Zakaj skoraj nič-energijske stavbe in merila zanje mag. Erik Potočar Ljubljana, 13.9.2016
Kaj menite, kako se bo vaša hiša/stanovanje ogrevala čez 30 let? A. S toplotno črpalko B. Vse bo s pomočjo sončne energije C. Preko daljinskih sistemov D. Z danes neznanimi tehnologijami E. Bo že tako vroče, da ne bo potrebno ogrevati
Ali ste se v praksi na kakršenkoli način že srečali s skoraj nič-energijsko prenovo ali gradnjo? A. DA B. NE
Direktiva o energetski učinkovitosti stavb EPBD Prenovitev Poudarek na URE in OVE pri večjih prenovah obstoječih stavb Upoštevati stroškovno optimalne ravni minimalnih zahtev energetske učinkovitosti stavb skoraj nič-energijske stavbe ( nzeb ) akcijski načrt Direktiva o energetski učinkovitosti - EED Direktiva o spodbujanju energije iz obnovljivih virov energije - RES
Skoraj nič-energijska stavba Pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. vse nove stavbe morajo biti skoraj nič-energijske zahteva velja od 31. decembra 2020 dalje zahteva za osebe javnega sektorja velja od 31. decembra 2018 Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe (vključuje cilje ter programe in ukrepe za doseganje teh ciljev ter ima izražen numerični indikator porabe primarne energije v kwh/m 2 na leto) Vlada RS je 2015 sprejela "Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020".
snes po delegirani uredbi EK Skupni stroški (euro/m2) Stroškovno Optimalno področje Toplotna izolacija stene5 cm-35 cm Toplotna izolacija strop 14 cm-35 cm Toplotna izolacija tla 5 cm-35 cm U okna 1,4 W/m2K-0,8 W/m2K Toplotni mostovi poenostavljeno, simulirano Naravna ventilacija n=0,5 Prisilna ventilacija + rekuperacija več kot 0,8 Skoraj ničenergijska stavba 10 % PURES 2010??? Kondenzacijski bojler Kotel na kurilno olje TČ (zrak, voda) TČ (zemlja, voda) Biomasni kotel (peleti) Sončni kolektorji Vir:EK Poraba primarne energije (kwh/m2) Slika:Delegirana Uredba (EU) št. 244/2012 za določitev primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb opredeljuje skoraj nič energijsko stavbo v povezavi določitvijo stroškovno optimalne zasnove stavbe. (Vir. EK)
Definicija snes po združenju REHVA Primarna energija PRIMARNA ENERGIJA E 0 fi - faktor za primarno energijo DOVEDENA ENERGIJA ODVEDENA ENERGIJA Vir:REHVA Pri skoraj nič energijskih stavbah je na sistemski meji stavbe energija oddana v omrežje skoraj enaka dovedeni energiji za delovanje sistemov v stavbi. Pri energijsko pozitivnih stavbah je razlika med energijo oddano v omrežje in dovedeno energijo v stavbo pozitivna.
Primarna energija je ključna! EPBD Recast Po izhodiščih prenovljene direktive EPBD Trenutne nacionalne minimalne zahteve za stavbe Vir:EK Skoraj nič energijska stavba ali zelo majhne potrebe po energiji Energija iz obnovljivih virov Fosilno gorivo Neobnovljiva energija (kazalnik primarne energije) Poraba energije Oskrba za energijo
Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe Predstavlja prenos opredelitve skoraj nič-energijske stavbe pregleda stanja stavb definicija snes v Sloveniji (izražen numerični indikator porabe primarne energije v kwh/m2 na leto) dinamika in projekcija novogradenj ovrednotenje potencialov za gradnjo in celovito prenovo definirane vmesne cilje 14.000 ukrepe za spodbujanje skoraj nič-energijskih stavb 53 107 214 322 430 539 649 759 870 981 10.000 1.0941.2071.320 Au [000 m 2 ] 12.000 8.000 6.000 4.000 1.435 1.5501.6651.782 2.000 0 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Au nepren. - kumulativno Au prenova - kumulativno Au nzeb - kumulativno
snes kriterij zaostritev minimalnih zahtev glede največjih dovoljenih potreb za ogrevanje, hlajenje oz. klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbi - na 25 kwh/m 2 a uvedba največje dovoljene vrednosti za Qp porast % OVE v skupni rabi energije za delovanje stavbe.
Vrsta stavbe Največja dovoljena vrednost primarne energije na enoto kondicionirane površine na leto (kwh/m 2 a) Delež OVE (%) Novogradnja Večja prenova (rekonstrukcija) RER ** Enostanovanjske stavbe 75 95 50 Večstanovanjske stavbe 80 90 50 Nestanovanjske stavbe 55 65 50 Opombe: * na podlagi analize stroškovno optimalni ravni za pisarniške stavbe, kot najmočneje zastopano skupino nestanovanjskih stavb ** RER je delež obnovljivih virov glede na skupno dovedeno energijo, po definiciji REHVA # kondicionirana površina je neto zaprta greta / hlajena površina znotraj toplotnega ovoja stavbe
Stanovanjske stavbe snes prenova Hiše Večstanovanjske stavbe 40.000 14.000 Au [000 m 2 ] 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 0 7.252 2.2572.743 3.232 3.7234.218 4.716 5.217 5.7216.2286.739 232 466 820 1.296 1.775 Au [000 m 2 ] 12.000 10.000 8.000 6.000 53 107 214 322 430 539 1.782 649 759 870 981 1.094 1.207 1.320 1.4351.5501.665 10.000 4.000 5.000 2.000 0 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 0 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Au nepren. - kumulativno Au prenova - kumulativno Au nzeb - kumulativno Au nepren. - kumulativno Au prenova - kumulativno Au nzeb - kumulativno Potencial za celovito prenovo enostanovanjskih stavb, z oceno obsega skoraj nič-energijske prenove obstoječih enodružinskih stavb. Potencial za celovito prenovo večstanovanjskih stavb, z oceno obsega skoraj nič-energijske prenove obstoječih večstanovanjskih stavb.
Ukrepi za stavbe (navezava na AN URE ) in umestitev snes Ključne novosti glede na že sprejete ukrepe (AN URE ) so: nadgradnja predpisov za energetsko učinkovitost stavb tako, da bodo spodbujali energetsko sanacijo, sedaj so ti osredotočeni na novogradnje zagotovitev virov povratnih sredstev, zlasti iz namenskih skladov in programov mednarodnih finančnih institucij za javni in stanovanjski sektor ter usmeritev dela spodbud v spodbujanje ponudbe povratnih finančnih sredstev
Ukrepi za stavbe (navezava na AN URE ) in umestitev snes Ukrepi za stavbe (navezava na AN URE ) in umestitev snes nadgradnja predpisov in certificiranja stavb v smeri zmanjševanja emisij TGP v življenjski dobi (npr. uveljavljanje materialov z nižjimi emisijami idr.) spodbujanje energetske učinkovitosti v okviru prostorskega načrtovanja.
snes ostale EU članice ne obstaja harmonizirana metodologija izračuna različne sistemske meje na stavbi, različne energijske bilance, vključevanja ali izključevanje razsvetljave in aparatov kažejo jasno odstopanje med definicijami. večina sprejela obveznost nekatere članice čez obveznost nekatere so določile več tipologij stavb glede na profil rabe snes različni, različna uporaba površin
Kaj vpliva na definicijo snes? Notranji pogoji glede na CC-SI Urniki, notranji viri, notranja temperatura Primarni faktorji Ali jih spremeniti ali ne? Nujna razdelitev na obnovljivi in neobnovljivi del (pren 15603). Vremenski podatki Urni podatki Okolica stavbe near by Vir:EK Metodološke dileme (nestanovanjske stavbe, primarni faktorji, )
On-site Nearby Distant Na stavbi in zemljišču v bližini - v daljni okolici (vir:ek) Območje presoje (assessment boundary) je po pren 15603:2014 meja, kjer določamo energijsko bilanco dovedene in oddane energije, da bi določili kazalnik rabe primarne energije.
Pomen oskrbe z energijo pri doseganju snes kriterijev Doseganje tehničnih in ekonomskih snes standardov pri posameznih stavbah vodi k trajnostnemu energetskemu sistemu na nivoju sosesk snesoseske. snes standardi zahtevajo višjo stopnjo učinkovitosti, ob hkratni skrbni stroškovnooptimalni analizi alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki so na voljo na/blizu območja soseske
snes okrožja - snesoseske Oskrba z energijo Pri optimalni zasnovi energetskega sistema na nivoju okrožja/soseske sta obnova stavb in trajnostna oskrba z energijo neločljivo povezana dela, ki morata biti obravnavana celovito - na stroškovno optimalen, okolju prijazen in družbeno odgovoren način. Analiza potreb po energiji v soseski in razpoložljivih virov energije (obnovljivih, obstoječih) na (ali blizu) območja soseske je osnova za optimalno zasnovo sistema za oskrbo z energijo. ključno usklajevanje oskrbe in porabe
Izzivi za naprej OVE tehnologije Vpliv orientacije stavbe na osončenost njenega ovoja je dvojen, vpliva na izpostavljenost osončenju in trajanje osončenosti.
Prenova direktive EPBD Pravna podlaga podpornim dokumentov (niso bili pravno zavezujoči) Zahteve snes za leto 2018 in 2020 applies to buildings just build ( put in use, not planned, pravna nejasnost, določene stavbe že imajo gradbeno d. EPBD ne loči zahtev snes za novogradnjo in prenovo, direktiva ni posebej izpostavila prenovo snes, drugje pa navaja povečanje števila snes med obstoječimi stavbami, stroški snes večji pri prenovi celovita prenova (ali omejitev samo na posamezne elemente ali pa obvezno skupna omejitev minimalnih zahtev)
Izhodišča za naprej Predpisan delež OVE povsod ni mogoč Oblikovne omejitve posameznih stavb Omejitve zaradi namembnosti objektov (vrste stavb, ki bi potreboval izjemo ali posebno obravnavo?) Varstvo kulturne dediščine ( odnos do zahtev snes pomemben, )
Izhodišča za naprej Zakonodajne omejitve (zahteve glede zraka, obvezni priklop na sisteme daljinskega ogrevanja, ) Standardi (v pripravi so novi CEN EPBD standardi) Sodelovanje z stroko - Strokovni svet Politične odločitve (glede virov oskrbe z energijo, EKS, 14. člen EED) Izboljšanje kontinuiranega izobraževanja vseh deležnikov
Kje vidite največje izzive pri skoraj nič-energijski prenovi? A. Predpisane tehnične zahteve B. Ekonomska neupravičenost posameznih ukrepov C. Zakonodajne omejitve obvezen priklop na sisteme daljinskega ogrevanja D. Prostorske omejitve (npr. OVE virov zaradi strnjenosti naselja) E. Izobraževanje vseh vključenih deležnikov (izvajalci, naročniki)
Kaj je po vašem mnenju najbolj ključno za uspešno prenovo skoraj nič-energijske stavbe? A. Dober projektant B. Naročnik, ki razume prenovo C. Dovolj velike finančne spodbude D. Ugodni krediti ponudba bank
...hvala za pozornost! Erik Potočar erik.potocar@gov.si
Finančne spodbude in kohezija - kaj si lahko obetamo? mag. Tilen Smolnikar REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO
OP EKP 2014-2020 4. Tematski cilj: Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih 4. Prednostna os: Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja Prednostne naložbe: Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov Razvoj in uporaba pametnih distribucijskih sistemov, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij
OP EKP 2014-2020 Koda Ukrep Vrednost EU (mio EUR) 9 Veter (EE) 2,00 10 Sonce (EE) 6,00 11 Biomasa (EE) 2,00 12 Geo + hidro (EE) 2,00 13 URE javne stavbe 165,00 14 URE gospodijstva 21,50 15 Pametna omrežja 20,00 16 DOLB 14,00 44 Polnilnice za e-avtomobile 2,00 Skupaj: 234,50
Proizvodnja EE iz OVE Koda Ukrep Vrednost EU (mio EUR) 9 Veter (EE) 2,00 10 Sonce (EE) 6,00 11 Biomasa (EE) 2,00 12 Geo + hidro (EE) 2,00 Skupaj: 10,0 Javni razpis za sofinanciranje gradnje novih manjših objektov za proizvodnjo EE iz vetrnih in malih hidroelektrarn Objava: predvidoma do konca leta 2016 Rok za prijavo: konec leta 2017 Črpanje sredstev: 2018 in 2019 Razpoložljiva sredstva: 4 mio EUR
Pametna omrežja Koda Ukrep Vrednost EU (mio EUR) 15 Pametna omrežja 20,00 Skupaj: 20,00 14 mio EUR nepovratnih sredstev in 6 mio EUR povratnih sredstev. Predviden je razpis za sofinanciranje nakupa 300.000 pametnih števcev za EE in spremljanje aktivnosti (demo in IKT storitve).
DO OVE Koda Ukrep Vrednost EU 11 Biomasa (EE) 2,00 16 DOLB 14,00 Skupaj: 16,00 Javni razpis DO OVE Objava: september/oktober 2016 Rok za prijavo: december 2016 Črpanje sredstev: 2017 in 2018 Razpoložljiva sredstva: 8 mio EUR
Polnilne postaje za električna vozila Koda Ukrep Vrednost EU 44 Polnilnice za e-avtomobile 2,00 Skupaj: 2,00 Predvidoma v letu 2017 se bo izvedel razpis za sofinanciranje javno dostopnih polnilnih postaj.
URE gospodinjstva Koda Ukrep Vrednost EU 14 URE gospodijstva 21,50 Skupaj: 21,50 V pripravi je razpis za sofinanciranje celovite prenove stavb v okviru programa CTN (mestne občine) v višini 10 mio EUR. Predvidoma bo povabilo objavljeno do konca leta 2016. Ostala sredstva so namenjena za odpravo energetske revščine in izvedbo demonstracijskih projektov.
URE javne stavbe Koda Ukrep Vrednost EU 13 URE javne stavbe 165,00 Skupaj: 165,00 115 mio EUR nepovratnih sredstev + 50 mio EUR povratnih sredstev. Letni razpisi za OJS, ŠJS in občine. Vzpostavljajo se FI, ki bodo na voljo v 2017.
URE javne stavbe Povabilo za OJS Objava: julij 2016 Rok za prijavo: 1.8.2016, 21.11.2016 Črpanje sredstev: 2017 in 2018 Razpoložljiva sredstva: 4,5 mio EUR Višina sofinanciranja: največ 40%
URE javne stavbe Povabilo za ŠJS Objava: julij 2016 Rok za prijavo: 1.9.2016, 21.11.2016 Črpanje sredstev: 2017 in 2018 Razpoložljiva sredstva: 9,9 mio EUR Višina sofinanciranja: največ 40%
URE javne stavbe Razpis za občine Objava: september 2016 Rok za prijavo: 12.12.2016 Črpanje sredstev: 2017 in 2018 Razpoložljiva sredstva: 10,6 mio EUR Višina sofinanciranja: največ 40%
URE javne stavbe Novosti pri črpanju sredstev OP 2014-2020 -delitev javnega sektorja -celovita energetska prenova -prihranki = prihodki (izračun finančne vrzeli) -JZP (pogodbeno zagotavljanje prihranka) -finančni inštrumenti -predhodna izbira izvajalca/pogodbenika (razpis občine)
Delitev javnega sektorja V skladu s 348.čl. EZ-1 Dolgoročna strategija vključuje tudi določitev oseb ožjega in širšega javnega sektorja: JAVNI SEKTOR OSEBE OŽJEGA JAVNEGA SEKTORJA OSEBE ŠIRŠEGA JAVNEGA SEKTORJA USTANOVITELJ DRŽAVA USTANOVITELJ OBČINA
Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije - prednosti Pogodbeništvo pogosto omogoči izvedbo investicij, do katerih drugače ne bi prišlo. S pogodbo je zagotovljeno zmanjšanje porabe energije zaradi povečanja energetske učinkovitosti. Zmanjšanje stroškov za energijo obenem pomeni tudi zmanjšanje obremenitve proračuna, ki lahko nastopi že v času izvajanja glavne storitve projekta ali pa najkasneje po preteku veljavnosti pogodbe. Izvajalec prevzame tehnično tveganje v celotnem času trajanja pogodbe. Izvajalec zagotavlja vse storitve, ki so potrebne za pripravo in celovito izvedbo projekta v objektih ali stavbah naročnika, vključno z dolgoročnim spremljanjem prihrankov projekta.
Nujni pogoji in zahteve pred razpisom Lastništvo: Če stavba ni v celoti v lasti javnega sektorja, se zahteva v celoti sklenjen sporazum o sofinanciranju z drugimi lastniki. Urejeno upravljavstvo: Pri dveh ali več upravljavcih mora biti sklenjen sporazum o tem, kdo bo vodil energetsko prenovo, in načrt o financiranju. Določitev kazalnikov energetske učinkovitosti: Razširjeni energetski pregled stavbe in energetska izkaznica, v katerih se morajo primerno upoštevati vsi relevantni pogoji, ki bi lahko vplivali na zasnovo in izvedbo investicijskih ukrepov predlaganih v energetskem pregledu, najmanj pa lokacijska informacija in, v kolikor je relevantno, pogoji za varstvo kulturne dediščine na objektu. Izdelana investicijska dokumentacija: S katero se definira tudi zgornja mejo donosa za vlaganja zasebnega partnerja. Preskus primernosti za JZP: Z izpeljavo predhodnega postopka (31. čl. Zakona o JZP) se izvede preizkus, ali je objekt primeren za javno-zasebno partnerstvo (JZP). Če se izkaže JZP kot primerno, se postopek nadaljuje po načelu energetskega pogodbeništva. Če JZP ni primerna oblika, se postopek nadaljuje po načelu klasičnega projektiranja, torej JN za projektno dokumentacijo, izdelava projektne dokumentacije ter nato JN za izvedbo in izvedba.
Finančni inštrumenti 3 vrste finančnih inštrumentov Posojila javnim in zasebnim lastnikom Inštrument za porazdelitev tveganja Lastniško financiranje ESCO podjetij Sredstva namenjena finančnim inštrumentom (do 125 mio EUR) finančni vzvod 2,5 50 mio EUR povratnih sredstev OP EKP 2014-2020 Do 75 mio EUR s strani finančnih posrednikov
Hvala za pozornost! tilen.smolnikar@gov.si
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO TER CELOSTNA OBNOVA STAVB mag. Damir Staničić Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost
Energetsko pogodbeništvo (EPO) V uporabo boste brezplačno dobili naš parni stroj. Montirali ga bomo in za pet let prevzeli vzdrževanje stroja. Zagotavljamo vam, da bo strošek premoga za parni stroj nižji od stroška krme za konje, ki opravljajo enako delo kot stroj. Edino kar zahtevamo od vas, je, da nam odstopite tretjino denarja, ki ga privarčujete." [James Watt, 1736-1819] 46
IJS CEU Kje smo? ENERGETSKO POGODBENIŠTVO POGODBENO ZAGOTAVLJANJE OSKRBE Z ENERGIJO POGODBENO ZAGOTAVLJANJE PRIHRANKOV ENERGIJE ZAMENJAVA KOTLA ZAMENJAVA GORIVA SPTE CELOVITO TOPLOTNA IZOLACIJA OVOJA STAVBE, OKNA, RAZSVETLJAVA, OGREVALNI SISTEM OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE ZELENO ENERGETSKI MANAGEMENT, MEHKI UKREPI LAHKO 47
Akterji EPO 2016 ENERGETSKE STORITVE STORITVE URE FINANČNE INSTITUCIJE PROJ. PISARNA ENERGETSKO POGODBENIŠTVO ESCO (3-5) NAROČNIKI POSPEŠEVALECI PROJEKTOV (3-5) 48
Razvoj trga EPO 2001 Uvajanje modela - prvi projekt 2009 Širitev trga - koncesije, SPTE/OVE spodbude (10 projektov) 2012 Dodatni finančni viri prispevek URE, ELENA 1, novi ponudniki (50 projektov) 2014 Subvencije + zasebna sredstva (>15 mio EUR investicij) 2016 Ocena tržnega potenciala 50 mio EUR investicij/leto, kohezija, ELENA 2, ELENA 3 49
Kodeks EPO 1. Projekti energetskega pogodbeništva so ekonomsko učinkoviti. 2. Ponudnik energetskega pogodbeništva prevzame tveganja uspešnosti projekta. 3. Ponudnik energetskega pogodbeništva jamči prihranke, ki se merijo in verificirajo. 4. Ponudnik energetskega pogodbeništva podpira dolgoročno uporabo sistema upravljanja z energijo. 5. Ponudnik energetskega pogodbeništva nudi pomoč pri financiranju projekta. 6. Ponudnik energetskega pogodbeništva zagotavlja usposobljeno osebje za izvedbo projekta. 7. Ponudnik energetskega pogodbeništva zagotavlja visoko kakovosti in skrb na vseh stopnjah izvajanja projekta. 8. Odnos med ponudnikom in naročnikom energetskega pogodbeništva je dolgoročen, pošten in pregleden. 9. Vsi koraki energetskega pogodbeništva so zakoniti. www.transparense.eu 50 UČINKOVITOST KAKOVOST TRANSPARENTNOST
Postopki, čas, 3-6 mesecev 2-4 mesecev Identifikacija projekta prenove in preliminarna pogajanja z vodstvom naročnika (pospeševalec) Preliminarna analiza tehnična in ekonomska izvedljivost projekta EPO (pospeševalec) Preliminarni tehnični potencial Odločitev za EPO Finančni, pravni okvir 4 6 (12) mesecev Postopek naročanja storitve EPO ZJZP ZJN-3 2-6 mesecev 1-2 meseca Sklenitev pogodbe EPO Izvedba ukrepov URE Poskusno obratovanje Sankcije v primeru neskladnosti JOB_2016 5-15 let Zagotovljeno delovanje in prihranki Meritve in verifikacija Končno poročilo o učinkih 51
Izzivi UČINKOVITOST Stabilna multidisciplinarna projektna skupina + pospeševalec projektov Grupiranje projektov Pripravljenost na mednarodne razpise, tehnična pomoč ELENA? Državni ESCO KAKOVOST Certificiranje Izobraževanje TRANSPARENTNOST Standardizacija postopkov 52
Celovita prenova Reaktorskega centra Podgorica IJS Ob izgradnji leta 1966, arhitekt Oton Jugovec, arhitekturna dediščina Pred izvedbo prenove leta 2014 Po izvedbi celovite prenove: 4 stavbe (7.000 m2) + mikro sistem daljinskega ogrevanja, investicija 3.5 mio EUR (1,6 mio kohezija) 53
Celovita prenova Reaktorskega centra Podgorica IJS Raba goriva [MWh] 1.400 1.200 1.000 800 600 400 1.450 449 Fosilna goriva- 51% 296 456 Fosilna goriva - 83% CO 2 emisije - 87% 200 0 Izhodiščna raba goriva -31% -20% -31% Prenova stavb Kotel na lesno biomaso SPTE električna energija 250 Kondezacijski kotli + SPTE toplota 54
Kaj smo se naučili? Arhitekturna dediščina Zahtevnost, izziv, čas, denar, spremembe, napake (poplava) Priprava projekta Nepopolna ocena izhodiščnega stanja, nesodelovanje uporabnikov, neustrezna usposobljenost in nestrokovnost projektantov, slaba koordinacija priprave, nejasna izhodišča razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev, nefunkcionalna ekonomičnost investicije, kratek čas priprave Izvedba Nestrokovnost izvajalcev, neučinkovitost nadzora, nekvalitetna oprema Obratovanje Neuporabnost standardnih nastavitev in standardne opreme, neustrezna integracija novih sistemov v obstoječe sisteme Delo z uporabniki Informiranje, motivacija, navodila, komunikacija 55
Hvala za vašo pozornost! [damir.stanicic@ijs.si] [Center za energetsko učinkovitost, IJS] [www.rcp.ijs.si/ceu/] http://epcplus.org/ http://guarantee-project.eu/ www.transparense.eu http://www.european-energy-service-initiative.net/ 56
VEČSTANOVANJSKE STAVBE IN ENERGETSKE PRENOVE Iztok Gornjak, Borzen, d.o.o
PORTAL TRAJNOSTNA ENERGIJA
TRAJNOSTNA ENERGIJA LOKALNO - KONFERENCA Lokalni energetski koncepti v praksi 2015 predstavitev domačih in tujih praks, energetsko pogodbeništvo, izzivi energetskega managementa po občinah, finančne spodbude. Kako do skoraj ničenergijskih stavb 2016
NAGRADNI NATEČAJ ZA ŠTUDENTE Nagradni natečaj za študente 015 Za najboljšo raziskovalno nalogo s področja kratkoročnega napovedovanja proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Nagradni natečaj za študente 016 Za najboljše raziskovalne naloge s področja izrabe vetra in/ali lesne biomase za proizvodnjo elektrike v Sloveniji.
INFORMATIVNE VIDEO VSEBINE
RISANKE
MONOGRAFIJA O OVE OVE v Sloveniji Razvoj, vloga in izzivi OVE v Sloveniji Umeščanje OVE v elektroenergetski sistem in njihov vpliv na omrežje Pogled v prihodnost
OSTALE AKTIVNOSTI REUS 2015 Razpis za izobraževalne projekte Portal EnGIS Diseminacija rezultatov
DEMONSTRACIJSKE OBNOVE POZIV ZA SODELOVANJE PRI ENERGETSKI PRENOVI STAVB/TRAJNOSTNA ENERGIJA/2016 Namen in predmet poziva Upravičenci za kandidiranje na pozivu Sodelovanje na pozivu
ANALIZIRANI OBJEKTI Gotska ulica 13, Ljubljana 72 stanovanj Leto izgradnje: 1972 Au = 3.576 m2 Etažnost: K+P+8N Daljinsko ogrevanje Ulica XXXI. divizije 5 in 7, Kranj 38 stanovanj Leto izgradnje: 1971 Au = 1.989 m2 Etažnost: K+P+3N Daljinsko ogrevanje Vransko 84, Vransko 6 stanovanj Leto izgradnje: 1968 Au = 338 m2 Etažnost: K+P+2N Daljinsko ogrevanje in UNP
PORABA IN STROŠKI TOPLOTNE ENERGIJE PRED SANACIJO
ENERGETSKA SANACIJA STAVB Pri vseh objektih sta se izvajali naslednji sanaciji: Sanacija fasade Sanacija podstrešja Analiza posameznih ukrepov s programom URSA (gradbena fizika)
PRIHRANKI TOPLOTNE ENERGIJE PO SANACIJI
PRIHRANKI STROŠKOV PO SANACIJI
VIŠINE INVESTICIJ IN VRAČILNE DOBE
ENERGETSKI RAZRED PRED IN PO SANACIJI Gotska ulica 13, Ljubljana Pred sanacijo: Razred D (79,4 kwh/m 2 ) Po sanaciji: Razred C (43,9 kwh/m 2 ) Ulica XXXI. divizije 5 in 7, Kranj Pred sanacijo: Razred D (91,8 kwh/m 2 ) Po sanaciji: Razred C (45,1 kwh/m 2 ) Vransko 84, Vransko Pred sanacijo: Razred G (236,6 kwh/m 2 ) Po sanaciji: Razred D (76 kwh/m 2 )
iztok.gornjak@borzen.si www.trajnostnaenergija.si
CELOVITE PRENOVE VEČSTANOVANJSKIH STAVB SISTEMI DOMINUM Tomaž Krištof, Studio Krištof d.o.o. Drugo strokovno srečanje lokalnih energetskih upravljavcev TRAJNOSTNA ENERGIJA LOKALNO 13.09.2016
Stanje fonda večstanovanjskih objektov iz 50ih in 60ih let prejšnjega stoletja: 1. PREMAJHNA STANOVANJA 2. NEFUNKCIONALNA STANOVANJA 3. POTRESNA (NE)VARNOST 4. ENERGETSKA (NE)VARČNOST
Uporabna površina stanovanja na prebivalca Prenaseljenost stanovanj
Delež prebivalcev z občutno stanovanjsko prikrajšanostjo
Delež gospodinjstev, ki živijo v stanovanju z najmanj eno izmed naštetih težav: puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji ali tla, trhli okenski okvirji ali tla
Potresna ogroženost 250.000 prebivalcev Slovenije živi v večstanovanjskih objektih grajenih pred letom 1963, ko še ni bilo sprejetih nobenih predpisov za zagotavljanje potresne varnosti stavb! Že malo močnejše tresenje tal bi sprožilo pravo socialno bombo (po študiji iz leta 2009 bi bilo samo v Ljubljani poškodovanih približno 28.000 stavb), resen potres pa celo humanitarno katastrofo.
Razpoke na fasadi bloka na Prulah Za zakritje teh razpok s toplotno izolacijo (brez konstrukcijske sanacije) lahko lastniki stanovanj pridobijo sredstva državnih skladov!
Potemkinove prenove Potemkinove prenove so tiste prenove, pri katerih v več ozirih dotrajano stavbo zgolj prekrijemo z novo fasadno oblogo, brez premisleka, kakšne pomanjkljivosti stavba dejansko ima.
Potresna ogroženost v Evropi Države z največjim vplivom na evropsko politiko potresa ne poznajo.
Projekt prenove večstanovanjskega bloka Pr5
Razširitev bloka: povečanje obstoječih stanovanj Povišanje bloka: dodajanje novih stanovanj
Blok pred prenovo: - Majhna stanovanja - Brez dvigala - Potresno nezavarovan - Neizolirana fasada
Celovita prenova: 1. Povečanje stanovanj 2. Fleksibilnost stanovanj
Celovita prenova: 3. Novo dvigalo 4. Nove inštalacije
Celovita prenova: 3. Protipotresna sanacija 4. Energetska sanacija
Prenova Pr5 Primerjava prej/potem
Prenova Pr5 Primerjava prej/potem
Projekt prenove večstanovanjskega bloka Ts2
Povišanje bloka: dodajanje novih stanovanj Razširitev bloka: povečanje obstoječih stanovanj
RAST MESTA
Vir: xkcd.com
Hvala! Tomaž Krištof, Studio Krištof d.o.o.
Primer novogradnje večnamenskega kulturno turističnega centra Podlehnik LEA SPODNJE PODRAVJE Ljubljana, 13. september 2016 Avtor: Henrik Glatz, univ.dipl.inž.str.
Predstavitev novogradnje KULTURNO TURISTIČNI CENTER PODLEHNIK javna nestanovanjska stavba zgrajena leta 2015 ALI JO JE MOČ UVRSTITI MED 52.320 m2 NOVOGRADENJ = VMESNI CILJI AN-sNES ZA LETO 2015?
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Vrsta stavbe : javna nestanovanjska stavba Material zunanjih sten: lesena gradnja 80% Nepodkletena Energijski razred: B1 (20 kwh/m2,a)
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Sistemi za delovanje stavbe (porabljajo samo električno energijo): vgrajene so tri toplotne črpalke ZRAK-VODA: 3 x Qg = 23 kw dve TČ sta reverzibilni: hladilna moč 2 x Qh = 20 kw talno ogrevanje: 50% radiatorsko / konvektorsko ogrevanje: 50% konvektorsko hlajenje: 100% prezračevanje z rekuparacijo: vgrajenih je 5 prezračevalnih naprav s skupno kapaciteto L= 12.030 m3/h, (izkoristki vračanja toplote 80% in več) SV - fasada J - fasada JV - fasada
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Zahteve AN-sNES Vrsta stavbe Največja dovoljena vrednost primarne energije na enoto kondicionirane površine na leto (kwh/m 2 a) Novogradnja Večja prenova (rekonstrukcija) Delež OVE (%) RER (delež OVE po REHVA) Enostanovanjske stavbe 75 95 50 Večstanovanjske stavbe 80 90 50 Nestanovanjske stavbe* 55 65 50 Opombe: * na podlagi analize stroškovno optimalni ravni za pisarniške stavbe POGOJ ZA UVRSTITEV MED SKORAJ NIČENERGIJSKE STAVBE Potrebna toplota za ogrevanje: 20 kwh/m 2 a < 25 kwh/m 2 a (ZAHTEVE AN-sNES) Zahteve PURES 2010 Potrebna toplota za ogrevanje: 20 kwh/m 2 a < 37 kwh/m 2 a (MIN. ZAHTEVE PURES 2010 za leto 2015)
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Zahteve PURES 2010 Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe Dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe za stanovanjske stavbe: Q(NH)/A(u) 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kwh/(m2a)), za nestanovanjske stavbe: Q(NH)/V(e) 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kwh/(m3a)), za javne stavbe: Q(NH)/V(e) 0,29 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kwh/(m3a)); KJE SO ZAHTEVE ZA RAZLIČNE VRSTE STAVB PO EPBD? (enodružinske hiše raznih vrst, bloki, pisarne, stavbe namenjene izobraževanju, bolnišnice, hoteli in restavracije, športni objekti, stavbe za veleprodajo in maloprodajo, druge vrste stavb, ki so porabniki energije) KTC PODLEHNIK Potrebna toplota za ogrevanje: 20 kwh/m 2 a < 37 kwh/m 2 a (MIN. ZAHTEVE ZA LETO 2016) dovoljeno dejansko Koeficient specifičnih transmisijskih izgub - H' T 0,430 W/m 2 K 0,162 W/m 2 K Letna potrebna toplota za ogrevanje - Q NH 71.469 kwh 39.197 kwh
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Energetska izkaznica Vrsta stavbe : nestanovanjska stavba Uporaba stavbe: - Zdravstvena ambulanta, - Gasilski dom - Občina Podlehnik - Društva - Večnamenska kulturna dvorana Število toplotnih con : 5 Kondicionirana površina: Ak= 1.941 m² Bruto volumen: Ve = 10.223,8 m³ Površina ovoja: A = 4.087 m² Oblikovni faktor: fo = A/V= 0,40 mˉ¹ Povprečna letna temperatura okolice: TL = 10,2 C
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) -mesečna metoda izračuna- 11.826 kwh/a
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Primarna energija stavbe: 94 kwh / m2,a Toplota okolja: 38% OVE
Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Zahteva AN-sNES: 55 kwh/m 2,a nestanovanjska stavba DEJANSKO RAČUNSKO STANJE: Primarna raba energije: 94 kwh/m 2,a 1,70 x presega zahtevano po AN-sNES S KATERIMI UKREPI DOSEČI ZAHTEVE AN-sNES? SIMULACIJA: PV sistem velikosti 150 m 2. REZULTAT: Primarna energija: 69 kwh/m 2,a 1,25 x presega zahtevano po AN-sNES ALI JE ZAHTEVA AN-sNES REALNA?
Dovedena merjena energija za delovanje stavbe v sezoni 2015/2016: 83.099 kwh/a oziroma 107 kwh/m 2 a. Analiza javne stavbe KTC Podlehnik (l. 2015) Primarna energija: 267 kwh/m 2 a (Zahteva AN-sNES: 55 kwh/m 2,a nestanovanjska stavba) PORABA EE V KWH 11.574 13.238 5.500 3.622 8.403 7.989 7.989 5.141 4.825 5.975 7.687 1.156 HVALA ZA POZORNOST!
Pasti in priložnosti skoraj nič-energijskih stavb oz. energetskih prenov v praksi dr. Marjana Šijanec Zavrl Ljubljana, 13.9.2016
Stroškovno učinkovita in stroškovno optimalna energijska zasnova (nove stavbe ali prenove) Skupni stroški (euro/m2) Stroškovno Optimalno področje Referenčna stavba, obstoječa Stroškovno učinkovito Optimalno Skoraj ničenergijska stavba 10 % 15 % PURES 2010??? << Zakonodaja Vir:EK Poraba primarne energije (kwh/m2) Vir: Strokovne podlage za DSEPS
Struktura rabe energije v stavbi OVE in PE; faktorji pretvorbe v Primarno Energijo Energija iz OVE na lokaciji Dovedena Energija iz OVE na lokaciji oz. v bližini Celotna raba energije v stavbi Odvedena Vir: REHVA, Kurnitski et. al., 2015
Stroškovno optimalne ravni minimalnih zahtev Analiziranih je bilo skupaj 18 referenčnih stavb: nove in obstoječe, ki so predmet delne in celovite prenove. Analiza pokaže, da je vrzel v okviru 15% dovoljenega razkoraka med veljavnimi minimalnimi zahtevami za energijsko učinkovitost stavbe in stroškovno optimalno ravnijo. Analiza predstavlja podlago za določitev kriterija za snes. Kategorija stavbe Enostanovanjska stavba Enostanovanjska stavba Večstanovanjska stavba Javna stavba Nestanovanjska stavba Nestanovanjska stavba
Analiza stroškovnega optimuma (C/OPT) in delež OVE snes (C/OPT analiza + ) % OVE (Qp) Neto sedanja vrednost NSV [EUR/m2] 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 0 20 40 60 80 100 120 Qp [kwh/m2a] Primarna energija snes 2015 nzeb stroškovno optimalna raven Cost optimal Predpis PURES 2010 PURES 2010 TČ.z-v TČ.z-v + MP TČ.v-v TČ.v-v + MP Konden. PK Delež OVE (%) Konden. PK + MP DH DH + MP Biomasni k. Biomasni k. + MP Biomasni k. + SSE Biomasni k. + MP + SSE TČ.v-v + PV TČ.v-v + MP + PV snes 50% OVE Večstanovanjske stavbe VSS1 - nove snes Qp Primarna energija
snes kriterij sprejem 22.4.2015 Največja dovoljena primarna energija njen neobnovljivi del (Qp) največja dovoljena potrebna toplota za ogrevanje skoraj nič-energijske stavbe Q n,nd < 25 kwh/m 2 a oziroma B1, A2, A1 (<15, <10 kwh/m2a). Min. 50% OVE v skupni končni energiji za delovanje sistemov v stavbi $ Vrsta stavbe Največja dovoljena vrednost primarne energije na enoto kondicionirane # površine na leto (kwh/m 2 a) Večja prenova Novogradnja (rekonstrukcija) Minimalni delež OVE (%) % OVE v skupni dovedeni energiji za delovanje stavbe Enostanovanjske stavbe 75 95 50 Večstanovanjske stavbe 80 90 50 Nestanovanjske stavbe* 55 65 50 *na podlagi analize stroškovno optimalni ravni za pisarniške stavbe, kot najmočneje zastopano skupino nestanovanjskih stavb ** osrednja Slovenija - privzeta glede klimatskih razmer $ alternativne rešitve - analogno v 16. členu PURES-2 2010 # primorska klima - tbd http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/akcijski-nacrt-za-skoraj-nic-energijske-stavbe/
Prioriteta je prenova stavb, v veliki meri tudi snes prenova Do leta 2030 bomo v Sloveniji energetsko prenovili skoraj 26 mio m 2 površin stavb, oziroma 1,3 do 1,7 mio m 2 letno; od tega dobro tretjino v standardu skoraj ničenergijskih stavb. (AN snes, DSEPS) Operativni cilji DSEPS strategije do leta 2020 oz. 2030 - prenova 3% stavb v lasti ali uporabi ožje vlade; letno 15.000 25.000 m 2 - prenova 1,8 mio m 2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014 2023 (OP EKP) - izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi investicijami v javnem sektorju na 1:3 - izvedba petih demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb (OP EKP)
Večja stavba prenova VSS1 LCC finančna analiza Večstanovanjska stavba VSS1-1960 VSS2-1980 Opt. Ref. Opt. Ref. 600 600 550 550 500 500 NSV [EUR/m2] 450 ukrepi na ovoju stavbe (kur. olje.) TČ.z-v 400 TČ.z-v + MP TČ.v-v 350 TČ.v-v + MP Konden. PK 300 Konden. PK + MP DH 250 DH + MP Biomasni k. Biomasni k. + MP 200 Biomasni k. + SSE Biomasni k. + MP + SSE 150 TČ v/v + PV TČ v/v + MP + PV 100 50 0 0 50 100 150 200 250 Qp [kwh/m2a] stroškovno optimalna raven PURES 2010 referenčna stavba NSV [EUR/m2] 450 ukrepi na ovoju stavbe (dalj. ogr.) TČ.z-v 400 TČ.z-v + MP TČ.v-v 350 TČ.v-v + MP Konden. PK 300 Konden. PK + MP DH 250 DH + MP Biomasni k. Biomasni k. + MP 200 Biomasni k. + SSE Biomasni k. + MP + SSE 150 TČ v/v + PV TČ v/v + MP + PV 100 50 0 0 50 100 150 200 250 Qp [kwh/m2a] stroškovno optimalna raven PURES 2010 referenčna stavba
Izbor stroškovno učinkovite snes zasnove prenove Slika 1. Shema stroškovne učinkovitosti različnih scenarijev energijske prenove obstoječe stavbe. Stroškovno optimalna raven je cilj bodočega prenovljenega predpisa PURES. snes prenova je tista, kjer so vseživljenjski stroški prenovljene stavbe še vedno nižji kot pri obstoječem stanju, energijski kazalnih (raba primarne energije) pa se po prenovi znatno izboljša. (Vir: IEE REPUBLIC_ZEB)
Projekt IEE REPUBLIC Projekt IEE Republic ZEB pripravlja za tipske javne stavbe stroškovno-optimalni nabor ukrepov - za skoraj nič-energijsko prenovo, da bi lahko javni sektor učinkoviteje načrtoval prenovo stavbnega fonda Nestanovanjske stavbe - struktura fonda glede na uporabno površino 3% 3% 3% 3% 2% 4% 1% 1% 6% 6% stavbe javne uprave; 4% domovi za starejše študentski in dijaški domovi stanovanjske stavbe za posebne namene hoteli gostinske stavbe stavbe javne uprave druge upravne in pisarniške stavbe 2% 1% osnovne šole; 9% 0% 15% druge upravne in pisarniške stavbe; 26% živilske trgovine druge trgovine stavbe za kulturo in razvedrilo muzeji in knjižnice vrtci osnovne šole srednje šole 11% ostalo šolstvo bolnišnice zdravstvene stavbe
C/OPT analiza novih kategorij snes stavb Načrt snes do 2020 IEE RePublic_ZEB Nestanovanjske pisarniške stavbe Pisarniške stavbe Vrtec Šola Zdravstveni dom Dom starejših občanov NUMERIČNI KAZALNIKI snes (EP nren ) RER = EP ren /EP tot ( GC) snes merila AN snes
Celotna energijska učinkovitost (Global Energy Performance) Po pren ISO/DIS 52000-1:2015 je to celotna raba primarne energije na enoto kondicionirane površine. Celotna primarna energija pokriva vsa EPBD področja rabe energije (ogrevanje, hlajenje, topla voda, prezračevanje, razsvetljava). Vključuje lahko le neobnovljivo primarno energijo (EP nren ) ali pa obe neobnovljivo in obnovljivo energijo (EP tot ): EP tot = EP nren + EP ren Energijsko modeliranje: Energijska bilanca dejanskega stanja (rumena: razsvetljava, zelena: hlajenje, rdeča: ogrevanje svetlo zelena: oprema)
Delež obnovljivih virov (Renewable Energy Ratio - RER) Delež OVE (RER) je delež obnovljive primarne energije s celotno primarno energijo: RER = EP ren /EP tot Energijsko učinkovitost stavbe je opisana s kombinacijo dveh kazalnikov: EP tot in EP nren, ali tudi EP tot in RER
Vseživljenjski stroški NPV (Global Cost) Vseživljenjske stroške predstavlja NPV v okviru LCC analize po standardu EN 15459. Vseživljenjski stroški (za določeno obdobje 20/30 let) vključujejo: Začetno investicijo (novogradnja ali prenova); Stroške zamenjave in vzdrževanje; Tekoče letne stroške za obratovanje in energijo. Analiziramo razliko v vseživljenjskih stroških ( GC) glede na izhodiščno stanje
Nacionalne zahteve za snes (Izhajajo iz stanja v l. 2014 AN snes, PURES) Največja dovoljena primarna energija njen neobnovljivi del [EP nren ] max največja dovoljena potrebna toplota za ogrevanje skoraj ničenergijske stavbe Q n,nd < 25 kwh/m 2 a oziroma B1, A2, A1 (<15, <10 kwh/m2a). Min. 50% OVE v skupni končni energiji za delovanje sistemov v stavbi $
Pisarniška stavba RER Delež OVE RER = EP ren /EP tot Delež OVE je delež obnovljive PE v skupni PE. EP EP tot = EP nren + EP ren * Raba primarne energije pren ISO/DIS 52000-1:2015 NPV Neto sedanja vrednost iz analize vseživljenjskih stroškov (LCC) energijske zasnove stavbe
Pisarniška stavba Opazovani nabori ukrepov (NPV) Opazovani kriterij: RER (delež OVE) Vseživljenjski stroški [EUR/m2] 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 0 50 100 150 200 250 300 Primarna energija [kwh/m2a] Stroškovno učinkoviti nabori ukrepov 200 Vseživljenjski stroški [EUR/m 2 ] 900 800 700 600 500 400 300 200 Kriterij je dosežen 100 Kriterij ni dosežen 0 0 50 100 150 200 250 300 Primarna energija [kwh/m 2 a] Opazovani kriterij: snes (nacionalni 2015) 900 Δ NSV [EUR/m2] 100 0-100 -200-300 -400-500 0 50 100 150 200 250 300 Primarna energija [kwh/m2a] Vseživljenjski stroški [EUR/m 2 ] 800 700 600 500 400 300 200 100 Kriterij je dosežen Kriterij ni dosežen Izhodišče Stroškovno neupravičen ukrep Stroškovno upravičen ukrep 0 0 50 100 150 200 250 300 Primarna energija [kwh/m 2 a]
Pisarniška stavba NPV (LCCA): prej & potem RER Celotna energijska učinkovitost (EP): prej & potem 250 200 Office building EPgl,ren EPgl,nren EP NPV EP gl [kwh/m 2 a] 150 100 50 0 BEFORE REFURB. COST-OPTIMAL nzeb1 nzeb2 nzeb3
Zdravstveni dom NPV (LCCA): prej & potem 800 700 Health-care facility Operating&Maintenance Investment Energy Global Cost [ /m 2 ] 600 500 400 300 200 100 0 BEFORE REFURB. COST-OPTIMAL nzeb1 nzeb2 nzeb3 RER Celotna energijska učinkovitost (EP): prej & potem 250 200 Health-care facility EPgl,ren EPgl,nren EP NPV EP gl [kwh/m 2 a] 150 100 50 0 BEFORE REFURB. COST-OPTIMAL nzeb1 nzeb2 nzeb3
Začetna investicija : vseživljenjski stroški LCC Pomembnost višine začetne investicije proti vseživljenjskim stroškom (LCC) kot dejavnik pri odločanju o izboru ukrepov energijske prenove 1:2 (Anketa o uravnoteževanju kazalnikov trajnostne gradnje, april 2016, N=30) ECONOMIC QUALITY 0,80 0,70 0,60 0,50 0,40 0,30 0,20 0,10 0,00 ALL CROATIA ITALY SLOVENIA SWEDEN Building-related Life Cycle Costs (LCC) * Initial Investment Cost Vir: EE-HIGHRISE D5.6 Trajnostni kazalniki - uteži (M.Tomšič et al.)
Občutljivostna analiza snes prenove Na vseživljenjske stroške najbolj Vplivajo spremembe: Višine naložbe in stroškov obratovanja&vzdrževanja Cene energije Diskontne stopnje Vir. IEE REPUBLIC_ZEB, graf je simboličen
Izziv - Skoraj nič-energijske stavbe prehod na širša obzorja Do sedaj Po novem Meja presoje na stavbi na stavbi + v bližini, časovna usklajenost Vir. Kurnitski, REHVA, 2013
Izziv - snesoseske Konvencionalni pristop Premik k snesoseske pristopu SNESoseske pristop Električno omrežje pametne soseske Ekonomija obsega Proizvodnja OVE na posamezni stavbi Pametna distribucija Optimalno dimenzioniranje Optimalna lokacija Omrežje daljinskega ogrevanja/hlajenja pametne soseske Optimalno razmerje OVE: sonce, veter, SPTE, TČ idr.) Vir: Satu, VTT
Izzivi - Integralno (energijsko) načrtovanje 800 700 600 500 54 51 117 189 54 98 54 51 51 100 53 176 178 20 50 98 53 11 50 88 53 7 50 85 79 63 77 143 79 77 51 136 130 79 77 44 76 74 34 144 76 20 74 76 132 14 74 125 Net Present Value [EUR/m2] 400 300 200 100 602 617 637 532 547 567 534 549 569 509 524 544 586 601 621 438 453 473 440 455 475 492 507 527 0 Initial investement Energy Mainteinance and Operation
Izzivi - Zagotavljanje kakovosti pri izvedbi ukrepov n 50 = 0,6 h - 1 boljša strokovna usposobljenost izvajalcev (ovoj, sistemi, OVE) BUILD UP Skills, nadzornikov, in tudi projektantov Monitoring doseženih ključnih performanc (kdaj, kolikokrat, kako, kdo )
Primer Eko Srebrna Hiša FP7 EE-HIGHRISE dr. Marjana Šijanec Zavrl Ljubljana, 13.9.2016
0.N.SINGLE UNIT HOUSE.03.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.03.Gen Zgodnje snes, spodbude, tehnološki razvoj, prenos znanj. 0.N.SINGLE UNIT HOUSE.04.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.04.Gen Novogradnje večstanovanjske stavbe 160.000 0.N.SINGLE UNIT HOUSE.05.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.05.Gen 140.000 120.000 0.N.SINGLE UNIT HOUSE.06.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.06.Gen Au [m2] 100.000 80.000 60.000 6.4439.753 34.317 52.33873.650 24.483 16.295 147.300 147.300 40.000 20.000 57.99155.268 65.18273.45080.072 78.506 73.650 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ostala novogradnja snes novogradnja Vir: Načrt za snes do 2020, MZI (2015)
Napredna orodja (za IED napoved in spremljanje in vrednotenje) Načrtovanje in gradnja sta potekala: z naprednimi orodji za dinamično simulacijo na urni osnovi z realnimi robnimi pogoji, s sprotnim spremljanjem kakovosti, kontrolo zrakotesnosti, spremljanjem rabe energije in spremljanjem parametrov toplotnega ugodja.
Demonstracijski učinki snes Eko srebrne hiše
1.) 2.) 3.) PHPP: potrebna toplota za ogrevanje 14 kwh/(m 2 a) and PE za ogrevanje in hlajenje 106 kwh/(m 2 a). EI: razred A1 s standardno potrebno toploto za ogrevanje 8 kwh/(m 2 a) Skupna dovedena energija 48 kwh/(m 2 a) in primarna energija (PE) 76 kwh/(m 2 a) Če odštejemo 6,5 kwh/(m 2 a), t.j. proizvedeno el. od PV in oddano v omrežje znaša Skupna dovedena energija (PE) 76 kwh/(m 2 a) 6,5 kwh/(m 2 a) = 69,5 kwh/(m 2 a) 4.) t.j. Skupna dovedena energija (PE) z upoštevanjem odvedene energije iz PV elektrarne. Raba primarne energije (po metodologiji PURES 2010) je 76 kwh/(m 2 a) < 80 kwh/(m 2 a) Izpolnjeno je merilo za snes: primarna energija za večstanovanjske stavbe, kjer je meja 80 kwh/(m 2 a). Passive House verification Photo or Drawing Building: Eko srebrna hiša Street: Dunajska cesta 144 Postcode/City: 1000 Ljubljana Country: Slovenija Building Type: Stanovanjsko poslovni objekt - STANOVANJSKI DEL Climate: Ljubljana T1996-2005/J1981-2000 Home Owner(s) / Client(s): Akropola d.o.o. Street: Dunajska cesta 21 Postcode/City: 1000 Ljubljana Architect: Akropola d.o.o. Street: Dunajska cesta 21 Postcode/City: 1000 Ljubljana Mechanical System: Emineo d.o.o. Street: Tibilisijska ulica 81 Postcode/City: 1000 Ljubljana Year of Construction: 2014 Interior Temperature: 20,0 C Number of Dwelling Units: 128 Internal Heat Gains: 2,1 W/m 2 Enclosed Volume V e: 44408,0 Number of Occupants: 310,5 Specific building demands with reference to the treated floor area use: Monthly method Treated floor area 10867,0 m ² Requirements Fulfilled?* Space heating Annual heating demand 14 kwh/(m 2 a) 15 kwh/(m²a) yes Heating load 11 W/m 2 10 W/m² - Space cooling Overall specific space cooling demand 2 kwh/(m 2 a) 16 kwh/(m²a) yes Primary Energy Cooling load 5 W/m 2 - - Frequency of overheating (> 25 C) % - - Space heating and cooling, dehumidification, DHW, household electricity. 105 kwh/(m 2 a) 120 kwh/(m²a) yes Auxiliary Electricity and DHW, space heating and auxiliary electricity 46 kwh/(m 2 a) - - Specific primary energy reduction through solar electricity 6 kwh/(m 2 a) - - Airtightness Pressurization test result n 50 0,6 1/h 0,6 1/h yes Passive House? * empty field: data missing; '-': no requirement We confirm that the values given herein have been Name: Registration number PHPP: determined following the PHPP methodology and based Luka PHIDE_240712_25937519_en7 on the characteristic values of the building. The PHPP Surname: Issued on: calculations are attached to this application. Zupančič 21.1.2015 Company: Gi ZRMK d.o.o yes Signature:
Vizija doseganja deleža OVE v ESH Ob upoštevanju cilja EU2020 glede 39,3 % deleža OVE v mix-u proizvodnje elektrike do l. 2020, bi Eko srebrna hiša do leta 2020 pri oskrbi s toploto iz ljubljanskega SDO dosegla skupno 23,4 % pokritost potreb po dovedeni (končni) energiji iz OVE, ter 33,9 % pokritost potreb z OVE računano na ravni primarne energije. 2015 Končna OVE v končni Primarna OVE v (alternativna rešitev) primarni Delež MWh MWh MWh MWh OVE 9% Daljinska toplota (SDO Ljubljana) 429,482 38,653 429,482 38,653. Že danes je na letnem nivoju pretežni del toplote v ljubljanskem SDO zagotovljen iz soproizvodnje (po oceni cca 95%), kar presega zahtevani minimalni delež 75 %, torej so zahteve omenjenega člena EZ-1 glede energijsko učinkovite oskrbe s toploto v SDO izpolnjene. 33,5% Elektrika 182,960 61,292 457,400 153,229 Skupaj 612,442 99,945 886,882 191,882 100% PV 32,651 81,628 Skupaj s PV 612,442 132,596 886,882 273,510 Delež OVE 21,7% 30,8% Brez upoštevanja PV 16,3% 21,6% Vizija 2020 Končna OVE v končni Primarna OVE v Delež OVE 9% Daljinska toplota (SDO Ljubljana) primarni MWh MWh MWh MWh 429,482 38,653 429,482 38,653 39,5% Elektrika 182,960 72,269 457,400 180,673 Skupaj 612,442 110,923 886,882 219,326 100% PV 32,651 81,628 Skupaj s PV 612,442 143,574 886,882 300,954 Delež OVE 23,4% 33,9% Brez upoštevanja PV 18,1% 24,7% Tabela 1. Delež OVE v končni in primarni energijski bilanci Eko srebrne hiše za 2015 in vizija 2020, brez upoštevanja napovedanih zakonskih sprememb pri alternativnem doseganju deleža OVE z energijsko učinkovitim sistemom daljinskega ogrevanja po 332. čl. EZ-1.
Meritve parametrov toplotnega odziva stavbe Osnovna merilna oprema omogočala merjenje profila rabe stanovanja. Dodatna merilna oprema je v nekaterih stanovanjih omogočala merjenje energije za ogrevanje, za pripravo tople sanitarne vode in električne energije. Umerjanje modela je potekalo s pomočjo izmerjenih vrednostih parametrov toplotnega odziva pri različnih robnih pogojih (npr. stopnja prezračevanja, režim senčenja)
ESH merjena raba energije za ogrevanje v opazovanih 20 stanovanjih glede na PHPP (delna zasedenost) 20 A-10-2_O A-10-3_O 18 A-2-5_O A-4-5_O 16 A-6-5_O A-8-1_O Q(final, heating) (kwh/m 2 /month) 14 12 10 8 6 4 2 A-9-1_O B-1-5_O B-5-1_O B-7-1_O B-8-3_O B-9-3_O C-6-1_O PHPP_heating B-10-5_O B-3-5_O B-5-5_O B-7-3_O B-9-1_O C-5-1_O C-7-1_O 2,16 4,56 4,24 2,56 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 June 2015 July 2015 August 2015 September 2015 October 2015 November 2015 December 2015 January 2016 February 2016 Energy use for heating (kwh/m 2 /month)
Primerjava izračuna po PHPP, PURES (mesečnega) in dinamične simulacije z IDA-ICE. Stanovanje A in B Stanovanje A: 48,51 m 2, vzhodna lega, prodano, še ne stalno naseljeno. Stanovanje B: 56,49 m 2, zahodna lega, prodano in naseljeno. B A
ESH primerjava stanovanja A in B ogrevanje, topla voda, elektrika 10 10 9 8 7 6 meritev kalibriran računski model Dinamična simulacija pri PHPP robnih pogojih 9 8 7 6 8,1 meritev 8,7 kalibriran računski model 8,5 Dinamična simulacija pri PHPP robnih pogojih 5 4 3 2 3,6 2,0 3,5 2,2 3,4 4,3 2,7 2,1 3,9 2,4 5 4 3 2 2,5 2,8 3,2 2,4 2,5 2,8 2,6 3,9 2,6 2,5 3,7 2,7 3,7 3,4 2,5 1 0,7 0,4 0,7 0,9 0,7 0,5 0,7 0,5 1 0 January 2016 February 2016 January 2016 February 2016 January 2016 February 2016 0 January 2016 February 2016 January 2016 February 2016 January 2016 February 2016 measured energy consumption simulated energy use (a.b.c.) simulated energy use (PHPP b.c.) measured energy consumption simulated energy use (a.b.c.) simulated energy use (PHPP b.c.) Qf,h (kwh/m2) Qf,dhw (kwh/m2) Qf,el (kwh/m2) Qf,h (kwh/m2) Qf,dhw (kwh/m2) Qf,el (kwh/m2) A ogrevano, nezasedeno (primerljivo s standardnimi r.pogoji) B ogrevano, v uporabi (opazen vpliv navad stanovalcev)
Energijsko modeliranje http://www.ee-highrise.eu/index.php/news-main https://www.youtube.com/watch?v=k-fiitkwcr0
Hvala za pozornost! dr. Marjana Šijanec Zavrl marjana.sijanec@gi-zrmk.si Sodelavci: Gašper Stegnar, mag. Miha Tomšič, Andraž Rakušček, Luka Zupančič, Mihael Mirtič, dr. Henrik Gjerkeš FP7 EE_HIGHRISE (www.ee-highrise.eu) IEE RePUBLIC nzeb (www.republiczeb.org)