koledarskim štetjem dni in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave. EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec sklepanja oziroma zavarovalna premija. 29
Eden največjih dejavnikov cene kredita je EOM. Iz zgornjega izračuna lahko vidimo, da je EOM pri stanovanjskem posojilu bistveno nižja, to je posledica nižjih stroškov predvsem zavarovalne premije. Bistveno nižja je tudi mesečna obveznost, to je posledica obrestne mere. Tabela 2: Enostavni prikaz primerjave cene osebnega in stanovanjskega kredita št. 1 OSEBNI KREDIT STANOVANJSKI KREDIT Stroški odobritve 41,73 EUR 100,00 EUR Stroški. zavar. premije 413,73 EUR 162,49 EUR Skupaj otv. stroški 455,46 EUR 262,49 EUR 84 x anuiteta 13.176,24 EUR 12.595,80 EUR Skupaj po 84 mesecih 13.631,97 EUR 12.858,29 EUR - cenejši Vir: Lasten izračun Iz izračunanega lahko sklepamo, da je ugodnejši stanovanjski kredit - prihranek =773,68 EUR. 2. Izračun je za 25.000,00 EUR, za dobo 84 mesecev, kredit je zavarovan pri zavarovalnici, komitent bo kredit odplačeval preko trajnega naloga, obrestna mera je nominalna. Dilema: osebni ali stanovanjski kredit? Tabela 3: Informativni izračun osebnega in stanovanjskega kredita št. 2 OSEBNI KREDIT STANOVANJSKI KREDIT Višina kredita 25.000,00 EUR 25.000,00 EUR Doba odplačila 84 mesecev 84 mesecev Obrestna mera 8,20 % 6,80 % Strošek odobritve 41,73 EUR 125,19 EUR Zavarovalna 1.166,10 EUR 462,89 EUR premija Mesečna anuiteta 392,15 EUR 374,88 EUR EOM 10,20% 7,80 % Vir: NLB d.d. Tudi iz primera št. 2 lahko vidimo, da je EOM pri stanovanjskem posojilu bistveno nižja, bistveno nižja je tudi zavarovalna premija in zaradi višjega zneska kredita je razlika še večja. 30
Tabela 4: Enostavni prikaz cene osebnega in stanovanjskega kredita št.2 OSEBNI KREDIT STANOVANJSKI KREDIT Stroški odobritve 41,73 EUR 125,19 EUR Stroški. zavar. premije 1.166,10 EUR 462,49 EUR Skupaj otv. stroški 1.207,83 EUR 587,68 EUR 84 x anuiteta 32.940,60 EUR 31.489,92 EUR Skupaj po 84 mesecih 34.148,43 EUR 32.077,60 EUR (cenejši) Vir: Lasten izračun Iz izračunanega lahko sklepamo, da je ugodnejši stanovanjski kredit - prihranek je 2.070,83 EUR, ker je višji zaradi večjega zneska kredita. 6.2 Kredit, zavarovan pri zavarovalnici - kredit zavarovan z zastavo nepremičnine 3. Izračun je za 50.000,00 EUR, za dobo 180 mesecev, kredit je za prenovo nepremičnine - stanovanjski, komitent bo kredit odplačeval preko trajnega naloga, obrestna mera je nominalna. Dilema: Stan. kredit, zavarovan pri zavarovalnici ali s hipoteko? Tabela 5: Informativni izračun stan. kredita zavarovanega pri zavarovalnici in s hipoteko KREDIT, ZAVAROVAN PRI ZAVAROVALNICI KREDIT, ZAVAROVAN Z ZASTAVO NEPREMIČNINE Višina kredita 50.000,00 EUR 50.000,00 EUR Doba odplačila 180 mesecev 180 mesecev Obrestna mera 7,30 % 7,30 % Strošek odobritve 125,19 EUR 292,10 EUR Zav. premija 1310,34EUR 0,00 EUR Stroški notarja 0,00 EUR 300,00 EUR Mesečna anuiteta 457,84 EUR 457,84 EUR EOM 8,05 % 7,65 % Vir: NLB d.d. Iz zgornjega izračuna lahko vidimo, da razlika v efektivni obrestni meri ni velika, to pa zato, ker je odplačila doba kredita 180 mesecev in čim višji je znesek kredita in daljša je doba 31
odplačevanja, nižja je efektivna obrestna mera. V primeru, ko je kredit zavarovan pri zavarovalnici, so stroški zavarovanja vključeni v EOM, v primeru hipoteke pa stroški niso vključeni. Tabela 6: Enostavni prikaz cene SK zavarovanega pri zavarovalnici in hipoteko KREDIT ZAVAROVALNICA KREDIT - HIPOTEKA Stroški odobritve 125,19 EUR 292,10 EUR Stroški. zavar. premije 1.310,34 EUR 0,00 EUR Stroški. notarskega zapisa 0,00 300,00 EUR Skupaj otv. stroški 1.435,53 EUR 592,10 EUR 84 x anuiteta 82.411,20 EUR 82.411,20 EUR Skupaj po 84 mesecih 83.846,73 EUR 82.463,30 EUR (cenejši) Vir : lastni izračun Iz izračunanega lahko sklepamo, da je ugodnejši kredit, zavarovan s hipoteko - prihranek je 1.383,43 EUR. 6.3 Sklep Najboljša primerjava kreditov med seboj je zagotovo uporaba efektivne obrestne mere. Vedno je potrebno upoštevati, da je efektivna obrestna mera pri enakih obrestnih merah in enakih zneskih drugih stroškov najbolj odvisna od višine kredita in odplačilne dobe. To pomeni, da so primerljivi le krediti z enakim rokom odplačevanja in enakim zneskom kredita. Na tak način se lahko enostavno izračuna tudi, kot sem prikazala v tabelah tako, da stroške kredita sešteješ in mesečne obveznosti pomnožiš z dobo odplačevanja. Seveda je to sigurni način samo pri enakem znesku kredita in dobi odplačevanja. Poudariti pa je potrebno, da bi kredite z visokimi zneski (nad 40.000,00 EUR) težko zavarovali pri zavarovalnici in prav zaradi tega je za stanovanjske kredite z višjimi zneski najprimernejša oblika zavarovanje s hipoteko. 32
7 KREDITI V PRAKSI 7.1 Kako prebivalstvo pozna vrste kreditov, oblike zavarovanj in možnost predčasnega odplačila kredita ANALIZA ANKETE Za namen poizvedbe, kako prebivalstvo pozna vrste kreditov, oblike zavarovanj in možnost predčasnega odplačila, sem opravila anketo. Podatke sem pridobila od 75 oseb, komitentov in nekomitentov banke. 7.1.1 Demografska vprašanja Anketni vprašalnik sem pričela z demografskimi vprašanji. Iz pridobljenih odgovorov lahko analiziran naslednje ugotovitve: 1. Starost anketirancev: 19 % vprašanih je starih do 30 let, 32 % do 40 let, 29 % do 50 let in 20 % anketiranih je bilo starejših od 50 let. Večina vprašanih je bila stara med 30 in 50 let. Graf 1: STAROST ANKETIRANCEV 29% 20% 19% 32% do 30 let do 40 let do 50 let nad 50 let 2. Spol anketirancev: 36 oseb je ženskega spola, 39 oseb je moškega spola. 3. Izobrazba vprašanih je sledeča: 44 vprašanih ima srednješolsko izobrazbo, 17 vprašanih ima poklicno izobrazbo, sledi 7 oseb z visoko izobrazbo, 6 oseb z višjo izobrazbo in ena oseba ima osnovnošolsko izobrazbo. 33
0% 9% nenamenski Graf 2: IZOBRAZBA ANKETIRANCEV 8% 9% 1% 23% osnovna šola poklicna šola srednja šola višja šola visoka šola ali več 59% 4. Status: 60 vprašanih oseb je zaposlenih, kar predstavlja 80 %, 8 oseb je upokojencev (10,97 %) in 7 oseb ima status študenta oz. dijaka (9,33 %) 5. Poslovno sodelovanje: 78,67 % vprašanih je komitentov NLB, 21,33 % pa so komitenti drugih bank. 6. Kreditno ponudbo svoje banke pozna 81,33 % vprašanih oseb, ne pozna je pa 18,67 % vprašanih oseb. 7.1.2 Zanimanje za kredite Vprašanje se je glasilo: Za katere vrste kreditov se najpogosteje zanimate?. Dobra polovica vprašanih največkrat povprašuje po nenamenskih gotovinskih osebnih kreditih. Sledijo namenski stanovanjski krediti in namenski osebni krediti. Graf 3: ZANIMANJE ZA KREDITE 27% 52% namenski -PK namenski - SK premostitveni študentski 12% 34
7.1.3 Dejavniki Vprašanje, kateri dejavniki najbolj vplivajo na odločitev, kje najeti kredit, ni potrdilo moje trditve, da je strokovnost in prijaznost bančnega komercialista tisti dejavnik, ki posojilojemalca prepriča v najem kredita. Moje mnenje je, da je strokovnost in dobra informiranost bančnika ključnega pomena pri izbiri banke, kjer se najema kredit. Posojilojemalcu je potrebno poudariti predvsem koristi in dobre stani najetja kredita, ceno kredita pa morda zaradi višine previdno in strokovno utemelji.»lepa, prijazna in strokovna beseda večinoma lepo mesto najde«, tako je tudi v bančnih poslih. Vendar je anketa pokazala, da je še vedno cena kredita tisti dejavnik, ki kreditojemalca najbolj privlači. Največ kreditojemalcem pomenijo obresti in stroški kredita. Najmanj pomembna je vrsta odplačevanja in strokovnost zaposlenih. Graf 4: DEJAVNIKI KREDITIRANJA 25 20 15 10 5 0 dejavniki strokovnost zaposlenih vrsta odplačevanja prijaznost zaposlenih višina odtegljaja stroški odobritve obresti 7.1.4 Za katero stvar ne bi nikoli vzeli kredita? Vprašanje je bilo postavljeno z namenom, da ugotovim, za katero stvar prebivalstvo ne bi najelo kredita. Anketa je pokazala, da 39 % vprašanih kredita ne bi najelo za dnevne potrebe, sama pa sem mnenja, da se žal prepogosto dogaja, da je potrebno vzeti kredit za preživetje in plačilo položnic. 33 % vprašanih kredita ne želi najeti za počitnice in 17 % za nakup računalnika. Samo ena vprašana oseba je odgovorila, da kredita ne bi najela za stanovanje ali hišo. 35
Graf 5: KREDITA NE BI NAJELI 17% 1% 7% 33% za avto za počitnice za študij za dnevne potrebe za računalnik 39% 3% za hišo ali stanovanje 7.1.5 Oblike zavarovanja pri odobritvi kredita Zavarovanje kredita je predpogoj za najem kredita. Banke ponujajo različne oblike zavarovanj, da s tem zmanjšajo svoja kreditna tveganja. Posojilojemalec navadno izbere najcenejšo in najenostavnejšo obliko zavarovanja. Veliko lahko na odločitev kreditojemalca vpliva tudi bančni komercialist, ki mora pravilno in strokovno predstaviti prednosti posameznih oblik zavarovanj. Anketa je pokazala, da več kot polovica kreditojemalcev najbolj pozna in se odloča za zavarovanje pri zavarovalnici. Povzemam nekaj utemeljitev anketiranih, zakaj je zavarovanje pri zavarovalnici za njih najboljše: - je najenostavnejša oblika; - s tem zavarovanjem je kreditojemalec najbolj zaščiten, ostala zavarovanja preveč posegajo v premoženje; - nobenega ne obremenjuješ, zavarovalnica»pokasira«sama; - zdi se najbolj varna in neodvisna. 32 % vprašanih bi kredit zavarovalo s sklenitvijo življenjskega zavarovanja pri NLB Vita. Njihove utemeljitve: - kreditojemalec ne pušča dolga; - posojilo bo odplačano brez vključitve ostalih družinskih članov, vsa ostala zavarovanja so namenjena bankam za zavarovanje terjatev; - po smrti ne obremenjujem svojcev; 36
- zaščitim svoje dediče; - 100 % zaščita v primeru smrti; - da ne bo kdo drug za mano plačeval. Za zavarovanje z zastavo nepremičnine oz. hipoteko kot obliko zavarovanja bi se odločilo samo 7 % vprašanih, ker: - v primeru najema večjega kredita je najprimernejša hipoteka; - ker lahko najameš večji znesek kredita; - odgovornost prevzemam nase in ne obremenjujem drugih, ampak jamčim sam s svojo nepremičnino. Graf 6: NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE ZAVAROVANJ 60 50 40 30 20 Zavarovalnica Poroki Zastava nepremičnine Zastava vred.papirjev Življ. zavarovanje 10 0 oblike zavarovanj 7.1.6 Predčasno odplačilo kredita Na vprašanje, ali je kredit možno predčasno odplačati, je 88 % vprašanih odgovorilo pozitivno, 11 % oseb je mnenja, da se ga sploh ne splača predčasno odplačati, ena oseba pa tega ne ve. 37
Graf 7: MOŽNOST PREDČASNEGA ODPLAČILA KREDITA 100 80 60 40 20 Da Ne Ne vem Se ga ne splača 0 Odplačilo kredita 7.1.7 Stroški predčasnega odplačila kredita Predčasno odplačilo kredita ima za posledico plačilo stroškov predčasnega odplačila kredita. Zanimalo me je, ali prebivalstvo pozna, kakšni so stroški odplačila kredita. Anketa je pokazala, da je 48 % vprašanih oseb mnenja, da so stroški visoki, 40 % oseb je mnenja, da so nizki, 12 % vprašanih pa je mnenja, da stroškov sploh ni. Graf 8: STROŠKI PREDČASNEGA ODPLAČILA 50 40 30 20 10 Jih ni Nizki Visoki 0 Stroški odplačila 7.1.8 Kdaj se kredit najbolj splača odplačati? Večina anketirancev je mnenja, da se kredit splača odplačati vedno 36 % oz. na začetku odplačevanja 34,67 %. Da se kredit splača predčasno odplačati na koncu dobe odplačevanja, 38
je mnenja 17,33 % vprašanih oseb. Nikoli kredita ne bi predčasno odplačalo 12 % anketirancev. Graf 9: KDAJ ODPLAČATI KREDIT 40 35 30 25 20 15 10 5 0 kdaj odplačati kredit? Nikoli Na začetku Na koncu Vedno 7.1.9 Moje mnenje na rezultate ankete Glede na moje stalno delo s strankami in svetovanje glede kreditov me je anketa rahlo presenetila. Vsak dan se znova trudim, da sem strokovna in prijazna, da strankam razložim, kakšen kredit je zanje najprimernejši, najcenejši, da jim predstavim oblike zavarovanja in možnosti predčasnega odplačila kredita. Anketa je pokazala, da je kreditojemalcu najbolj pomembna cena posojila in šele potem prijaznost in strokovnost. Ljudje še vedno premalo poznajo kreditno ponudbe, premalo se zanimajo in se prehitro odločajo. Mogoče kdaj primanjkuje časa tako kreditojemalcem kot kreditodajalcem. Kreditojemalec želi čim prej do sredstev, kreditodajalec pa želi posel hitro in uspešno zaključiti. 7.2 Najpogostejši in najugodnejši kredit in dejavniki, ki vplivajo na izbiro Iz svoje delovne prakse lahko ugotovim, da se ljudje najpogosteje odločajo za osebne nenamenske kredite. V primerjavi kreditov sem ugotovila, da osebni nenamenski krediti niso najugodnejši. Dejavniki, ki kljub temu pripomorejo k odločitvi kreditojemalcev za najem gotovinskega kredita, so predvsem: - denar, ki ga kreditojemalec prejmejo na osebni račun, omogoča svobodno in prostovoljno porabo; 39
- prednost je tudi v enostavni in hitri odobritvi kredita; - za odobritev ni potrebne dodatne dokumentacije; - gotovinski krediti omogočajo odplačilo starih kreditov, kreditojemalec ob odobritvi novega kredita istočasno odplača starega, preostanek pa mu ostane na osebnem računu. Najugodnejši krediti so krediti za nakup, prenovo, gradnjo nepremičnin - stanovanjski krediti. Kreditojemalci se za stanovanjske kredite odločajo manj, ker je potrebno dokazovanje porabe sredstev iz naslova kredita. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za stanovanjski kredit, so: - nizka obrestna mera; - nizka zavarovalna premija; - višji zneski kredita; - daljša doba odplačevanja kredita; - pri gradnji in prenovi možno izplačilo gotovine na osebni račun 100 %; - pri nakupu nepremičnine se lahko kreditira v višini 100 % kupoprodajne pogodbe. Ponudba stanovanjskih posojil se je v zadnjih časih zelo povečala. Banke se vedno bolj prilagajajo potrebam potrošnikov, ponujajo različne oblike obrestnih mer (nominalna, referenčna (Euribor, Libor), različne oblike zavarovanj in kreditom podaljšujejo odplačilno dobo. Slika 2: SPREMEMBA POVPRAŠEVANJA PO POSOJILIH GOSPODINJSTEV IN SPREMEMBE KREDITNIH STANDARDOV Vir: Banka Slovenije Poročilo o poslovanju bank, str. 2 40
7.3 Najpogostejše vrste zavarovanj kreditov in dejavniki, ki vplivajo na izbiro Zavarovanja pri zavarovalnicah so v mojem primeru še vedno najpogostejša. Kreditojemalci, ki najamejo osebni gotovinski in stanovanjski kredit v manjših zneskih in za krajšo dobo odplačevanja, se v večini primerov odločajo za zavarovanje pri zavarovalnici. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev, so predvsem hitra odobritev kredita in ni potrebnih dodatnih poti, kot so cenitev, notar, vknjižba. Predvsem pa ljudem veliko pomeni dejstvo, da je njihova nepremičnina neobremenjena. Najpogostejša oblika zavarovanja ni najugodnejša. Zavarovanje kredita pri zavarovalnici je drago, ker banke prenesejo celotno kreditno tveganje na zavarovalnico. Daljša je doba odplačevanja kredita in večji je znesek kredita, dražje je zavarovanje. Predvsem dolgoročne osebne kredite v višji zneskih in stanovanjske kredite je ceneje in ugodneje zavarovati z zastavo nepremičnine oz. hipoteko. Dejavniki, ki vplivajo na izbiro zavarovanja s hipoteko, so predvsem višina kredita, daljša doba odplačevanja in cena kredita. Zavarovanje posojila s hipoteko za večje zneske je bistveno cenejše od zavarovalnice (če ga zavarovalnica sploh odobri). Se pa zavarovanje s hipoteko povečuje. Ljudje spoznavajo, da je rizik v primeru neodplačevanja kredita popolnoma enak. Če je kredit zavarovan pri zavarovalnici in pride do škodnega dogodka, zavarovalnica dolg poplača banki in potem ona kot upnik terja kreditojemalca, premoženje oz. nepremičnina je tista, ki jo bo zavarovalnica zahtevala za poplačilo svojih terjatev. Če pa je kredit zavarovan s hipoteko, je v primeru neplačevanja banka tista, ki bo kreditojemalca terjala oz. banka bo poskušala narediti vse, da do vnovčitve hipoteke ne bo prišlo. Življenjsko zavarovanje kreditojemalca je novejša oblika zavarovanja in vedno pogostejša. Razvila se je predvsem kot dodatno zavarovanje pri stanovanjskih kreditih, zavarovanih pri zavarovalnici ali s hipoteko. Kreditojemalec je tako zavarovan pred nepredvidljivimi dogodki, ki bi lahko vplivali na njegovo življenje oz. na življenje njegove družine. Življenjsko zavarovanje kreditojemalca zelo priporočamo. 41
Slika 3: STRUKTURA ZAVAROVANJ VSEH NOVIH POSOJIL GOSPODINJSTVOM (LEVO) IN STANOVANJSKIH POOSJIL GOSPODINJSTVOM (DESNO) V ODSTOTKIH Vir: Banka Slovenije Poročilo o poslovanju bank, str. 22 7.4 Predčasno odplačilo kredita kdaj, zakaj, kako Kreditojemalec lahko predčasno odplača kredit delno ali v celoti, o čemer je dolžan banko predhodno obvestiti vsaj 5 dni pred tem. Kreditojemalec se v zvezi z vsakim predčasnim odplačilom kredita delno ali v celoti obvezuje plačati banki stroške izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita v višini, določeni v pogodbi. Kredit se splača odplačati vedno, najbolj na začetku dobe odplačevanja. Kredita ne priporočam odplačati na koncu dobe odplačevanje, ker se lahko zgodi, da bodo stroški predčasnega odplačila kredita večji, kot bi bile obresti za preostalo dobo odplačevanje. V večini primerov se kreditojemalci odločajo za predčasno odplačilo kredita, ker želijo najeti novega in si s tem sprostijo svojo kreditno sposobnost. Kredit se odplača pri kreditnemu komercialistu, ki izdela obračun kredita in potem kredit v celoti tudi poplača. Kreditojemalec prejeme potrdilo o dokončnem odplačilu kredita, ukine se mu trajni nalog oz. obvesti se delodajalec, da mu preneha veljati upravno izplačilna prepoved na osebnih dohodek. Kreditojemalec ne more ponovno črpati predčasno odplačanih zneskov. Kreditojemalec v primeru predčasnega vračila kredita ni upravičen do povračila stroškov zavarovanja kredita in ostalih stroškov, ki jih je plačal po pogodbi ali v zvezi s pogodbo. 42