Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom.
1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev na glavne probleme današnjega časa človeštvo se sooča s omejitvami rasti, našim življenjem pa primanjkuje smiselne vsebine. Vedno večje število znanstvenikov odkriva, da moramo živeti trajnostno, če želimo preživeti kot vrsta. Združeni narodi so izdali poročilo Global Environment Outlook 2000, ki temelji na poročanjih agencij ZN. 850 posameznikov in nad 30 okoljskih inštitutov je zaključilo, da:» je trenutna smer razvoja netrajnostna in da odlaganje z akcijo ni več možnost.«ekološke vasi podpirajo način življenja, ki je lahko»uspešno vzdrževan v prihodnosti«, so model trajnosti in primeri kako lahko ukrepamo takoj. Ekološke vasi predstvaljajo dostopen način kako se soočiti s degradacijo naših socialnih, ekoloških in duhovnih okolij. Za moderno in razvito družbo so nujno potrebni različni življenski slogi. Glede na vedno večjo željo mnogih je zato nujno potrebno podpreti možnost življenja v ekoloških vaseh. K gradnji ekoloških naselij v Sloveniji bi se moralo pristopiti v duhu raziskovanja in dopuščanja možnosti razvoja posameznikom, ki želijo živeti v tesnejšem odnosu z naravo in ostalimi živimi bitji. Rodovna vas je tip ekološke vasi, katere namen je vzgajanje prihodnjih rodov, ohranjanje naravne dediščine ob upoštevnju kulturnega izročila in znanja starih rodov. Vpliv na otroke, ki odraščajo v takem okolju je izjemno pozitiven. Vsaka družina v rodovni vasi prejme vsaj 1 ha veliko zemljišča na katerem so združeni človeško bivališče, pridelava raznolike hrane, domača obrt in duhovna izpolnitev. S tem se doseže čim večja samozadostnost na čim manjši površini. Na posestvu se poleg hrane pridobivajo tudi drugi materiali (goriva, les, vrvi...), zdravilna zelišča ter ostali proizvodi. Z vspostavitvijo kontakta s svojo zemljo ter vzpostavitvijo krožnega toka dobrin, energije in informacij med družinami v naselju se ustvarijo ugodni pogoji za dobro fizično in duševno počutje prebivalcev naselja. Večji del zemljišča predstavljajo trajnice, tj. gozd, sadovnjaki ter grmovnice. Posajene so številne (do 300 in več različnih vrst) raznolike rastline na usklajen način.v naselju se odredi maksimalna velikost stavbnega zemljišča na parcelo, ter določi racionalno porazdelitev infrastrukture (cest, elektrike in komunalne infrastrukture) uporabljajo se obnovljivi viri energije (biomasa, sončna energija...). Gradnja hiš se izvede iz naravnih materialov. Hrana je pridelana blizu principom premakulture, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil in težke mehanizacije. V rodovni vasi žive ljudje, ki podpirajo zdrav način življenja, ter način pridelave hrane na ekološki način. Javna organizacija - sklad odkupi zemljišče v predvideni velikosti od nekaj deset do največ 200 hektarjev. V primeru večjih naselij z deset družinami in več, bi le to imelo tudi skupne površine, stavbe, predvsem pa rodovno šolo, ki je izjemnega pomena za prihodnost družbe in katero bi lahko obiskovali tudi otroci izven naselja. Za Slovenijo je značilna razdrobljenost enot rabe v kmetijstvu, ki so poleg tega po večini majhne in razpršene. Takšna zemljiška struktura se smatra kot strukturna ovira pri nadaljnjem razvoju kmetijstva. Koncept rodovnih vasi pa sprejme obstoječo strukturo kot prednost. Razdrobljenost kmetijskih površin tudi pripomore pri ohranjanju biodiverzitete, 2
habitatov in okoljskih posebnosti, kar predstavlja pozitivno karakteristiko v smislu ohranjanja okolja. Rodovne vasi iz treh vidikov trajnostnega razvoja: Ekonomski: poveča se nivo (samo)zaposlenost in samooskrba prebivalci naselja so zaposleni izven ter v naselju boljše zdravje prebivalcev, manj stroškov za zdravstvo izboljša se ekonomski položaj podeželja zmanjša se potreba po uvozu hrane, dobrin in energije iz tujine primarni cilj je samooskrba, viški pa se prodajajo raziskovalni pomen različnih načinov pridelave hrane učinek stabilizacije na širše območje (puferska cona) v dinamičnem globalnem trgu Ekološki: trajnostni način življenja, ki ohranja naravne vire in biotsko pestrost, zmanjša pritisk na površine, ki so pod intenzivno kmetijsko pridelavo čistejši zrak, voda, tla skrb za kulturno krajino in s tem povezane stare sorte povečana biotska pestrost, v primerjavi z običajno kmetijsko površino lokalizacija, povečana biomasa, obnovljivi viri energije in manjše potrebe po transportu zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov gradnja ekoloških hiš iz lokalnih materialov neodvisnost od fosilnih goriv Socialni: socialna varnost, v samooskrbi, samozaposlitvi, ter skupnosti pozitiven vpliv na vzgojo otrok, ki rastejo v naravnem, zdravem in socialno bogatem okolju prirejanje srečanj, predavanj, delavnic in kulturnih dogodkov tudi za prebivalce zunaj naselja večje možnosti za rekreacijo in turizem večinoma bolje izobraženi ljudje, bi popestrili občino ter demografski, kulturni in kreativni utrip občine prikazati primer, da se da živeti na sodoben način in hkrati ohraniti zdravo in neokrnjeno naravo živo ohranjanje kulturne dediščine in izročila promocija izobraževanja več ljudi se lahko približa naravi, kar pomeni tudi povečana skrb in spoštovanje do narave 3
2. Cilji 1. Vse dejavnosti imajo nizek ekološki vpliv Razvoj rodovnih vasi poteka po principu nizkega ekološkega vpliva (low impact development). Razvoj po principu nizkega ekološkega vpliva upošteva dejstvo, da ima Evropsko prebivalstvo takšen standard, da bi potrebovali 5 planetov, če bi vsi živeli na takšen način. Razvoj rodovnih vasi je torej na nivoju, ki omogoča trajnostno bivanje od virov, ki so nam dejansko na voljo, to je en planet Zemlja. Za to se uporablja materiale, ki so naravni, za katerih proizvodnjo je potrebno malo energije in jih je moč proizvesti lokalno. Spodbuja se pešačenje, kolesarjenje in javni prevoz. Na samem posestvu se uporabljajo obnovljivi viri energije in se zagotavlja čim večja neodvisnost od javne mreže oskrbe z elektriko, plinom, vodo in ostalo infrastrukturo. Odpadne snovi se znova vključijo v krogotok posestva. 2. Naravno bogastvo in biotska pestrost se izboljšajo Naselje bo v svoji strukturi obdržalo prvotno matrico krajine in v njej živeče organizme. Dodalo pa bi še mnoge stare kulturne rastline. Med samo izgradnjo se bo skrbelo, da se ne povzroči večje ekološke škode. Vsi pomembnejši habitatni tipi (mokrišča, stari sadovnjaki, suhi travniki,...) se ohranijo. S časom pa bodo mnogi individualni ekosistemi močno povečali biotski diverziteto prostora. 3. Naselje se vključi v lokalno skupnost in pripomore k lokalni ekonomiji Načrtovanje rodovne vasi poteka javno z dogovorjanjem s lokalnim prebivalstvom. Sama narava projekta rodovnih vasi je takšna, da skrbi za okolje in naravo, zato ima vse možnosti, da je pozitivno sprejeta v krajevni skupnosti oz občini. Lokalne koristi so med drugim: a. Povečanje ekonomske aktivnosti. Glede na etiko majhnega ekološkega vpliva, prebivalci rodovnih vasi nakupujejo potrebno v bližinjih trgovinah in uporabljajo lokalne storitve.. b. Prosti prehod. Med posestvi v rodovni vasi se speljejo peš poti, ki so odprte za sprehode javnosti. c. Popestreno družabno dogajanje. Organizacija tečajev, delavnic, predavanj, kulturnih srečanj ipd. d. Povečanje vrednosti zemljišč v okolici e. Širši izbor produktov. Naselje obogati lokalno ekonomijo z nudenjem raznovrstne obrti, storitev in proizvodov. Deluje po principu komplementarnega sodelovanja namesto tekmovanja z obstoječim poslom v sosednjih vaseh in mestih. 4. Zagotoviti čim večjo samozaposlenost v rodovni vasi Namen rodovnega posestva je da zadosti človeškim potrebam in da posameznik na njem preživi čim več časa. Zato se spodbuja samo-zaposlitev v okviru rodovne vasi. S tem se zmanjša tudi obremenitev s prevozi na delovno mesto. Pri tem je prednost skupnosti, da ne potrebujejo vsi zaposlitve v okviru širšega gospodarstva, zadostuje nekaj posameznikov, ki 4
porazdelijo finančni priliv z mikro-trgom notranje menjave v naselju. Več v poglavju 4.5 zaposlitev v rodovni vasi. 5. Naselje je odprto za obiskovalce, poudarek na izobraževanju Glede na inovativno naravo projekta, vas privablja obiskovalce, tako iz Slovenije kot iz tujine. Predvsem so to ljudje, ki jih zanima trajnostni razvoj, neokrnjena narava in zdrav način življenja. Rodovna vas predstavlja torej demonstrativen primer ekološkega in trajnostnega življenskega sloga. Organizirajo se delavnice in srečanja na katerih se poglobljeno delijo znanja in je možno praktično delo in bivanje za krajši čas. Obiskovalci lahko okusijo plodove iz rodovnih posestev in se na lastne oči prepričajo o življenju v rodovni vasi. 6. Projekt rodovnih vasi je možno vključiti v raziskave Glede na to, da je to pilotni projekt bodo potekale raziskave, ki se bodo osredotočale, na ekološke, ekonomske in socialne vidike rodovnih vasi. Tako se lahko raziskuje ekološki odtis naselja, vpliv naselja na biotsko pestrost pokrajine, vpliv rodovnih vasi na lokalno ekonomijo, ter vpliv bivanja v rodovni vasi na človeka, medsebojni odnos med rastlinam in človekom. 7. Razvoj rodovnih vasi upošteva kulturno dediščino Pri gradnji hiš, obdelovanju krajine se upoštevajo elementi kulturnega izročila krajine. Obujali in ponovno se bodo oživeli običaji, ki podpirajo človeka, naravo ter odnose v prostoru. 3. Rodovno posestvo 3.1 Zasnova rodovnega posestva Vsaka družina v vasi prejme vsaj 1 ha zemljišča na katerem so združeni človeško bivališče, pridelava raznolike hrane, domača obrt in psihofizična rekreacija. Velikost 1 hektarja predstavlja tisto površino, ki omogoča zasaditev takšne raznolikosti rastlinskih vrst in habitatov (gozd, sadovnjak, travnik, vrt, vodni habitati,...) ki omogoča sklenjen krogotok energije in snovi, a je hkrati tako majhna, da ni potrebno intenzivno fizično delo oz. uporaba mehanizacije. Velikost 1 3 ha, je tudi tista velikost posestva, ki glede na velikost Slovenije omogoča vsem slovenskim družinam, ki imajo to željo, življenje v neokrnjeni naravi. Gozd na posestvu ni samo»tovarna lesa«temveč nudi prostor za mnoga živa bitja, vključno s človekom. V njem rastejo raznolika drevesa, mnoge užitne grmovnice, gobe in zelišča. Koristijo se tudi drugi ne-lesni proizvodi, kot je smola, sokovi in plodovi dreves, lubje, barvila, olja, zdravila, ipd. Gozd skrbi za uravnavanje mikroklime, čisti zrak, izgrajuje prst in ima mnoge pozitivne učinke na hidrološki sistem pokrajine. 5
Pestrost živih organizmov in raznolikost mikrohabitatov ustvarita pogoje za stabilnost. V takšnih pogojih se ne morejo pretirano namnožiti»škodljivci«, niti posestva ne prizadene morebitni izpad posamezne kulture (npr. naravne ujme), zaradi množice drugih kulturnih vrst. Takšna pestrost rastlinskih vrst tudi omogoča dostop do svežega sadja in zelenjave skozi večji del leta. Manjša površina omogoča osebni stik z naravo; človek je namreč tista zavestna sila na posestvu, ki ureja odnose med ostalimi bitji - organizmi. Rodovno posestvo je obdano z živo mejo iz drevesnih vrst, ki nudi zaščito pred vetrom, habitat za divje živali in označi osebni prostor družine. Na posestvu se poleg hrane pridobivajo tudi drugi materiali (goriva, les, vrvi, tekstil, olja), zdravilna zelišča ter ostali proizvodi. Vsaj četrtino rodovne posesti predstavljajo trajnice, tj. gozd, sadovnjaki ter grmovnice. Hrana se prideluje blizu principom premakulture, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil in težke mehanizacije. Primer zasnove rodovnega posestva Samozadostnost rodovnega posestva ne pomeni samo zadostiti potrebam po hrani, obleki in bivališču, temveč tudi skrb za odpadne snovi na trajnosten način. V naravi so odpadki ene vrste, hrana za drugo, tako, da na koncu ni odpadkov. Temu principu se želimo približati na rodovnem posestvu. Najbolj očiten primer je kompostiranje vseh vrst razgradljivih odpadkov. Drug načinr je npr. kupljena obleka iz naravnega materiala, ki se lahko, ko se obleka izrabi, uporabi kot krpa in kasneje kompostira na vrtu. Stvari iz zunanjega sveta se sprejmejo na rodovno posestvo v čim večji možni meri v taki oblik, da se lahko kasneje vključijo v naravni krogotok posestva. Torej ali je snov razgradljiva, ali pa se npr. steklena embalaža lahko ponovno uporabi za druge namene, ali pa je dobrina narejena na tak način, da se lahko reciklira v ustreznem obratu. S takšnim odnosom rodovna posestva in vasi pozitivno vplivajo na trg, saj se tako poveča povpraševanje po izdelkih, katerih embalaža in 6
vsebina je iz biološko razgradljivih materialov oz. takšnih, ki se lahko zopet vključijo v tehnično-proizvodni krogotok sodobne civilizacije. 3.2 Hiša Gradnja hiš se izvede iz naravnih materialov, ki ne obremenjujejo okolja, zdravja ljudi, ter upoštevajo elemente stavbne dediščine slovenskega prostora. Hiše so narejene po principu:»low impact housing«, to je uporaba obnovljivih virov energije (biomasa, sončna energija...), nizko-energetska gradnja iz ekoloških lokalno dobavljivih materialov (les, kamen, glina, slama,...). Hiše imajo omejitev v velikosti in imajo majhen vizualen vpliv na okolico. Bistveni elementi: lokalen naraven material, za čigar pripravo in prevoz se porabi malo energije ustrezna izolacija (nizko energijska hiša) obnovljivi viri energije za ogrevanje (sonce, biomasa), toplo vodo in elektriko učinkovita raba energije za dejavnosti (razsvetljava, aparati itd) zaključen sistem gospodarjenja z vodo (deževnica, siva voda, kompostni WC biološka čistilna naprava) gospodarjenje z odpadki (zmanjševanje na izvoru, ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje) in naravne, biološko razgradljive kemikalije, npr. čistila 7
3.3 Osnovni principi obdelovanja zemlje 2.3.1 Princip permakulture Pred 30 leti, sta dva Avstralca, David Holmgren in Bill Mollison skovala besedo»permakultura«ali permanentna (op. p. trajna) agrikultura. V generaciji odkar je bila knjiga»permakultura I«objavljena je na stotine tisoče ljudi po vsem svetu začelo delovati ali pa samo razmišljati po principih permakulture. Permakultura je postala tudi»permanentna kultura«, ker seveda noben sistem kmetovanja nemore ostati trajen brez stabilne družbe, ki ga podpira. Permakultura zahteva premik pozornosti iz objektov kar je kulturna dediščina Zahodne civilizacije - na odnose. Tak način poudarja desno možgansko polovico, pripada ženski energiji in Vzhodu tako se zopet vzpostavi ravnotežje in celostni pogled. Permakultura je tudi sistem oblikovanja prostora, ki temelji na ekologiji in nas uči ustvariti človeška bivališča domove, soseske, mesta in pokrajine na tak način, da zadržijo energijo sonca, gojijo hrano in reciklirajo odpadke. Nekateri principi permakulture: Ljudje morajo biti aktivno vpleteni v naravni svet okoli nas; Glavna naloga je, da zadržimo in recikliramo sončno energijo na tak način, da zadosti našim potrebam; Biološki sistemi delujejo najbolje; Odpadki enega organizma hrana za drugega; Vzorci v naravi nam kažejo, kako naj ustvarimo lasten sistem; Vedno združuj elemente in sisteme za skupno podporo oz. sinergijo; Podpiraj raznolikost in deluj na mejah Permakultura ureja dejavnosti na posestvu na tak način, da imamo čim manj dela ter da energija in snovi s lahkoto krožijo. Za to se razdeli posestvo na cone, kjer je cona 0 hiša, cona 1 je npr zelenjavni vrt, ki ga najbolj pogosto obiskujemo in tako naprej do cone, kjer ne rabimo veliko dela kot je npr gozd. Resnični test trajne agrikulture je: ali izgradi in vzdržuje ogljik (organsko snov) v prsti. Za to potrebujemo drevesa, živali, previdno in pozorno opazovanje, ter nov pogled na svet. Nobeno mehanizirano kmetijstvo tega ne zmore, samo ljudje, ki razumejo sorodstvo z Življenjem so tega sposobni. Bistveno je, da je prst pokrita, kar nudi mnoge prednosti. Ščiti zemljo pred težkim dežjem, kar vodi v čistejše vodotoke. Zmanjša erozijo do 90 % in omogoči 30 60 % večjo infiltracijo dežja, ter potrebne je manj vode za namkanje. Organski ostanki na mestu ustvarjajo humus in pomagajo vezati ogljikov dioksid toplogredni plin v zemljo. 8
2.3.2. Naravno kmetovanje Masanobu Fukuoka je eden večjih pionirjev trajnostnega kmetijstva. Fukuoka prakticira sistem kmetovanja, ki ga imenuje» naravno kmetovanje«, za katerega je potreboval 25 učenja in opazovanja delovanja narave. Srž njegove metode, je da reproduciramo naravne pogoje, kot je le mogoče. Kar pomeni, da ne orjemo, sejemo na površje tal, ne plevemo, ne gnojimo, ne uporabljamo škropiv in ne obrezujemo. Velik poudarek je na vzdrževanju biodiverzitete; bela detelja, pokriva tla in zagotavlja dušik. Plevel je smatran, kot del ekosistema in se ga le občasno pokosi in pusti da leži na tleh in se spremeni v prst. Zemlja je vedno pokrita. Sejemo vedno še preden poženjemo prejšno poljščino, ki pa jo Previdno izbrana kombinacija rastlin (polikultura) uporabimo za pokrivanje zemlje. Z uporabo njegovih (ne)metod dosežemo donose, ki so višji od konvencionalnega kmetovanja, hkrati pa vložimo malo materialnih stroškov in fizičnega dela. Visoke donose doseže z natančnim časovnim načrtovanjem sajenja in previdno izbrarno kombinacijo rastlin (polikulturo). Da pa bi naravno kmetovanje delovalo je bistveni vložek zavest kmetovalca in pozorno opazovanje narave. Fukouka trdi, da umetna gnojila, čeprav učinkovita na kratki v končni fazi vodijo v degradacijo prsti in njeno erozijo, kar povzroča, da zemlja izgublja vitalnost. Glede na njegove izkušnje je bistveno, da je prst (kot v naravi) stalno pokrita, ali s pokrovnimi rastlinami, ali s odpadlo rastlinsko maso. Na takšni zemlji, lahko eno za drugo gojimo žita in ostale poljščine, hkrati se prst bogati in povečuje. 2.3.3. Biointenzivna metoda John Jeavons iz ZDA že več kot 30 let razvija biointenzivno metodo, ki se uporablja v 130 državah po svetu. Njegova skrb je posvečena dejstvu, da je na svetu vsako leto na voljo manj površine za pridelavo hrane na osebo. Zato je razvil t.i. biointenzivno kmetovanje, kjer laho na mini kmetijah zadostimo kalorijam ene osebe za eno leto na cca. 400 m2 veliki površini. Pri tem se neuporabljajo stroji, umetna gnojila in škropiva. Jeavons poudarja pomembnost, da se na 70 % pridelovalne površine gojijo kulture z veliko vsebnostjo ogljika (rž, ječmen, amarat, blitva), ki ustvari dovolj organske snovi za kompost in ustvarja rodovitna tla. Predvidoma 20% površin namenimo zelenjavi z veliko vsebnostjo vitaminov in mineralov (npr. zelje, korenje, paradižnik, kumarice, brokoli). Največ 10 % površin pa je lahko namenjenih za prodajo. Torej je 90% pridelovalnih površin namenjenih za samooskrbo. Po njegovih raziskavah je lahko 10 % 9
pridelane hrane namenjene na trg ne da bi s tem kmetija zgubljala na rodovitnosti. Večje količine bi lahko proizvedli le z uvozom gnojil in kompostnega organskega materiala na posestvo od zunaj. Jeavons namreč upošteva uporabo človeškega urina in blata, ki se kompostira za obnovo hranil v prsti. Na gosto posajene rastline ščitijo mikroorganizme v prsti, zmanjšujejo izhlapevanje vode in povečajo pridelek na enoto površine. Ustrezno sosedstvo rastlin optimizira porabo hranil, vode in svetlobe ter spodbuja koristne insekte, kar vse ustvari živ mini ekosistem znotraj vrta. Poudarek na organski snovi (humusu) v tleh zagotavlja, da se bo v tleh zadržalo dovolj mineralov in omogoči trajneše kmetovanje, katere rodnost se z leti celo povečuje. 4. Urejenost rodovne vasi 4.1 Pravni odnosi Pravno je vsako rodovno posestvo svoja enota in v lasti posamezne družine. Rodovna vas je torej zveza - združba neodvisnih rodovnih posesti. Odvisno od dogovora skupnosti je lahko del naselja namenjen skupnim objektom, prostorom in površinam. Lastninsko razmerje na skupni lastnini je stvar dogovora. Bistvenega pomena pa je, da ima vsaka družina v lasti, (ali pa v najemu doživljensko z dednim prenosom in možnostjo odkupa) svoj kos zemlje, v velikosti, ki omogoča prehransko samozadostnost. V rodovni vasi žive ljudje, ki bodo podpirali zdrav način življenja, ter način pridelave hrane na ekološki način. Ker bo vse proizvedeno, na ekološki način se ustanovi skupna znamka, pod katero se promovirajo in prodajajo različni izdelki iz slovenskih rodovnih vasi. Urejanje odnosov, ustanavljanje blagovnih znamk, stiki z javnostmi in podobne pravne formalne zadeve ureja Sklad. 4.2 Skupna lastnina Namen skupne lastnine je zmanjšati ekološki vpliv posamezne družine na okolje in stroške (npr. delitev tehničnih pripomočkov) ter omogočanje prostorov za skupinske dejavnosti in dejavnosti za širšo javnost. Potencialna skupna lastnina: rodovna šola, dvorana za srečanja, trgovina, restavracija, prenočišča, kampirni prostor, skupni stroji pisarne (skupni računalniki, interent povezava, printer), mlin, mala hidro elektrarna, žaga, vetrnica, sončne celice, bioplinarna Možen skupen objekt: rastlinska čistilna naprava objekti za čiščenje vode (RČN), skupinski pašniki, gozd... 10
4.3 Komunalna ureditev V naselju se odredi maksimalna velikost stavbnega zemljišča na parcelo, predvidoma 1 2 % pozidanost. Določi se racionalna porazdelitev infrastrukture (cest, elektrike in komunalne infrastrukture). Predvidoma v rodovni vasi ni prometa z osebnimi vozili, parkirna mesta so organizirana na obrobju. Urejen pa je dostop za intervencijo glede na predpise o požarni varnosti. Slovenija pripravlja operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda z maksimalnimi roki do leta 2017. V tem programu bo opredeljeno, da bo potrebno vsa naselja z več kot 50 stalnimi prebivalci (populacijskimi ekvivalenti - PE) in gostoto prebivalcev več kot 20 PE/ hektar ( oz. več kot 10 oseb/ hektar na vodovarstvenih odmočjih ali na t.i. občutljivih območjih občutljivi v skladu s EU»dušikovo direktivo«) obvezno opremiti s kanalizacijskimi sitemi in ustreznimi pripadajočimi čistilnimi napravami. Rodovno naselje pade v kategorijo naselij za katere ni potrebno graditi kanalizacijskega omrežja. Velja pa obveza uporabe ustreznih greznic ali manjših komunalnih čistilnih naprav. Veliko prednost pri ravnanju z vodo ter ohranjanju rodovitnost zemlje, zaokroženju krogotoka hrane predstavljajo tudi kompostni WC-ji. Takšen način vrača hranila neposredno v zemljo, brez vmešavanja v cikel vode, pri čemer se prihrani mnogo energije za čiščenje vode in vode same. Ustrezno izveden kompostni WC predela vse patogene organizme in ne onesnažuje podtalnice. 4.4 Skrb za rod Mladostniki najdejo v rodovni vasi svoje mesto, na voljo imajo mnoge dejavnosti, čutijo se vpeti v dogajanje odraslih. Samozavest jim raste, ker imajo možnost dejavno vplivati na okolje. Pridobijo občutek, da zmorejo preživeti, da so samostojni. Naučijo se raznih spretnosti ter imajo možnost delati, kar danes v mestih niti ni možnosti četudi se pojavi želja. Možnost gibanja in rekreacije v čistem naravnem okolju omogoča sprostitev fizične energije ter razvijanje zdravih in močnih psihofizičnih teles. V naravi se mladostniki naučijo zakonov življenja in narave, odgovornosti ter pokončnosti. V sklopu rodovne vasi se lahko organizirajo tudi razni socialni projekti za mlade iz mest, kot je npr.: izdelava narodnih noš in ostalih izdelkov, vadbeni centri, delovna terapija itd. Starejši najdejo v rodovni vasi prostor za aktivno preživljanje časa. Lahko si osmislijo bivanje do zaključka svojega življenja. Narava in občutek skupnosti jim povečuje vitalnost v pozno starost. Potreba po pokojninah se tako sčasoma zmanjšuje. Pomemben vidik je tudi možnost predaje znanja mlajšim rodovom. 11
4.5 Zaposlitev v rodovni vas Rodovne vasi prispevajo z izobraževanjem, oskrbo in zagotovitvijo trajnih delovnih mest k ekološkemu razvoju in ureditvi podeželja.več posameznikov, ki se ukvarja s svojim delom ustvari potrebno koncentracijo za uspešno trženje. V rodovni vasi se odpirajo mnoge možnosti za (samo)zaposlitev predvsem dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Poleg dela na posestvu še: gostinstvo in turizem ekološko kmetijstvo domača obrt (lončarstvo, mizarstvo, mlin, žaga,...) pisarniško - intelektualno delo, delo na daljavo, (pisanje, prevajanje, projektiranje, administracija...) izobraževanje (delavnice, tečaji) zdravstvo in zdravilstvo trgovina, direktno trženje proizvodov gradnja ekoloških hiš in njih delov (npr. proizvodnja nežganih zidakov iz ilovice) Delo na rodovnem posestvu je bolj kakovostno zaradi: kvalitetnega bivalnega okolja in zdrave hrane ni stresa pri prevažanju v službo in s tem povezanimi okoljskimi in finančnimi stroški manjše finančne potrebe prebivalca rodovne vasi mu omogočajo, da dela manj in to naredi bolj kvalitetno ni strahu pred odpustitvijo saj so eksestencialne potrebe pokrite pozitivni učinki na vzgojo otrok, ker je starš doma in lahko vidijo kaj počne In še nekaj besed iz knjige Eliza 1, avtorice Tike Podjavoršek:»Najpomembnejša delovna mesta bi morali zasedati ljudje, ki se ne bojijo izgubiti službo, ki delujejo iz notranje motivacije. Samo takšni ljudje si bodo upali delati pošteno in izpolnjevati voljo ljudi, voljo večine (kar pomeni demokracijo) in ne bodo podlegali pritiskom lobijev in političnih strank.«rodovna posestva in vasi ustvarijo okolje, v katerem lahko človek kreativno deluje iz notranje motivacije in izraža svojo notranjo resnico. 4.6 Krajinska zasnova rodovnih naselij Za načrtovalce prostora lahko ekološka vas na prvi pogled izgleda bolj potratna s prostorom, kot skoncentrirana naselja in blokovska naselja. Vendar je to zato, ker je v mestu površina potrebna za vzdrževanje posameznika (ekološki odtis) nevidna. Ekološki odtis modernih mest je lahko do 120 krat (primer London) večji od površine samega mesta. Značilnost ekoloških vasi pa je, da večino potreb vsakega gospodinjstva (hrana, energija, materiali, odpadki) zadosti na samem posestvu okoli hiše. Zadovoljevanje potreb je veliko bolj učinkovito, če živimo na lastnem posestvu, kot v mestu, saj porabimo mnogo manj energije za prevažanje hrane, dobrin in odpadkov, potrebnih je manj skladišč, cest, železnic, daljnovodov in cevovodov. To so grobo fizične koristi, pomembnejše pa so še koristi za naše zdravje in zdravje vsega planeta, ki se rodijo neposredno iz stika človeka s naravo. 12
Rodovna vas je tudi način, kako se ustvari večje območje, ki je prosto genetsko spremenjenih organizmov, fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Širše zaokroženo, ekološko obdelano območje rodovne vasi ima tako večji učinek na podtalnico, zrak in kvaliteto narave, kot posamezno ekološko posestvo. Zakon o urejanju prostora spodbuja skoncentrirana naselja, kot način varčevanja s zemljo (poglavje 5), kar je prav iz stališča predmestnih naselij. Zgoščena naselja pustijo prostor okoli naselja, ki se nato lahko strojno obdeluje. Za strojno obdelavo namreč potrebujemo monokulture, medtem ko je značilnost rodovnega posestva ravno v polikulturi. V primeru, da uporabljamo zemljo za lastne potrebe po principih permakulture, pa je obstoječi prostorski razpored neučinkovit, saj zgosti naselje, pusti pa velike površine, daleč od gospodinjstva, do katerih je potrebo potovati. Naselja ki so skoncentrirana, okoli katerih so obdelovalne površine so narejena tako, ker naj bi se s tem varovala narava. Pri tem pa se Gručasto naselje, podrejeno strojni kmetijski rabi pozablja, da je intenzivno kmetijstvo največji posamezni onesnaževalec vode in tal, ter je tudi odgovoren za zmanjšanje biotske pestrosti oz. izumiranje vrst po celem planetu. Krajinska zasnova, ki varuje velike obdelovalne površine, torej ne varuje narave, temveč podpira intenzivno strojno obdelavo tal. Takšna zasnova je učinkovita v trenutnem ekonomskem sistemu, ki eksternalizira mnoge okoljske stroške. Na drugi strani razloženo naselje omogoča zaokroženje posestev, polikulturnost rastlin, stik z naravo ter določa intimni prostor družine. Hrati pa je gostota takšna, da omogoča zadostne socialne interakcije v peš razdalji. 4.7 Umestitev rodovne vasi v slovenski prostor V Sloveniji je za poselitveni vzorec značilna zgoščena poselitev dolinskih (ravninskih) delov, kjer na slabih 20 odstotkih ozemlja živi skoraj 60 odstotkov vsega prebivalstva. V Primer ureditve razloženega naselja hribovitem predalpskem ter dinarsko - kraškem svetu je poselitev redka, prevladujejo manjša razpršena naselja, kjer se prebivalstvo stara. Podobno pa velja tudi za območja ob državni meji. Ravno območja, ki so demografsko ogrožena so primerna za oživitev s postavitvijo rodovne vasi, tako zaradi čistega okolja kot zaradi obojestranskih koristi, ki jih takšna umestitev prinaša. Primerne lokacije za postavitev rodovne vasi so tako opuščene vasi in razna zemljišča v zaraščanju. Najkvalitetnejša obdelovalna kmetijska zemljišča in zemljišča v neposredni bližini večjih mest so v obstoječi situaciji neprimerne lokacije za umestitev vasi. 13
4.8 Zgodovinski pomisleki Na ozemlju Slovenije je bilo obdobje, ko so Slovenci kot t.i. zahodni slovani bivali v miroljubnih rodovnih skupnostih. V obdobju od 4. do 10 stol so se na od Rimljanov zapuščenem ozemlju vzhodnih Alp naselili zahodni slovani. Naselili v bolj odmaknjene hribovite kraje, kjer so živeli v povezanih rodovnih skupnostih. O teh skupnostih vemo le, da so bile oblikovane v obliki vaških srenj in večgeneracijskih družin. Zemljo so obdelovali ročno, le za samooskrbo in s pomočjo skupnosti. Hiše so bile preproste enoprostorne iz lesenih brun, s slamnato streho ter ognjiščem v sredini, niso si gradili svetišč in cerkva. Živeli so tesno povezani z naravo. Zahodnim Slovanom, ni uspelo oz. niso želeli zgraditi vojaške organizacije zato so si zemljo med seboj razdelili posamezni, predvsem nemško govoreči fevdalci. Uporabili so preizkušene načine: zemljo, ki ni bila obdelana, so razdelili na dolge, ozke parcele. Na začetku vsakega pasu so pravokotno na pot, ki je povezovala vas, postavili enake na hitro zgrajene podolgovate stavbe. Tako nastale vasi so popolnoma drugačne od prejšnih. Takšna ureditev je omogočala popoln nadzor nad življenjem in delom naseljencev. Postopoma je izginil tudi samooskrbni način preživetja. Prostorska ureditev, ki jo poznamo danes, je tako v veliki meri posledica fevdalne ureditve. Zato se tudi pojavljajo pobude za spremembo obstoječe prostorske ureditve. 5. Prednost manjših kmetij Zadnjih 250 let se je odstotek prebivalstva, ki dela na zemlji ves čas manjšal. Hkrati se je večala velikost kmetij, le te naj bi bile tudi bolj produktivne in učinkovite. Vendar ko preverimo dejanske podatke ugotovimo ravno obratno: manjše kmetije proizvedejo mnogo več na enoto površine kot večje kmetije. Edini način, da večje kmetije danes preživijo je, da jih podpiramo s kmetijskimi subvencijami. Miniaturizacija v kmetijstvu ni nova stvar. Majhne kmetije so trajnostno podpirale civilizacije kot je Kitajska 4000 let nazaj, Majevska, Južno Ameriška in Grška 2000 let nazaj. Danes ima v Rusiji okoli 70 % (14,7 miljonov) družin v lasti»dacho«, to je vrtiček v velikosti 0,06 ha. Za družino je običajno, da na svojem koščku zemlje pokrije večino svojih prehranskih potreb (povprečno 90 % krompirja, 77% jagodnih in sadnih kultur, 73% zelenjave). Biointenzivna metoda mini-kmetovanja trdi, da je mogoče pridelati zadosti kalotrij za eno osebo za celo leto na 400 m 2 površine in manj. Medtem ko konvencionalno kmetijstvo porabi za eno osebo na leto 1500 do 3000 m 2 površin. Pri biointenzivni metodi se 94 do 99% zmanjša potreba po energiji (nafti), zmanjša se potreba po gnojilu in vodi. Bistveno pa se poveča človeško delo. Na manjših površinah (1 3 ha ) lahko dosežemo mnogo večji pridelek na enoto površine kot na večjih površinah posajenih z monokulturo. Učinkovitost intenzivnega 14
kmetijstva se sicer kaže v veliki količini pridelka z majhnim številom ljudi, medtem ko je pri ekološkem kmetijstvu potrebnih več ljudi. Monokulture imajo začasne ekonomske prednosti, vendar na dolgi rok ne predstavljajo ekološkega optimuma. Količina pridelka pri polikulturi (ekološki pridelavi) je na enoto površine večja, pestrejša in bolj zdrava od konvencionalnega kmetijstva, pri čemer ni potrebna mehanizacija, nafta in agrokemikalije, ohranja pa se pestrost življenja. Ob ustrezni razporeditvi habitatov, rastlin in živali po posestvu lahko na omenjeni površini dosežemo nivo, ki ne potrebuje veliko fizičnega dela, zato pa potrebuje zavestni stik posameznika, ki uravnava procese. Že več kot stoletje ekonomisti napovedujejo zaton majhnih kmetij, ki so jih označili kot»nazadnjaške, neproduktivne in neučinkovite«. Vendar se danes majhne kmetije vse bolj kažejo kot vizija za prihodnost. Majhne kmetije v nasprotju s prepričanjem ekonomistov lahko pridelajo mnogo več hrane kot proizvodnja na večjih površinah in bi mnogo lažje nahranili celotno zemeljsko prebivalstvo. Poleg tega imajo majhne kmetije več funkcij, ki služijo lokalni ekonomiji, družbi in biosferi ter so vredne mnogo več kot samo proizvodnja hrane. Razlog zaradi katerega se večje kmetije smatrajo za bolj učinkovite, najlažje pokažemo na naslednjem primeru. Imamo površino 1000 hektarjev orne zemlje. Če želimo iz tega kosa zemlje dobiti največ pšenice bomo to najlažje dosegli z monokulturo, s strojno in kemično obdelavo. Vendar bomo dobili iz te zemlje samo pšenico v ostalem času pa bo zemlja gola in izpostavljena. Površina bo služila le eni funkciji. Če pa imamo tako zemljo»posejano«z majhnimi kmetijami, na katerih so poleg pšenice še druge kulture potem bomo na koncu pridelali manj pšenice na 1000 hektarjev, kot v primeru monokulture. Bomo pa zato poleg tega pridelali še mnoge druge prehrambene in ne-prehrambene proizvode ter nudili kvaliteten bivalni prostor in delovno mesto mnogim družinam.»industrijsko kmetovanje v množični produkciji nudi v prehrano trem četrtinam človeštva le varietete 10 rastlinskih vrst. Za primerjavo si poglejmo pleme Bušmanov, ki se prehranjujejo s 85 rastlinskimi vrstami. V naravi najdemo na stotisoče rastlinskih vrst, od katerih je le malo strupenih ali drugače neužitnih. Naravne rastlinske združbe so obenem tako učinkovite pridelovalke nove biomase, da je človekov umeten agrosistem v primerjavi z njim popolna polomija, s katerim se lahko hvalijo le bedaki. Vsi sijajni dosežki agrokemije zbledijo ob podatku, da je prirast biomase najintenzivnejših kmetijskih površin sveta na ravni polpuščav. Komentar ni potreben!«zaton prometejeve dobe, Komat A. Še nekatere prednosti manjših kmetij: Konvencionalna oblika kmetijstva porabi rodovitno prst od 18 do 80 krat hitreje kot nastaja v naravi. Ocenjuje se, da je ostalo na svetovnem nivoju le še za 40 do 80 let rodovitne prsti. V nasprotju pa lahko nekatere prakse ekološkega mini-kmetovanja izgradijo prst do 60 krat hitreje, kot nastaja v naravi ob hkratni manjši porabi virov in energije kot konvencionalno kmetijstvo. Število ljudi, ki prideluje hrano je vse manjše, kar zmanjšuje bazo znanja, ki se je nabirala skozi stoletja. Na manjših kmetijah je lahko udeleženih več ljudi v naravnem procesu pridobivanja hrane, kar poveča splošno znanje, spoštovanje in skrb do narave. Več kot 90 % vseh semen, ki jih je človek uporabljal za pridelavo hrane je že izginilo. Zaradi konvencionalnega kmetijstva prihaja do izginjanja genetske baze zaradi zanašanja na majhno število specializiranih sort. Manjše kmetije vzdržujejo pestrost obstoječe genske baze starih kulturnih rastlin. Konvencionalno kmetijstvo porabi okoli 100-krat več energije na težo hrane, v primerjavi z intenzivnimi biološkimi metodami. To je zaradi odvisnosti od strojev in 15
energijsko potratnih kemičnih gnojil. Na manjšem posestvu lažje pride do kroženja hranil in energije, kar dodatno zmanjša porabo energije. Kmetijstvo porabi cca. 80 % pitne vode. Konvencionalno kmetijstvo ne shranjuje vode v tleh, kot to počnejo biološke metode. Tako prihaja do izpiranja hranil in zniževanja podtalnice. Z uporabo naprednih ekoloških metod na manjših posestvih se zmanjša poraba vode, onesnaženje ter vpliv suš in ujm. 6. Usklajenost s pravnim redom RS in EU Koncept rodovnih vasi pravno še ni konkretno urejen v pravnih aktih RS. Najdemo pa lahko v obstoječih zakonih (Zakon o ureditvi prostora, Zakon o graditvi objektov, Zakon o varovanju okolja in Zakon o ohranjanju narave) načelno ujemanje. Novost koncepta rodovnega posestva je v namembnosti površine, ki ni ne zazidljivo zemljišče ne kmetijska površina, temveč mešanica obojega, zato se odpira potreba po uvedbi novega pravnega termina rodovno posestvo. 6.1 Zakon o urejanju prostora V Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1) lahko najdemo v 2. členu opis trajnostnega razvoja:»vzdržen prostorski razvoj je zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, varstvu kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij;«ki je usklajen s konceptom rodovne vasi. 3. člen ZUreP-1 še naprej določa principe urejanja prostora, ki so usklajena s rodovnimi vasmi:»doseže prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru,...zagotavlja prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti,...zagotavlja varstvo okolja, ohranja narava in kulturna dediščina, omogoča trajnostno rabo naravnih dobrin in varuje druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja.«v 5. členu ZUreP-1 so navedene smernice za usmeritev poselitve:»...nova poselitev usmerja v poselitvena območja;...širitev praviloma usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih dobrin ter ohranjanja narave in kulturne dediščine manj pomembna;...prvenstveno izkoristiti proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih z njihovim aktiviranjem ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih.«rodovne vasi se gradi prvenstveno na območjih obstoječih vaseh, predvidoma na zapuščenih in demografsko ogroženih območjih. Torej gre za»prenovo in sanacijo«zapuščenih območij. Gradnja posameznih objektov pa je na vsakem posestvu urejena tako, da minimalno ogrozi rodovitno zemljo. 16
6.2 Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji je akt v katerem lahko najdemo podporo naseljem kot so rodovne vasi: Postavitev regionalnega razvoja na načelih trajnostnega razvoja. Spodbuditev razvoja dejavnosti, ki izkoriščajo razvojne možnosti območij z ohranjeno biotsko raznovrstnostjo tako, da raznovrstnosti ne ogrožajo, in so umeščene v prostor tako, da jo hkrati ohranjajo. Spodbujanje ekološkega kmetijstva in podpiranje trženja ekoloških proizvodov iz parkov. Izvajanje kmetijsko-okoljskih programov, ki pomagajo ohranjati pomembne habitate in omogočajo rentabilnost kmetij z ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo. Podpiranje takšne modernizacije in obnove kmetijskih gospodarstev, ki prispeva k večji sonaravnosti in nižjemu obremenjevanju okolja. Spodbujanje ekonomske diverzifikacije in razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki temelji na ohranjeni biotski raznovrstnosti. Spodbujanje povezovanja kulturnih programov s programi ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva kulturne dediščine. 6.3 Program razvoja podeželja Dokumenta Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 in Strateške smernice Evropske Skupnosti za razvoj podeželja, nudita smernice ki posredno podpirata način bivanja v ekoloških rodovnih vaseh. Velik poudarek je na varovanju narave in ustvarjanju novih delovnih mest na kmetijah in dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom. Osnovne smernice programa razvoja podeželja: Zboljšanje okolja in podeželja Zboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije podeželskega gospodarstva Gradnja lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje in diverzifikacijo Slovenski program razvoja podeželja močno podpira razvoj ekološkega kmetijstva, kamor spadajo tudi ekološke rodovne vasi.»ekološko kmetovanje je ena izmed oblik, ki ima poseben pomen v slovenskem kmetijstvu, saj pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja. Poleg tega pa zagotavlja tudi pridelavo visoko kakovostne in varne hrane z visoko prehransko vrednostjo in v največji možni meri vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanja principa živalim ustrezne reje. Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se je zaradi vedno večje občutljivosti potrošnikov za zdravstvena, okoljevarstvena vprašanja ter vprašanj glede zaščite živali močno povečalo. Povpraševanje potrošnikov je največje po zelenjavi in sadju. Slovenija ima, glede na naravne danosti, odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj ekološkega kmetijstva. Zaradi visoke stopnje ohranjenosti biotske raznovrstnosti, pestrosti in obsega habitatov ter krajinskih posebnosti v Sloveniji prevladuje predvsem potreba po ohranjanju teh danosti tudi v bodoče. V največji meri je to mogoče doseči z uporabo okolju prijaznih kmetijskih tehnologij, z ohranjanjem kmetijske dejavnosti v območjih, kjer obstaja nevarnost opuščanja in zaraščanja ter preko trajnostne rabe gozdov.» 17
7. Viri Zbirka Anastazija, Vladimir Megre, založba Kalki How to Grow More Vegetables and Fruits, John Jeavons, 2000 Uvod v permakulturo, Mollison, B.; Ljubljana, 1994 The One-Straw Revolution, An Introduction to Natural Farming, Masanaobu Fukuoka; 1978 Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji; Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS, 2002 Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Fister P., Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana 1993 Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe, Ministrstvo za okolje in prostor, 1999 http://www.london.gov.uk/mayor/sustainable-development/susdevcomm_footprint.jsp Brošura Eko hiša, Umanotera, 2006 Zaton Prometejeve dobe, Anton Komata, 2000: Non-wood forest products from conifers, FAO Food and Agriculture Organisation of the United Nations, http://www.fao.org/docrep/x0453e/x0453e00.htm Small Is Bountiful, Peter Rosset, The Ecologist, v.29, i.8, Dec99, http://www.mindfully.org/farm/small-farm-benefits-rosset.htm Global ecovillage network, http://gen.ecovillage.org/ Ecofarming and agroforestry for self-reliance: Small-scale, Sustainable Growing Practices in Russia, Leonid Sharashkin and Michael Gold, University of Missouri Center for Agroforestry, University of Missouri-Columbia, Columbia, MO, 2005 Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013, MKGP 2007 Strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007 2013), Svet EU 18