3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»prenos inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo«14. in 15. november 2014, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS on Agriculture, Environmentalism, Horticulture and Floristics, Food Production and Processing and Nutrition»Transmission of Innovations, Knowledge and Practical Experience into Everyday Practice«14th and 15th November 2014, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Ohranjanje vrednot prednikov za življenjska sopotja in dediščino potomcem Izvleček Dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@gmail.com Rodoslóvje je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo. Družinsko drevo prikazuje krvno sorodstvo oziroma povezave med posamezniki. Viri rodovnih podatkov so matične knjige, ženitveni zapisnik, vodnik po župnijskih arhivih, krajevni rodoslovni viri, status animarum, urbarji, knjige po spletu, pokopališča in podobno. Na podeželju so za sporazumevanje ključnega pomena hišna imena. Za rodoslovno delo je v pomoč računalniški program Brother's Keeper, pri raziskavah pa svetovni splet (Google Search) in socialno omrežje Facebook ter osebni kontakti z živečimi sorodniki. Osredotočamo se na zbiranje podatkov o delu, življenju in socialnih razmerah prednikov. Gradiva (dokumente, zapise, pričevanja, transkript intervjuje) nadaljnje obdelamo z metodo kvalitativne raziskave s pomočjo tabele kategorij in drevesa kategorij, analizo in interpretacija rezultatov. Študij primera raziskave je bila rodbina Papler, katere korenine segajo pred pol stoletja na Nemško. Na Loškem živele pomembne osebnosti v 16. in 17. stoletju, v Lipniški dolini se je rodil Fran Papler, nadučitelj in sadjar, ki je s križanjem vzgojil posebno sort jabolk Paplerjev bobovec. Izdelava rodinskega drevesa Papler se nadaljuje v preteklost z raziskovanjem in v prihodnost z novimi podatki o potomcih. Raziskave rodovnika se nadaljujejo v več smereh, da potrdimo ali ovržemo postavljene hipoteze z arhivskimi dokumenti, novimi odkritimi gradivi, s primerjavo DNK dednih zapisov in podobno. Zavedanje lastnih korenin je spoznavanje osebnostnih lastnosti, prepoznavanje sposobnosti in socialnih razmer. Predniki so to nazorno povedali s pregovorom, da»jabolko ne pade daleč od drevesa«in»kri ni voda«. Ključne besede: rodoslovje, družinsko drevo, vrednote, sociala, kvalitativna raziskava Maintenance of ancestral values for life cohabits and heritage to descendants Abstract Genealogy is an auxiliary historical science that studies and pursues the family origin. A family tree shows blood relations or connections among individuals. Sources of genealogical data are civil registers, marital records, guides to parish archives, local genealogical resources, status Animarum, land registers, books online, cemeteries and the like. In rural areas household names are of key importance for communication. The computer programme Brother's Keeper assists in genealogical 526
work, and in researches the World Wide Web (Google Search) and social network Facebook and personal contacts with living relatives. We are focused on collecting data on work, life and social conditions of ancestors. Materials (documents, records, testimonies, transcript of interviews) are further processed by the method of qualitative research by means of the table of categories and categories tree, analysis and interpretation of results. A Research Case Study was the Papler family, whose roots date back half a century ago in Germany. At Loka there lived VIPs in the 16th and 17th centuries, in Lipnica Valley there was born Fran Papler, headmaster and fruit grower, who by cross growing raised a special sort of apples called Paplerjev bobovec. Creating of the Papler genealogical tree continues in the past by exploring and into the future with new data on descendants. The genealogical tree research continues in several directions to confirm or disprove hypotheses set forth by archive documents, newly discovered materials, by comparing the DNA of hereditary records and the like. Awareness of own roots is getting to know the personality characteristics, identifying skills and social conditions. Ancestors clearly told that by proverbs that "An apple does not fall far from the tree" and "Blood is not water". Key words: genealogy, family tree, values, social welfare, qualitative research 1 Uvod Priimki na Slovenskem so se med kmečkim prebivalstvom uveljavili v 16. stoletju, pri meščanstvu in plemstvu pa že nekoliko prej. Nastali so iz štirih virov: iz rojstnih imen, iz krajevnih oz. pokrajinskih imen, iz imen poklicev oz. funkcij in iz vzdevkov (Torkar http://www.rodoslovje.com/priimki/clanki/priimki%20na%20slovenskem%20za%20jz, 13.9.2014). Mednje sodi priimek Papler. Po ustnem izročilu je prednik prišel pred 400 leti z Nemškega in se naselil okrog Lancovega in pognal svoje korenine. Viri rodovnih podatkov so matične knjige, ženitveni zapisnik, vodnik po župnijskih arhivih, krajevni rodoslovni viri, status animarum, urbarji, raziskovanje priimkov in imen, matični dokumenti in knjige po spletu, pokopališča, grobovi, osmrtnice, pogrešani razglašeni za umrle, svetovni vojni, revolucija, druge vojne; družinski arhivi kronike, stari časopisi v rodoslovnem raziskovanju, telefonski imeniki, zbirke Mormonske cerkve, arhivi v Sloveniji in na tujem, plemstvo, razni rodoslovni viri. 2 Rodoslovje Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo. To vključuje imena živih in preminulih sorodnikov, zakonske zveze in odnose. Z uporabo pisnih in ustnih virov pridemo do družinskega drevesa (http://sl.wikipedia.org/wiki/rodoslovje, 13.9.2014). Družinsko drevo, rodovnik, tudi rodoslovno, genealoško drevo včasih tudi deblo v splošnem predstavlja v drevesno strukturo urejen zapis posameznikovih prednikov. Namen družinskega drevesa je prikazati krvno sorodstvo oziroma povezave med posamezniki (običajno z dodanimi letnicami in kraji rojstva, smrti, poklica, itd.), pri čemer različne grafične povezave prikazujejo poroke, izvenzakonske zveze in poreklo. Nekateri uporabljajo ta izraz le za prikazovanje moškega potomstva, čeprav so tovrstni diagrami večinoma uporabljani v širšem smislu. V primerih omejitve prostora za grafičen prikaz se pogosto uporabljajo seznami, t.i. Ahentafel, pri kompleksnejših primerih pa struktura ni več podobna drevesni (http://sl.wikipedia.org/wiki/dru%c5%beinsko_drevo, 13.9.2014). 3 Metode raziskave 3.1 Podatki, evidence 3.1.1 Sistematično dokumentiranje pridobljenih podatkov Rodovnik je torej evidenca prednikov neke osebe. Po možnosti uravnotežena evidenca po moških in ženskih linijah. To je rodovnik, raziskovanje in dokumentiranje tega pa je rodoslovje. Poleg rodovnika 527
neke osebe pa pod pojmom rodovnik razumemo tudi pregled vseh potomcev nekega izhodiščnega para. Temu navadno rečemo rodovnik družine, rodbine ali rodu. Če so v rodoslovnih evidencah in pregledih vključeni številni rodovniki družin, nam kmalu zmanjka splošno razumljenih besed, ki bi označevale take evidence. Neuveljavljen izraz za zelo razširjene rodovnike je sorodovina (Hawlina, 2009, 44). 3.1.2 Pregled obstoječih baz rodoslovnih evidenc Rodoslovcem vsakovrstna imena sama po sebi niso zelo zanimiva. Zanimiva postanejo v povezavah kot so ime priimek kraj hišno ime in v povezavah z ostalimi osebnimi atributi kot so datumi in predvsem medsebojne sorodstvene povezave. Šele v povezavah, da vsaka sestavina svoj prispevek k celoti. Zato so za rodoslovce po zanimanju na prvem mestu priimki. Verjetno je eno prvih 'vprašanj', ki jih vsakdo postavi, ko začne brskati po spletu njegov priimek. Prav zato je tudi dobro obiskana referenčna stran www.genealogy.si. na kateri so po abecedi urejeni vpisi vseh oseb v 'zadružni' rodoslovni datoteki, ki šteje okrog 700.000 oseb. Poleg imena in priimka, datuma in kraja rojstva je v tej datoteki še identifikacija člana, ki je podatek ponudil v objavo (Hawlina, 2008, 44). 3.1.3 Digitalizirane stare knjige Začetki digitalizacije segajo v maj leta 2005, ko smo s pomočjo donacije Slovenskega rodoslovnega društva iz Clevelanda kupili digitalni fotoaparat. V arhivu vsako leto tako digitaliziramo vsaj 50 matičnih knjig, prav toliko pa jih s pomočjo donacij posameznikov in društev digitalizira zunanji sodelavec arhiva Mikrofilm Ljubljana. V tabeli 1 digitaliziranih matičnih in družinskih knjig (Status animarum), ki je priložena, so zapisane vse knjige, tudi tiste, ki so v digitalizaciji pri zunanjem sodelavcu arhiva (Krampač, 2012). 3.1.4 Osredotočenost na delo, življenje prednikov in socialne razmere Obstajajo rodoslovni viri: župnijski arhivi, matične knjige rojstev, porok, smrti in popisi družin (status animarum). Pomembni so zapisi ustnega izročila. Knjiga Nekdanja Občina Kovor je skupinska zgodba Irme Lipovec in učencev Podružnične šole Kovor. Iz nje sem izbral del zapisa o vasi Brezje Sveta Neža, iz katere izhajajo moje korenine po mamini strani (Mira Kokalj, po domače Markovčeva z Brezij pri Tržiču, od Svete Neže).»Ohranjena hišna imena so izraz spoštovanja do svojih prednikov, so del zgodovine (Lipovec, 2009, 165). Tabela 1: Digitalizirane matične knjige in Status animarum i v Nadškofijskem arhivu Ljubljana Župnija Krstne knjige Poročne knjige Mrliške knjige Status Število knjig Animarum Jesenice 1650-1774 1654-1670 1669-1672 5 Kranj In 1639-14 1842 Mengeš 1708-1727 1702-1769 3 Naklo 1611-1652 1612 1651 4 1687-1729 Sora 1749-1770 1 Stara Loka 1612-1671 1652-1750 6 Vodice 1654 1670 1719-1753 2 Vir: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%202012-01.pdf, 30.8.2014 Stanislav Pesjak (2013, 11) je v knjigi Kovorske korenine zapisal, da v matičnih knjigah prav poredko zaslutimo premoženjski in socialni status vpisanih oseb. Hawlina (2009, 3) ugotavlja, da nam nekaj pove, če je pred imenom neke osebe zapisana beseda gospod. In tudi, če je premoženjsko stanje razvidno iz poklica ali stanu. Precej več se nam o socialnem stanju razkrije v družinskih in krajevnih kronikah. 528
Jože Kocjan (2009, 39) opisuje v poglavju Vaška revščina v Kroniki vasi Leše pri Tržiču:»Samo dvakrat na dan so jedli. Mesa niso poznali ne v petek in ne v svetek. Po mesece in mesece ni bilo skorje kruha pri hiši. Kadar je bila ugodna sadna letina, so mati nasušili nekaj hrušk in jih skrbno hranili v skrinji za zimo kot nadomestilo za kruh. Ena koza jim je dajala mleko, prišel pa je tudi čas, ko tudi tega ni bilo. Na mizi sta se vrstila mlečni in koruzni močnik. Včasih je za spremembo prišel na mizo krompir in tudi fižol, kar pa je bilo treba zaslužiti pri tujem gospodarju. Zabele pri hiši ni bilo. Če je bil močnik zabeljen s kislim mlekom, je bil to za družino že pravi praznik.«3.1.5 Raziskave peko svetovnega spleta Iščemo zapisana gradiva o prednikih v knjigah, časopisih in podobno. V pomoč nam je svetovni splet in digitalne knjižnice. Google Search je že sedaj dajal dobre rezultate pri rodoslovnih raziskavah, najsi je šlo za iskanje rodoslovnih baz, imenikov, starih knjižnih virov in slovarjev ali za druge vire ne glede na državo izvora prednikov. Google je namreč v dosedanjih produktih s svojo semantiko premostil globalne razlike, ki smo jih ljudje ustvarili z uporabo različnih jezikov, pisav, koledarjev itd. Novica, ki jo je Google objavil na skupni konferenci rodoslovcev in razvijalcev genealoških programskih orodij RootsTech 2012 v Seattlu, pa napoveduje skokovit porast uporabe tega orodja tudi za iskanje po rodoslovnih zapisih. (Knaplič, 2012,48). 3.1.6 Sodobna komunikacija preko socialnih omrežij V pomoč nam je sodobna komunikacija preko socialnih omrežij. Vse hitreje narašča število uporabnikov spletnih socialnih omrežij. Med temi je najbolj popularen Facebook (www.facebook.com). Ta je dodatno uporaben zato, ker z iskano osebo zlahka vzpostavimo neposreden stik. 3.2 Obdelava podatkov z računalniškim programom Za rodoslovno delo je na trgu široka izbira programov. Vsi so bili izdelani v tujini, največ v ZDA. Med seboj so si podobni vsaj v osnovnih funkcijah. Razlikujejo se približno tako, kot se med seboj razlikujejo različni modeli avtomobilov. Eden od priljubljenih programov je že preveden v slovenski jezik, zato ima v Sloveniji pred vsemi drugimi bistveno prednost. Imenuje se Brother's Keeper. Prednost del a s programom je zlasti v tem, da nam program prihrani veliko dela. Podatke o osebi vnesemo enkrat, potem pa jih poljubno urejamo, dopolnjujemo, prikazujemo, izpisujemo in opravljamo še mnoge druge operacije (Hawlina, Rodoslovni priročnik, Drevesa, 5). Nekaj analitičnih možnosti za raziskovanje nudijo številni standardni rodoslovni programi, prav posebne analize in manipulacije z njimi pa omogoča prav program Pajek. Program je vreden posebne pozornosti, toliko bolj, ker je rezultat domače pameti (Hawlina, 1998, 19). 3.3 Hipoteze H1: Paplerji so prišli pred štiristo leti ali več z Nemškega v Staro Loko. H2: Starološki Paplerji in Paplerji iz Češnjice pri Kropi so povezani. Vezni člen je fresinška posest, ki je segala od Škofje Loke preko prafare Šmartin do Krope. H3: Sebastian Papler je imel zasluge za zgraditev Cerkve sv. Tomaža na Češnjici pri Kropi kot dobrotnik ali zidar. S Sebastian Paplerjem smo v sorodu. H4: Rodovne korenine Frana Paplerja z Brezovice pri Kropi se povezujejo z Paplerjevimi koreninami (po domače Dolinar) na Češnjici pri Kropi. H5: Rodbina Papler (Lazarjeva rodbina) z Dobravice pri Kropi ima veliko učiteljev. 3.4 Pristop k raziskavi Pri metodah dela kvalitativne raziskave se ob osnovnih podatkih osredotočamo na zbiranje podatkov o delu, življenju in socialnih razmerah prednikov in pogovore z živimi potomci o spominih na pretekle in sedanje čase. 529
Gradiva (dokumente, zapise, pričevanja, transkript intervjuje) lahko nadaljnje obdelamo z metodo kvalitativne raziskave s pomočjo tabele kategorij in drevesa kategorij, analizo in interpretacija rezultatov. V nadgradnji se odpira ugotovitev širše dimenzija ključnih dejavnikov. 4 Rezultati 4.1 Pogostost priimka Papler 4.1.1 Statistični rezultati Za aktualna imena (in priimke) imamo že kar na spletu opravljene analize, celo grafikone pogostosti posameznih imen v določenih obdobjih. Tak primer so možnosti, ki jih nudi objava imen in priimkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2014) na spletni strani http://www.stat.si/. Za vsako ime lahko spremljamo tudi njegovo pogostost od leta 1920 dalje. V Sloveniji je s priimkom Papler 263 oseb, med vsemi priimki je priimek Papler po pogostosti uvrščen na 1564. mesto. V osrednji slovenski regiji je 46 oseb (17,5 %) in je po pogostosti na 2.238 mestu, v statistični regiji Gorenjska je 209 oseb (79,5 %) in je po pogostosti na uvrščen na 126. mesto. Priimek Papler je v manjšem obsegu prisoten v Podravski regiji, Savinski regiji in Goriški regiji, zato ga SURS (http://www.stat.si/imena_baza_priimki.asp?ime=&priimek=papler&spol=, 13.9.2014) zaradi statistične zaupnosti ni objavil. Statistična regija Tabela 2: Pogostost priimka Papler, Slovenija, 1.1.2012 Število s tem priimkom Delež oseb s tem priimkom vseh oseb s tem priimkom v Sloveniji 530 Razvrstitev po pogostosti Osredja slovenska 46 17,5 % 2.238. mesto Gorenjska 209 79,5 % 126. mesto Druge regije: - Podravska - Savinjska - Goriška 8* 3,0 %* * Slovenija 263 100,0 % 156. mesto Opomba: *podatek zaradi statistične verjetnosti ni objavljen, izračuni Drago Papler (2014) Vir: http://www.stat.si/imena_baza_priimki.asp?ime=&priimek=papler&spol= (13.9.2014) Toplišek Janez je izdal priročnik Rodoslovje: genealogija kot znanost in hobi (2004). V njem je Leksikon priimkov, ki vsebuje podatke o pogostnosti in distribuciji vsakega priimka leta 2006/2007 in v drugih časovnih presekih. Izhodiščni podatki so uradni podatki Statističnega urada RS. Mnogi priimki imajo tudi opis svojega izvora/pomena in to nenehno dopolnjujemo s pomočjo imenoslovnih strokovnjakov. Tabela 3: Rezultati iskanja po začetku priimka Papler ZSSP: KR, LJo, Rad, Jes, LJ, MB; 2006: 277 nosilcev; 81% Gorenj, 18% Osrednj. Pri Paplerju (Pr Páplerjo): HI Bled, Rečiška cesta 23 (nova h. št.). Vir: http://www.rodoslovje.com/index.php (13.9.2014) 4.1.2 Rodoslovni indeks priimkov Slovensko rodoslovno društvo ima na spletni strani Rodoslovni indeks priimkov (Slovensko rodoslovje, http://www.genealogy.si/srdindex/p06.html, 13.6.2014) vpisano 262 umrlih in še živečih oseb s priimkom Papler, ki so jih vnesli rodoslovci Skrt, Hawlina, Piber, Gašperšič,Kobi, Dežman, Rihtaršič, Plestenjak, Kuhar, Voje, Arhar, Oman Bogo, Koprivnikar, Bole, Prah, vendar so zaradi
pomanjkljivih rojstnih podatkov nekatere osebe podvojene, primer Papler Drago je en sam v Sloveniji, naveden pa je dvakrat in sicer pri rodoslovcu Kuharju in Hawlini. Podobno je pri drugih imenih. 4.1.3 Uporaba razpoložljivih baz V bazi http://genealogy.netcompgen.de so osebe s priimkom Papler omenjene šestkrat. Tabela 4: Rezultati iskanja po priimka Papler v Datbase 8345 Ime Priimek Roj. datum Datum smrti Vpisal Franz Papler 1863 Vrbnje 1944 Papler - Zupan Helena Papler 1618 1674 Kropa - Jakob Papler 1825 1886 Vrbnje 9 - Lucija Papler 1735 - Margareth Papler 1710 - Valentin Papler 1854 Vrbnje 9 1896 Papler - Zupan Vir: Database 8345, http://genealogy.netcompgen.de (15.9.2014 http://wikide.genealogy.net/w/index.php?title=spezial%3asuche&search=databases&ns0=1&ns6=1&fulltext=v olltext 4.2 Odkod Papler-ji? Zanimanje za prednike in svoje korenine imam že dalj časa v sebi. Tega sem se še bolj začel zavedati po smrti očeta Jožefa Paplerja 29. aprila 2000. Po naključju sem odkril, da je na Borovnici»Paplerjeva ulica«in me je zanimalo po kom se imenuje. Brat Jožef Papler se je tja odpravil osebno in se srečal z županom in župnikom. Potem sem preko digitalnega arhiva in svetovnega spleta dobil prve podatke o Franu Paplerju. Preko izpisov podatkov iz matičnih knjig posredovanih od Nadškofijskega arhiva Ljubljana sva z bratom Jožefom sestavljala rodovnik družine Papler v dveh smereh: Od Frana Paplerja (roj. leta 1842) in od našega dedka Matija Paplerja (roj. 1892) navzgor, da bi našla skupne povezave. Z bratom Jožefom sva opravila več obiskov pri sorodnikih: stricu Petru Paplerju (roj. leta 1939) na Dobravici in takrat še živečemu stricu Vinku Paplerju na Dobravi in pri naslednikih domačije Papler (bila je prodana) in kajže na Brezovici pri Kropi. Vzporedno je bil vzpostavljen stik s sorodniki osebno in preko elektronske pošte. Nanjo se je med drugim odzval bratranec Marko Papler, ki je navedel povezavo s Sebastijanom Paplerjem, ki je napisan nad portalom vhodnih vrat v cerkev na Češnjici pri Kropi, od koder se začenjajo korenine Papler, potem pa so se nadaljevale v sosednji vasi Dobravica v kajži pri Lazarju, kamor se je leta 1919 priženil stari ata Matija Papler (roj. leta 1892, umrl 1979) in poročil z Apolonijo Papler (roj. 1894, umrla leta 1981). Rodilo se jima je dvanajst otrok, med njimi tudi moj oče Jože Papler (roj. leta 1934, umrl leta 2000), ki je zgradil hišo v Naklem pri Kranju in so se mu v zakonu z mami Marijo Papler roj. Kokalj z Brezij pri Tržiču, rodili jaz Drago (roj. leta 1960), sestra Mira (roj. leta 1962) in brat Jožef (roj. 1973). Sledi o Paplerjih smo našli tudi v Stari Loki. Vmes manjkajo matične knjige. 4.3 Iskanje sledi prednikov»odkod Papler-ji?«se je glasil maill, ki mi ga je poslal Peter Hawlina, predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. V tistem času sem ravno raziskoval prednika Frana Paplerja, nadučitelja, pesnika, organista, čebelarja in znamenitega sadjarja, saj se je bližala okrogla stoletna obletnica smrti. Raziskava družinskih korenin mi je bila izziv. Z ilustracijo navajam del korespodence. 531
4.4 Pomembni Paplerji 4.4.1 Dr. Janez Frančišek Papler Dr. Janez Frančišek Papler iz Stare Loke je bil doktor zdravilstva in modroslovja ter ud»ljubljanske teh delavne modrine«(»academia operosorum Labbacensium«). (Lab. 1692) http://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc- OEGHLF2G/?query=%27keywords%3ddr.+janez+fran%c4%8di%c5%a1ek+papler%27&pageSize=2 5). 4.5.2 Mihael Papler, ustanovitelj mestne šole O mestni šoli za dečke pričajo listine že iz leta 1271, za deklice pa so imele šolo klarise v 14.stol. Vendar pa je imela Škofja Loka vsaj od leta 1538 šolsko poslopje v bližini cerkve sv.jakoba. Leta 1627 je starološki graščak Mihael Papler podaril šoli stavbo poleg župne cerkve, o čemer še danes priča vzidana kamnita plošča na pročelju (http://www.skofjaloka.si/default.aspx?tip=1551651&keyid=23&naslov=o_skofji_loki, 18.6.2014). Stavba mestne šole v Škofji Loki se nahaja v škofjeloškem mestnem jedru (http://www.skofjaloka.info/jedro.php?lang=si, 18.6.2014). 4.5.3 Fran(c) Papler, pospeševalec napredka Rojen je bil 15. januarja 1842. leta na Brezovici pri Kropi. V Borovnico je prišel leta 1875 in je tam služboval kot nadučitelj do leta 1903. Bil je dober učitelj in marsikdo ve kako zgodbico povedati o njem. Veliko je imel učencev v Borovnici, ki ga ne morejo prehvaliti. Skladal je pri raznih prilikah pesmice ter nekatere tudi uglasbil. V družbi je bil zabaven, dober govornik in pevec ter zvest prijatelj. Pečal se je tudi s sadjarstvom in uvedel v borovniško dolino»paplerjevo parmeno«, ki ji pravijo Nemci grosser Bohnapfel. Na stotine dreves je ljudem precepil s to vrsto in zopet na stotine dreves je dal med ljudi iz šolske drevesnice. Vodil je petje in bil več let občinski tajnik. Več let je tudi bil načelnik ognjegasnega društva, ki ga je v priznanje njegovih zaslug za društvo volilo svojim častnim članstvom. Tudi občinski odbor ga je imenoval častnim občanom. Leta 1903 je šel v pokoj, a ostal je v svoji ljubi Borovnici, kjer bi bil najrajši pocepil vse rožne divjake ter jih razdal med prijatelje. Ni čuda potem, da je zavladala splošna žalost, ko se je zvedelo 15. decembra 1911, da je umrl v deželni bolnici v Ljubljani ta vzorni učitelj, zvesti prijatelj in vneti pospešitelj napredka. (http://issuu.com/jpapler/docs/fran_papler_uciteljski_tovaris, 15.6.2014) 4.5 Izdelava rodovnika rodbine Papler Z računalniškim programom je zbrane podatke za enajst generacij Paplerjev uredil Peter Hawlina. Najstarejši znani prednik je Lenart Papler roj. okoli leta 1630. Najstarejši dokument je za prednika Boštjana Paplerja roj. 9.1.1661 na Češnjici. Peter Hawlina je v drugi generaciji umestil Boštjana Paplerja (Sebastijana, roj. 9.1.1661), ki je kot Bastian Papler leta 1696 napisan na portalu vrat v cerkev sv. Tomaža na Češnjici, najverjetneje kot "dobrotnik" ali pa "graditelj" obnove cerkve. Takrat je bil star 35 let. S programom je bil izdelan rodovnik, ki ima enajst generacij. Izdelava rodinskega drevesa Papler se nadaljuje v preteklost z raziskovanjem in v prihodnost z novimi podatki o potomcih (slika 1). 532
Slika 1: Rodbinsko drevo Papler, prikaz od pradedka Franca Paplerja dalje Vir: izris Jožef Papler 4.6 Sledi in dosežki so dediščina, ki ostane 4.7.1 Križanec borovniški prvak jabolko Paplerjev bobovec ali paplerka Med križanci, ki so širši slovenski javnosti manj znani, je tudi borovniški prvak paplerka po besedah predavatelja Boštjana Godca s Kmetijskega inštituta Slovenije prav tako pomembna sorta), ki ga je s križanjem bobovca in zlate parmene konec 19. stoletja vzgojil nadučitelj Frančišek Papler. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je bobovec domorodec Porenja, zlata parmena pa se je k nam razširila iz Anglije (Debevc, 2013). Tako je okrog leta 1895 s križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene vzgojil novo sorto jabolk, t.i. "paplerke" oz. "Paplerjev bobovec". Ker se je nova sorta izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v borovniški dolini ter je nadpovprečno bogato rodila, so začeli jablane množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte. Po Paplerjevi smrti leta 1911 je delo svojega predhodnika nadaljeval novi nadučitelj Janko Žirovnik. V reviji Sadjar iz leta 1927 najdemo članek s spiskom 67 sort jabolk in 29 sort hrušk, rastočih v sadovnjakih v borovniški dolini. V tistem času je z borovniške železniške postaje vsak dan odpeljal po en vagon jabolk v države severne Evrope. V poznejšem obdobju je bil "Paplerjev bobovec" skorajda pozabljen.»domovinsko pravico«mu je leta 2005 povrnilo Sadjarsko društvo Borovnica (slika 2). 533
Slika 2: Paplerjev bobovec ali paplerka Vir: http://www.borovnica.eu/phpbb/kb.php?a=37 Sadike dreves sorte Paplerjev bobovec danes cepijo v sadni drevesnici Kozjanskega parka v Podsredi s cepiči, ki jih nabiramo iz matičnega drevesa na Dražici pri Borovnici. Skupaj z Občino Borovnica se trudimo, da bi čim več dreves spet raslo in rodilo v Borovnici in tudi v širšem slovenskem prostoru. 4.7.3 Simbolno zasadili drevesa Paplerjev bobovec Ohranjanje dediščine prednikov je poslanstvo vsakega rodu. Trije moški potomci po Jožetu Paplerju (dva sinova Drago in Jožef ter vnuk Simon) iz Naklega smo posadili tri drevesa Paplerjev bobovec v Seničnem za Martinovo leta 2011. Drevesne sadike smo dobili iz Kozjanskega narodnega parka. Ker se je eno drevo posušilo, sva Drago in Simon Papler spomladi 2014 posadila nova tri drevesa Paplerjevega bobovca. Sadike sem kupil v Sadjarskem društvu Borovnica pri predsedniku Rudiju Cerku in z njim naredil intervju. 5 Diskusija 5.1 Zanimanje za poreklo Ne glede na dokazano živo rodoslovje v vseh obdobjih človeštva in v vseh kulturnih in socialnih okoljih pa nas danes zanima predvsem aktualno rodoslovje. Danes smo priča močno razširjenemu zanimanju za poreklo posameznika in za družinsko zgodovino. Če je bilo to nekoč neizogibno za višje sloje, zlasti za najvišje plemstvo, se je zanimanje in ukvarjanje z rodoslovjem razširilo na skorajda vse družbene sloje. Najmočnejši katalizator tega zanimanja je brez dvoma računalnik. Ker računalniška tehnologija k nam prihaja iz razvitejšega zahoda, lahko podamo prvo razlago za vpliv zahodne civilizacije zanimanje za rodoslovje je v največji meri posledica razširjene uporabe računalnikov in programske opreme (Hawlina, 2012, 30). 5.2 Romanje po poteh naših prednikov - Paplerjev Leta 2013 sem rojstni dan 3. julij obeležil drugače, po poteh prednikov Paplerjev. Na pohod sem povabil sorodnike. Pridružil se mi je brat Jožef Papler in nečakinja Klavdija Poklukar (pol poti). Šli smo na romanje po poteh naših prednikov Paplerjev... od cerkve v Stari Loki, čez Križno goro, mimo sv. Mohorja in Jamnika do cerkve na Češnjici pri Kropi Relacija:Stara Loka (cerkev Sv.Jurij) - Križna Gora (cerkev Sv. Urh) - Planica (cerkev Sv. nadangela Gabrijela) - Sv. Mohor nad Kranjem 952 m (cerkev Sv. Mohor) - Jamnik 831m (cerkev Sv. Primož in Felicijan) - Češnjica pri Kropi (Sv. Tomaž) 534
(https://maps.google.com/maps/ms?msid=214266493216837329118.0004e07fce81ed5babef3&msa=0 ). 5.3 Nadaljnje raziskave preteklega časa 5.5.1 Znanstveni pristop Raziskave rodovnika se nadaljujejo v več smereh, da potrdimo ali ovržemo postavljene hipoteze z arhivskimi dokumenti, novimi odkritimi gradivi, s primerjavo DNK dednih zapisov in podobno. Glede na zbrane podatke bodo uporabljene znanstvene kvantitativne in kvalitativne metode. 5.5.2 Kronika doživetij in refleksije Pomembno je ohranjanje in kronološko zapisovanje dogodkov in opisovanje doživetij, ki so na nas naredili poseben vtis oz. so pomembna za lokalno zgodovino z domoznanstvenega vidika. Navajam nekaj lastnih primerov : Kriška sopotja, Dobrča kot mati bdiš nad otroci, Gozd navdih zelenega, Štirideset let, Električna era, Šulova pot v Seničnem, Po sledovih: po dvajsetih letih spet med televizijci, Udinborški meddruštveni turizem, Turistična sopotja, Filmski večer v Naklem, Naklanec po srcu, Turistična, Elektriko uporabljamo in z njo trgujemo, Raziskave in razvoj kot poslanstvo, Sopotja v besedi, sliki, filmu avtorjev dveh generacij in pogledov, Filmski večer Svete Neže. 5.4 Spodbujanje dogodkov in raziskav sedanjega časa 5.6.1 Beleženje dogodkov in analiz časa Družinski dogodki in rodbinska srečanja so priložnost za pogovore in spontano pridobitev novih podatkov, gradiv, fotografij, fonogramov in filmskih zapisov. S sistematičnim pristopom lahko dogodke vizualiziramo in pričevanja trajno ohranimo zanamcem. Navajam nekaj primerov ob okroglih obletnicah in prelomnih dogodkih, ki sem opisoval občutja, ko so me čustveno navdušili ali prizadeli. Navajam nekaj lastnih primerov: Iskreno sožalje vsem, ki ste jo imeli radi, V spomin dr. Janezu Poklukarju organizirano 1. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu. 5.6.2 Impresije sopotij Impresije sem ustvarjal v prozi, poeziji, s fotografijo in s filmom. Navajam nekaj lastnih primerov zadnjega obdobja v obliki pesmi: Mami, mamica (1998), Vmesni čas (2008), Mami Mariji Papler za 70 let (2008), Dne, tretjega julija svoj življenjski jubilej slavim (2010), Živeti v Naklem (2010), Sonja sonce je sinonim za tvoje ime (2012), Kruh življenja (2013), Sopotja: Goz(v)dar (2013), Krompirjevec Marko (2013), Sedemkrat Z (Zvonko) (2014), Aleksej (2014). 6 Sklep Rodoslovne zbirke niso tržno blago. Rodovnika praviloma ni mogoče prodati. Je že kdo pomislil, da bi svojemu dediču zapustil svoj arhiv? Saj bi se mu s čim takim samo zameril. Morda kdo ve za izjeme. Gotovo so, vendar jih je zelo malo. Tega se moramo zavedati zlasti tisti rodoslovci, ki si pri svojem delu ne postavljamo omejitev in z raziskavami ne nehamo pri evidentiranju prednikov in sorodnikov, ko jih naberemo nekaj ducatov ali največ par sto. Raziskovalci sami pa se zavedamo neprecenljive vrednosti našega dela za nas same, naše sorodnike in zlasti potomce, za Slovenijo in človeštvo (http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/61-koliko-je-vredno-rodoslovno-raziskovalnodelo, 14.9.2014). Začetek je tako rekoč zastonj. Nič nas namreč ne stane, če na list papirja ali v za to namenjeni obrazec Moji predniki, še bolje pa kar v računalniško datoteko vpišemo vse, kar vemo o svojih prednikih. Največkrat bodo pri tem vpisane dve ali tri generacije prednikov, to je navadno manj kot 10 oseb. Če lahko s pomočjo poizvedb pri živečih sorodnikih ali s pomočjo domačih arhivov dodamo še eno generacijo, bo vpisanih oseb okrog 15. Tudi s tem še ne bo omembe vrednih stroškov. Generacija starih staršev se je za večino danes živečih rodoslovcev rojevala v prvih letih 20. ali v zadnjih 19. stoletja. Za pridobitev teh podatkov je navadno treba iti v arhiv. Za rodovnik s štirimi 535
generacijami prednikov, to je brez izhodiščne osebe 30 oseb, bi v dokaj srečnih okoliščinah porabili samo tri dni. Raziskava vsake naslednje generacije bo zahtevala veliko več kot podvojen dosedanji čas. Tako lahko za naslednjo generacijo že računamo s približno enim tednom, pa najbrž ne bi uspeli dokumentirati vseh 64 oseb v tej generaciji. Vnaprejšnja ocena stroškov za šesto in morda še starejše generacije je povsem nemogoča. Zaključimo lahko z grobo oceno, da bomo za rodovnik s šestimi generacijami v povprečju porabili dva tedna. Če bomo za to delo najeli strokovnjaka, nas bo rezultat v verjetno stal od 400 do 1.000, če se pogovarjamo v evrih. Prav toliko bi nam lahko prihranili naši dedje, če bi nam zapustili tisto, kar ne stane nič (http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/62-kako-drago-je-rodoslovje, 14.9.2014). Pogled v zgodovino lastne populacije je srečanje s samim seboj, družino, rodbino in odkrivanje osebnostnih lastnosti, ki so naša življenjska prednost ali pa vrzel, ki bi jo bilo smiselno izboljšati. Prepoznavanje sposobnosti, veščin, pa tudi hib, nam lahko pomaga, da pravočasno izkoristimo priložnosti, ki se nam obetajo v življenju in pri delu. Pri tem nam je narava pomembna zvezda vodnica iz preteklosti v današnji čas in prihodnost. Razumevanje socialnih in terapevtskih dejavnosti je potrebno upoštevati z vseh vidikov, še posebno pa na podeželju. Paplerjeve korenine ohranjajo vrednote prednikov za sedanjost in dediščino potomcem. 7 Literatura in viri Debevc, Damjan. 2013. Sadne vrste naših dedkov in babic. citirano 10.6.2014). Dostopno na naslovu: http://www.mojaobcina.si/borovnica/novice/gospodarstvo/kmetijstvo/sadne-vrste-nasih-dedkov-inbabic.html. Dobre, Andrej. 2000. Nape rodbinsko drevo. Ljubljana: samozaložba. Drevesa. bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 8, št. 3-4/2002. (citirano 14.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu http://rodoslovje.si/index.php/sl/vsebina-revije. Knaplič, Vlasta. 2012. Svetovi splet in rodoslovje. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 19 št. 1, julij 2012. (citirano 13.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%202012-01.pdf, 14.9.2014. Kocjan, Jože. 2009. Kronika vasi Leše pri Tržiču. Tržič: Tržiški muzej. Fonda, Robert, 2012, Komentar na razpravo o zapisovanju imen, priimkov in krajevnih imen. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 19 št. 1, julij 2012. (citirano 11.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%202012-01.pdf. Hawlina, Peter. 2004. Rodoslovni priročnik. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 11, št. 1, maj 2004. (citirano 13.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=sistory:id:931. Hawlina, Peter. 2009. Rodoslovje. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 16, št. 2, julij 2009. (citirano 13.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%20letnik%2016-2.pdf. 536
Hawlina, Peter. 2012. Vzori za slovensko rodoslovje. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 16, št. 2, julij 2009. (citirano 13.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%202012-01.pdf. Hawlina, Peter 2014. Koliko je vredno rodoslovno raziskovalno delo? http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/61-koliko-je-vredno-rodoslovno-raziskovalnodelo. Hawlina, Peter. Kako drago je rodoslovje? (citirano 14.9.2014). Dostopno na naslovu: http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/62-kako-drago-je-rodoslovje. Hawlina, Peter. Koliko je vredno rodoslovno raziskovalno delo. (citirano 14.9.2014). Dostopno na naslovu: http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/62-kako-drago-je-rodoslovje. Krampač, Tone. 2012. Digitalizacija matičnih in družinskih knjig (Status animarum) v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 19, št. 1, marec 2012. (citirano 13.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%202012-01.pdf Lah, Evgen. 2008. O pomenu naših krajevnih imen. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 15, št. 2, marec 2008. (citirano 13.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Povzeto po Berilo v zimskih večerih pisateljskega podpornega društva l. 1885. Objavljeno v sedmih nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu. letnik 13 (1893). str. 160-165.221-226.294-297.357-359.419-421. 550-552, 682-684. Dostopno na naslovu: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%20letnik%2015-2.pdf. Lipovec, Irma in učenci podružnične šole Kovor. Nekdanja Občina Kovor. Tržič: Podružnična šola Kovor, Osnovna šola Bistrica, 2009. Manfreda Vakar, Marjeta. 2009. Y-DNK poti prednikov Slovencev. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 16, št. 2, junij 2009. (citirano 13.9.2014). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: http://www.hawlina.com/drevesa/drevesa%20letnik%2016-2.pdf Pesjak, Stanislav. 2003. Kovorske korenine. Tržič: samozaložba. Slovensko rodoslovje. Rodoslovni index. Name index. (online). 2004 (citirano 16.8.2014). Dostopno na naslovu: http://www.genealogy.si/srdindex/p06.html. Statistični urad RS (SURS). Prebivalstvo. Interaktivna orodja. Kako pogosta sta vaše ime in priimek? (online). 2014 (citirano 13.9.2014). Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/imena_baza_priimki.asp?ime=&priimek=papler&spol=. Toplišek Janez. 2004. Rodoslovje: genealogija kot znanost in hobi : [kako izdelati rodovnik, priporočila za rodoslovno delo, kje najti rodoslovne vire]. Trzin : samozaložba J. Toplišek, Ljubljana : Gapro design. Listek. Nadučitelj Fran Papler. 1912. Učiteljski tovariš, glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, leto 52, št. 22, 31. maja 1912 (online). 1912. (citirano 15.6.2014). Dostopno na naslovu: http://issuu.com/jpapler/docs/fran_papler_uciteljski_tovaris, 15.6.2014. Wikipedia. Družinsko drevo. (online). 2014 (citirano 13.9.2014). Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/dru%c5%beinsko_drevo, 13.9.2014. Wikipedia. Rodoslovje. (online). 2014 (citirano 13.9.2014). Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/rodoslovje. Škofja Loka. Znamenitosti mesta. (online). 2014. (citirano 18.6.2014). Dostopno na naslovu: http://www.skofjaloka.si/default.aspx?tip=1551651&keyid=23&naslov=o_skofji_loki. 537