STRESSLESS OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ Stres na delovnem mestu Ljubljana, 27. 9. 2013 Polonca Jakob Krejan Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina sta izključno odgovornost avtorja in Komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebujeta. 510375-LLP-1-2010-1-PT-GRUNDTVIG-GMP. 1
DEJSTVA Stres je razlog za odsotnost z dela v 50 % do 60 % 1 Stres je drugi najpogostejši razlog za zdravstvene težave, povezane z delom Največ stresa na delovnem mestu povzročajo: 58 % kompleksnejše delo in delo pri več različnih nalogah hkrati multitasking 52 % časovni pritisk in kratki roki 50 % ponavljajoče se delo 44 % pogoste prekinitve med delom 1 "Stress Report Germany 2012", published by the Federal Institute for Occupational Safety and Health (BAuA), 2
DEJSTVA Stresni vzroki, ki vplivajo na nasilno vedenje ljudi do socialnih delavk: 2 naraščanje dolgotrajnih socialnih problemov in socialne patologije narava socialnega dela, ki pogosto vključuje vidike socialne kontrole; socialna delavka agent socialne kontrole, vse manj neposrednega socialnega dela, več ukvarjanja s podatki o materialnem stanju vlagatelja in njegove družine; 3 zmanjšana sredstva za denarne socialne pravice, medtem ko se potrebe zanje večajo; manj sredstev za zaposlovanje socialnih delavk in manj sredstev za njihovo usposabljanje, ter izgradnjo varnih delovnih prostorov. 2 MOŽINA Miran. Tudi jaz sem lahko žrtev! Verbalno in fizično nasilno vedenje klientov do socialnih delavk/cev. Soc. izziv, 2009, letn. 15, št. 29, str. 5-14. 3 DREMELJ, Polona, SMOLEJ Simona, BOŠKIĆ Ružica, NARAT Tamara, RIHTER Liljana, KOVAČ Nadja, KOBAL TOMC Barbara. Ocena učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, 2013. 3
Stres Ravni dejavnikov tveganja stresa: - psihološka anksioznost, depresija, sindrom izgorelosti, nespečnost, nočne more, - fiziološka holesterol, okvare srca, prekomerna teža, kožne bolezni, rak, - vedenjska odvisnosti, nespečnost, motnje hranjenja. 4
O projektu STRESSLESS je bil dvoletni projekt (november 2010 december 2012), ki je oblikoval praktično orodje (priročnik), ki zaposlenim pomaga razviti večjo odpornost pri spopadanju s psihosocialnimi tveganji. Cilj projekta je bil ustvariti pozitivne učinke pri odzivih na stres in preprečiti kratkoročne in dolgoročne posledice tako za ZAPOSLENE kot za ZAPOSLOVALCE. 5
O projektu STRESSLESS projekt je sofinancirala Evropska komisija, iniciativa Grundtvig vseživljenjsko učenje. Partnerji PROJEKTA: - Sociedade Portuguesa de Inovação, Portugalska, - Health Education, Češka republika, - University of Nottingham, Anglija, - University of Patras, Grčija, - Latvian Adult Education Association, Latvija, - Association Européenne des Enseignants, Belgija, - MBO Raad, Nizozemska, - Vedoma, Slovenija. Pridruženi partnerji: - European Trade Union Committee for Education, Anglija, - Haute École d'ingénierie et de Gestion du Canton de Vaud, Švica. 6
Stanje o ravni stresa na evropskem nivoju Predhodne ugotovitve raziskav 4 razvrščajo sodelujoče države na tri ravni: Višja Grčija, Latvija, Slovenija in Švica Enaka Evropsko povprečje (Portugalska) Nižja Belgija, Češka, Velika Britanija in Nizozemska 4 European Risk Observatory Report, ki ga je leta 2009 objavila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu 7
Namen in cilji S krepitvijo strategij, ki se uporabljajo za učinkovito soočanje z zahtevami v spreminjajočem se svetu, se projekt usmerja v ciljne skupine zaposlenih, ki imajo opravka z ljudmi, in zagotavlja učinek na naslednjih ključnih področjih: povečanje blaginje posameznikov in inštitucij, zmanjšanje stresa pri zaposlenih in v inštitucijah nasploh, izboljšanje kvalitete dela. 8
Rezultati projekta Glavni rezultati in dogodki projekta vključujejo: - poročilo o analizi potreb, - priročnik dobrih praks, - praktični priročnik, - delavnice po državah, - mednarodni seminar (Grundtvig In-Service Training Course). 9
Analiza potreb - metodologija Analiza potreb je bila izvedena v devetih državah (Belgija, Češka, Grčija, Latvija, Slovenija, Švica, Portugalska, Nizozemska in Anglija), vključenih pa je bilo skupno 710 zainteresiranih udeležencev: 660 zaposlenih je izpolnilo vprašalnik (prilagojen iz The short version of the Copenhagen Psychosocial Questionnaire in The Utrecht Work Engagement Scale ); s 50 vodstvenimi delavci so bili opravljeni intervjuji. opravili so SPSS analizo, ki je vključevala deskriptivno statistiko, Pearsonove korelacije in linearno regresijo. 10
Rezultati analize potreb Tabela: Stanje posamezne dimenzije glede na vključeno državo (oranžna barva višja ravan (0-2; 0-3), modra barva - srednja ravan (2-4; 3-5) ter zelena barva - nižja ravan(4-6; 5-8). 11
Ravni stresa na evropskem nivoju 5 : rezultati analize potreb Slovenija, Portugalska, Švica Grčija, Latvija, Slovenija in Švica Belgija, Nizozemska Latvija Evropsko povprečje (Portugalska) Češka, Grčija, Velika Britanija Belgija, Češka, Velika Britanija in Nizozemska leto 2011-2012 leto 2005 5 5 European Risk Observatory Report, ki ga je leta 2009 objavila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu 12
Izvedeni testni tečaji za zaposlene V okviru projekta STRESSLESS je bilo spomladi 2012 izvedenih 6 pilotnih delavnic. Cilj delavnic je bil dvojni: - testiranje in vrednotenje osnutka Priročnika; - povečanje osveščenosti o projektu in vključevanje ciljnih skupin v projekt. Udeleženci so delavnice, ki so se izvajale na Portugalskem, v Sloveniji, Grčiji, in Češki republiki, ocenili pozitivno, kar je potrdilo njihove cilje, zanimivost vsebin in nivo zahtevnosti. 13
PRIROČNIK Odpornost na stres Vsebina priročnika: 3.1. Cilji usposabljanja 3.2. Izvajalec in udeleženci Izvajalčeve potrebe Potrebe udeležencev 3.3. Sredstva Aktivnosti za usposabljanje Didaktična metodologija 14
PRIROČNIK Cilji usposabljanja Cilji usposabljanja : - povečati ozaveščenost o stresu na delovnem mestu; - ugotoviti posledice za zaposlene, za organizacije in vpliv na kakovost dela; - spodbuditi udeležence, da prepoznavajo vire stresa na svojih delovnih mestih; - spodbuditi udeležence k razmisleku o lastnih razvojnih potrebah v smislu pridobivanja odpornosti; - razvoj posebnih znanj za izgradnjo odpornosti in boljšega obvladovanja stresa na delovnem mestu. 15
PRIROČNIK Aktivnosti za usposabljanje Program usposabljanja obsega 40 aktivnosti. Te so v Priročniku predstavljene v naslednjih petih poglavjih: 1. Rast skupine 2. Vedeti več 3. Veščine usposabljanja 4. Učenje sproščanja 5. Spreminjanje 16
PRIROČNIK Aktivnosti za usposabljanje RAST SKUPINE Narava delavnice je, da udeleženci med seboj delijo svoje izkušnje v zvezi s stresom na delovnem mestu. To je lahko samo po sebi stresna izkušnja in vključuje nekatere elemente osebnega razkritja.»prebijanje ledu«, določitev osnovnih pravil, spodbudne in motivirajoče dejavnosti ter»team-building«vaje pripomorejo k ustvarjanju takega okolja. Cilj vseh je enak: ustvariti ozračje, ki spodbuja izvajanje usposabljanja. 17
PRIROČNIK Aktivnosti za usposabljanje VEDETI VEČ Poglavje vsebuje niz predavanj o naslednjih temah: - definicija stresa na delovnem mestu; - odgovornost delodajalcev, da preprečijo stres na delovnem mestu; - evropski okvirni sporazum o stresu na delovnem mestu; - načela upravljanja s psihosocialnim tveganjem; - ključne ugotovitve STRESSLESS analize potreb; - vrste ukrepov za zmanjševanje stresa na delovnem mestu; - krepitev odpornosti zaposlenih na stres na delovnem mestu; - kljubovanje negativnim mislim; - razvoj pozitivnega samogovora; - razvoj internega lokusa nadzora; - razvoj optimističnega pogleda na svet. 18
PRIROČNIK Aktivnosti za usposabljanje VEŠČINE USPOSABLJANJA To poglavje zajema aktivnosti za razvoj vrste spretnosti pri udeležencih, ki so pokazale, da so povezane s povečano odpornostjo na stres. Te vključujejo: - preprečevanje negativnih misli; - razvijanje pozitivnega samogovora; - razvoj notranjega lokusa nadzora; - razvoj optimističnega pogleda na svet; - samozavest; - spretnost reševanja problemov. 19
PRIROČNIK Aktivnosti za usposabljanje UČENJE SPROŠČANJA Preprost, vendar učinkovit način boja s stresom je sprostitev. Vendar pa je to veščina, ki se je moramo naučiti in jo vaditi. To poglavje vključuje vrsto vaj sproščanja z uporabo tehnik, kot so: - progresivno sproščanje mišic; - dihalne vaje; - vizualizacija. 20
PRIROČNIK Aktivnosti za usposabljanje SPREMINJANJE To poglavje vsebuje vrsto dejavnosti, iz katerih lahko udeleženci črpajo navdih za začetek pozitivnih sprememb na delovnem mestu. 21
Aktivnosti 1. dan: Priročnik MODEL 1; 4-dnevno usposabljanje 1. dan 1. predstavitev udeležencev; 2. postavitev osnovnih pravil; 3. pridobivanje zaupanja; 4. vzroki za stres na delovnem mestu; 5. spreminjajoče se delo; 6. definicija stresa na delovnem mestu; 7. simptomi stresa na delovnem mestu; 8. vplivi stresa na delovnem mestu na posameznike; 9. vplivi stresa na delovnem mestu na organizacije; 10. odgovornosti delodajalcev za preprečevanje stresa na delovnem mestu; 11. evropski okvirni dogovor o stresu na delovnem mestu; 12. izkušnje z oceno tveganja. Zaključek - povzetek/pregled dneva in priložnost za vprašanja; - vodena sprostitev: dihalne vaje. Delavnica potrebuje vsaj tri odmore 22
PRIROČNIK MODEL 1; 4-dnevno usposabljanje 2. dan Aktivnosti 2. dan: 1. načela upravljanja s psihosocialnim tveganjem; 2. modeli stresa na delovnem mestu; 3. oblikovanje»idealnega«delovnega mesta; 4. identifikacija ključnih izzivov in področij za izboljšave; 5. vrste ukrepov za zmanjševanje stresa na delovnem mestu; 6. ravnanje v primeru stresa na delovnem mestu: vloga organizacije. dobrodošlica, osnovna pravila, povzetek prejšnjega dneva in uvod v srečanje. Krepitev zaupanja. Zaključek - povzetek/pregled dneva in priložnost za vprašanja; - vodena sprostitev»sidranje«. Delavnica potrebuje vsaj tri odmore 23
PRIROČNIK MODEL 1; 4-dnevno usposabljanje 3. dan Aktivnosti 3. dan: 1. različni ukrepi po državah; 2. razvijanje odpornosti zaposlenega pri ravnanju s stresom na delovnem mestu; 3. ključne veščine pri ravnanju s stresom na delovnem mestu; 4. razvoj pozitivnega samogovora; 5. kljubovanje negativnim mislim; 6. skrb zase; 7. razvoj notranjega lokusa nadzora. Zaključek - povzetek/pregled dneva in priložnost za vprašanja; - sprostitev. Delavnica potrebuje vsaj tri odmore dobrodošlica, osnovna pravila, povzetek prejšnjega dneva in uvod v srečanje. Krepitev zaupanja. 24
PRIROČNIK MODEL 1; 4-dnevno usposabljanje 4. dan Aktivnosti zadnji dan: 1. razvoj optimističnega pogleda na svet; 2. prevzem nadzora: veščine samozavesti; 3. reševanje problemov; 4. vloga zaposlenega pri ravnanju s stresom na delovnem mestu; 5. razvoj pozitivnega psihosocialnega delovnega okolja; 6. pozitivni rezultati za zaposlene in njihove ustanove; 7. viri podpore, vključujoč podporo mreže zaposlenih; 8. vprašalnik o psihosocialnem tveganju; 9. testiranje znanja; 10. vrednotenje delavnice; 11. razmišljanja in načrti za prihodnost. Zaključek - povzetek dneva, delavnice in čas za vprašanja; - zaključek srečanja. dobrodošlica, osnovna pravila, povzetek prejšnjega dneva in uvod v srečanje. Krepitev zaupanja. Delavnica potrebuje vsaj tri odmore 25
HVALA ZA POZORNOST! Želim Vam ČIM MANJ STRESEN VIKEND! Več o projektu Stressless lahko preberete na: http://web.spi.pt/stressless/index.html