Interno gradivo za šolsko leto 2009/2010 in dalje Predmet: ZGODOVINA, 9. razred Program: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE, 9. razred Predavateljica: MATEJA ŽNIDARŠIČ stran 1 od 34
1. predavanje 1. RAZPAD AVSTRO-OGRSKE IN NASTANEK NOVIH DRŽAV Z razpadom Avstro-Ogrske so številni narodi prišli do svojih držav. Med drugimi so nastale Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Poljska. Tudi predstavniki vseh treh jugoslovanskih narodov (Slovenci, Hrvati, Srbi) so se odcepili od Avstro-Ogrske in v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasili Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS). Država SHS je obstajala kratek čas, saj so jo pestile številne težave: - država ni bila mednarodna priznana - nerešeno je bilo vprašanje meja - bali so se italijanske vojske na zahodu države - vsi Srbi so želeli živeti v skupni državi - obstajali so notranji nemiri zaradi socialnih problemov - v državi je vladala splošna zmeda. Zaradi vseh teh težav se je Država SHS prizadevala za povezavo s Kraljevino Srbijo. Pogajanja o združitvi so novembra 1918 potekala v Ženevi. Združitev Države SHS in Kraljevine Srbije v novo državo, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS, od leta 1929 imenovano Kraljevina Jugoslavija), je 1. decembra 1918 v Beogradu razglasil srbski princ Aleksander Karađorđević. 2. VPRAŠAJNE MEJA Severna meja meja z Avstrijo: Po prvi svetovni vojni je del slovenskega življa ostal zunaj matične države. Avstrija je npr. za del svojega ozemlja razglašala mesti Maribor in Radgono. Ko je vojaško poveljstvo novembra 1918 prevzel Rudolf Maister, mu je uspelo zasesti obe mesti. To so upoštevali tudi na pariški mirovni konferenci in za mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS določili reko Muro. Podobno akcijo kot na Štajerskem je Rudolf Maister želel izpeljati tudi na Koroškem. Kljub pomoči prostovoljcev pod vodstvom Franja Malgaja in Alfreda Lavriča so bil zaradi izčrpanosti vojakov neuspešni. Vprašanje meja so nato začeli reševati po diplomatski poti. Obstajalo je več različic rešitve vprašanja, zato je obveljala ideja o plebiscitu, na katerem naj bi se ljudje sam odločili o meji. Koroško so razdelili na dve plebiscitni coni, na cono A in cono B (Celovec z okolico). Najprej je bilo izvedeno glasovanje v coni A, če bi bil izid v korist Jugoslavije, bi glasovanje izvedli še v coni B. Plebiscit v coni A je bil izveden 10. 10. 1920. Večina se je odločila, naj Koroška pripada Avstriji. Odločitev Koroščev ni presenečala, saj je bila avstrijska propaganda, ki je temeljila na gospodarski in socialni varnosti ter demokraciji prepričljivejša. Zahodna meja meja z Italijo: Takoj po vojni so Italijani začeli zasedati ozemlje, ki jim je bilo določeno po Londonskemu sporazumu. Prišli so celo do Vrhnike, vendar so jih vojaki pod vodstvom Stevana Švabića še pravočasno ustavili. Vprašanje zahodne meje se je nadalje reševalo po diplomatski poti. 12. novembra 1920 sta Italija in Kraljevina SHS podpisali Rapalsko pogodbo in za mejo določili črto: Peč - Jalovec - Triglav - Porezen - Blegoš - Črni vrh - Planina Javorniki - Snežnik - Kvarnerski zaliv. Italija je dobila še Zadar z okolico in otoke Cres, Lošinj, Lastovo, Palagružo (500 000 Slovencev in Hrvatov pod Italijo), leta 1924 pa še stran 2 od 34
Reko. S to pogodbo je Italija dobila še več ozemlja (imenovali so ga Julijska krajina), kot ga ji je obljubljal Londonski sporazum. Vzhodna meja meja z Madžarsko: Na Madžarskem je leta 1919 izbruhnila komunistična revolucija. Vstajo so zatrle britanske in francoske čete, pomagala pa je tudi Kraljevina SHS, saj je v zameno dobila Prekmurje. Meja je bila dokončno urejena s trianonsko pogodbo podpisano poleti 1920. 3. SLOVENCI V AVSTRIJI Naloga: Preberite spodnje besedilo in podčrtaj glavne značilnosti življenja Slovencev v Avstriji. stran 3 od 34
4. SLOVENCI V ITALIJI Naloga: Preberite spodnje besedilo in podčrtaj glavne značilnosti življenja Slovencev v Italiji. stran 4 od 34
5. SLOVENCI NA MADŽARSKEM Naloga: Preberite spodnje besedilo in podčrtaj glavne značilnosti življenja Slovencev na Madžarskem. 6. SLOVENCI V KRALJEVINI SHS Politična ureditev in težave: Niti Slovenci v Kraljevini SHS niso mogli biti zadovoljni s svojim položajem. Izkazalo se je, da ne bodo imeli pričakovane enakopravnosti in samostojnosti. Večina Slovencev se je skupaj s SLS zavzemala za narodno avtonomijo, toda v odločilnih političnih krogih Kraljevine SHS je prevladala ideja državnega centralizma in unitarizma, kar pomeni politično vodeno in zato nenaravno stapljanje južnih Slovanov v enoten jugoslovanski narod. Zagovorniki avtonomizma so bili»premagani«na Vidov dan 28. junija 1921. Takrat so v parlamentu v Beogradu sprejeli Vidovdansko ustavo, ki je uzakonila dedno nasledstvo Karađorđevićev, državni centralizem in narodni unitarizem. V Kraljevini SHS je bil s tem priznan en»jugoslovanski«narod s tremi»plemeni«- Srbi, Hrvati in Slovenci. Makedonce in Črnogorce so imeli za Srbe. Državo so razdelili na 33 oblasti ali okrožij, slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na ljubljansko in mariborsko oblast. Obe upravni enoti sta bili podrejeni Beogradu kot dve povsem ločeni enoti. Na katera nerešena vprašanja v Kraljevini SHS namiguje zgornje besedilo? Politična in nacionalna nasprotja so leta 1929 pripeljala celo od streljanja v parlamentu, kar je izkoristil kralj Aleksander in uveljavil šestojanuarsko diktaturo. Vso oblast je prevzel kralj, vse stranke so bile prepovedane, država je dobila novo ime Kraljevina Jugoslavija in je bila razdeljena na 9 banovin (Dravska, Savska, Primorska, Vrbaška, Drinska, Zetska, Donavska, Moravska, Vardarska). Zaradi nasilnega vladanja in želje po državnem centralizmu in unitarizmu je bil 9. oktobra 1934 v Marseillu uspešno izveden atentat na kralja Aleksandra. Namesto mladoletnega kralja Petra II. je oblast po atentatu prevzelo 3-člansko namestništvo, vendar se režim po smrti kralja Aleksandra ni spremenil. Vse več je bilo gospodarskega povezovanja s fašističnima Nemčijo in Italijo. Skušali so rešiti le nacionalno vprašanje, sklenili so sporazum o ustanovitvi hrvaške banovine kot edine avtonomne politično-teritorialne enote v Kraljevini Jugoslaviji, s čimer nacionalnega vprašanja niso rešili, le oblast se razdelili na Hrvate in Srbe. Gospodarstvo: - Slovenije je bila v Jugoslaviji najrazvitejše območje. Najpomembnejše industrijske panoge so bile lesna, kovinska in tekstilna industrija. Na Slovenskem je bilo veliko modernih industrijskih stran 5 od 34
obratov (železarna na Jesenicah, papirnica v Vevčah ), nastajali so novi. Za še večji razvoj je primanjkovalo kapitala, ki je bil že tako povečini v tujih rokah. - V Ljubljani je leta 1924 začela delovati Borza. - Slovenskim kmetom je šlo nekoliko slabše, saj so bile kmetije po večini majhne. Kmetje so imeli premalo zemlje, da bi lahko pridelali dovolj za svoje preživetje. Kmetovanje je bilo zastarelo, rodovitnost zemlje pa majhna. Zaradi zadolževanja so mnogi kmeti začeli zapuščati svoje kmetije in iskali delo v mestih ali pa so se množično izseljevali v tujino, zlasti ZDA. V tridesetih letih se je položaj kmeta nekoliko izboljšal. - Razvoj turizma: Katera turistična središča Slovenije so pred drugo svetovno vojno obiskovali tuji turisti? Kulturni in socialni razvoj: - Najbogatejši meščanski sloji (industrialci, veletrgovci, visoki uradniki, izobraženci) so z načinom življenja želeli pokazati, da se ločijo od drugih. Obiskovali so gledališča, se sprehajali po promenadah, dali veliko na modo, doma pa imeli služkinje. - Manj premožni meščani so skušali posnemati življenje bogatašev, zbirali so se v društvih (telovadna, izobraževalna, kulturna ), se udeleževali veselic. - Delavci so trdo garali, zaposlovale so se tudi ženske, mnogi so se preživljali še s priložnostnimi deli, otroci delavcev so se po osnovni šoli večinoma zaposlili in se začeli preživljati sami, saj starši niso imeli denarja, da bi jim omogočili nadaljnji študij. - V tem času so na Slovenskem nastale številne pomembne institucije (Narodna galerija 1918, Univerza 1919, Akademija znanosti in umetnosti 1938, NUK 1941, Radio Ljubljana 1921), dejavni so bili vidni ustvarjalci (Oton Župančič, Vladimir Bartol, Edvard Kocbek, Ivana Kobilica, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Jože Plečnik ), pomembno vlogo pa so imeli tudi časopisi in revije, ki so bili večinoma strankarsko obarvani (Slovenec, Slovenski narod, Jutro). Slovenci smo dobili tudi prvi celovečerni film V kraljestvu zlatoroga. Izpitna vprašanja: Kdaj, kako in zakaj je nastala Kraljevina SHS? Kako se je po 1. svetovni vojni oblikovala slovenska zahodna/vzhodna/severna meja? Kje so po 1. svetovni vojni živele slovenske manjšine? Opišite položaj ene izmed njih. Opišite življenje Slovencev v Kraljevini SHS oziroma v Kraljevini Jugoslaviji s političnega / gospodarskega / kulturno-socialnega vidika. stran 6 od 34
2. predavanje 1. NAPAD NA JUGOSLAVIJO Naloga: Preberite besedilo in odgovorite na vprašanja. Jugoslovanska vlada je marca leta 1941 podpisala trojni pakt. Ljudje se s podpisom niso strinjali, zato so v Beogradu organizirali množične demonstracije. Demonstracije ljudstva so Hitlerja prepričale v to, da poleg Grčije napade tudi Jugoslavijo. V akciji Marita so nemška letala v zgodnjih jutranjih urah 6. aprila 1941 napadla Beograd in druga večja jugoslovanska mesta. Hkrati so na ozemlje Kraljevine Jugoslavije vkorakale enote nemške, italijanske, madžarske, romunske in bolgarske vojske. Jugoslovanska vojska je poskušala prodiranje tujih vojakov ustaviti, a je bila zaradi nepripravljenosti in nemške premoči neuspešna. V nekaj dneh je kapitulirala. Kralj in vlada sta zbežala v London. Jugoslavijo so si razdelili okupatorji. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med Nemce, Italijane in Madžare. a) Zakaj je Nemčija napadla Jugoslavijo? b) Kdaj je Nemčija s pomočjo svojih zaveznic napadla Jugoslavijo? c) Kaj je akcija Marita? d) Kako imenujemo način vojskovanja, ki ga je uvedel Adolf Hitler, in je opisan v zgornjem besedilu? e) Kakšne so bile posledice napada na Jugoslavijo? 2. OKUPACIJSKI SISTEMI NA SLOVENSKEM Naloga: V zgornjem odlomku ste izvedeli, da so si slovensko ozemlje leta 1941 razdelili trije okupatorji: Nemci, Italijani in Madžari. Sklepajte, katere dela slovenskega ozemlja so zasedli ti okupatorji in to označite na zemljevidu. Vsi okupatorji so imeli namen zasedeno ozemlje trajno priključiti k svojim državam. Italijani in Madžari so to storili, Nemci pa priključitve niso izvedli. Italijani so zasedeno ozemlje poimenovali Ljubljanska pokrajina. Slovencem v njej je bila zagotovljena določena kulturna avtonomija in sodelovanje v stran 7 od 34
upravljanju pokrajine. Okupatorji so želeli z zasedenih ozemelj dobiti tudi čim več materialnih dobrin ter so z uvedbo vojnega gospodarstva vso proizvodnjo podredili potrebam vojne. Prvi ukrepi okupatorjev so pokazali, da so načrtovali uničenje slovenskega naroda. Uresničevali so raznarodovalno politiko. Naloga: S sosedom v klopi razmislita, kaj bi to lahko bilo in katere ukrepe so izvajali okupatorji. 3. ODZIV SLOVENCEV NA OKUPACIJO Del ljudi je bil za sodelovanje z okupatorjem, del za čakanje na pomoč zaveznikov, del za takojšen odpor. Odpor do okupatorja: - Na čelu odpora so bili komunisti, sledili so jim mnogi svobodoljubni državljani in nastalo je široko ljudskofrontno gibanje v vseh slovenskih pokrajinah. - 27. aprila 1941 v Ljubljani začetek Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF): člani OF so bili KP Slovenije, krščanski socialisti, levo krilo Sokolov, del kulturnih delavcev; cilj jim je bil skupen boj za narodno osvoboditev. - Odpor proti okupatorjem je zaznamoval partizanski način bojevanja (gverilski način bojevanja, nasprotnike so napadli iz zasede, zavetje so iskali v gozdovih, kočah, na samotnih kmetijah). - S podpisom Dolomitske izjave marca 1943 so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanovitvi svojih lastnih političnih skupin, s čimer je KP dobila popolno prevlado v OF. - KP od leta 1943 ni vodila le OF, temveč tudi Varnostno obveščevalno službo (VOS), ki je opravljala obveščevalno dejavnost in izvrševala usmrtitve okupatorjevih sodelavcev in nasprotnikov KP. Slednje je bila velika črna pika v zgodovini OF. V želji po oblasti so obračunavali tudi s svojimi slovenskimi političnimi nasprotniki, zato med drugo svetovno vojno lahko govorimo tudi o državljanski vojni na slovenskih tleh. Okupatorjevi sodelavci: - Zaradi nacionalnih nasprotij, strahu pred komunizmom in želje po oblasti so se nekateri povezali z okupatorjem. - Marca 1942 so voditelji pred vojno najvplivnejših strank ustanovili protikomunistično organizacijo Slovensko zavezo, zaradi VOS, ki je obračunavala z njimi, so bili prepričani, da so komunisti večji sovražnik kot okupator. V sodelovanju z Italijani so začeli ustanavljati vaške straže = Prostovoljna protikomunistična milica (= belogardisti). - V začetku 1943 se je oblikovalo tudi četniško gibanje (= plava garda). Tako za vaške straže kot za četniško gibanje je bilo značilno pobijanje partizanov in privržencev OF. Partizani so obe gardi po kapitulaciji Italije uničili (belogardiste na Turjaku, plavo gardo v Grčaricah). stran 8 od 34
- Po kapitulaciji Italije so Ljubljansko pokrajino zavzeli Nemci, s čimer se je pojavila nova nevarnost. Del Slovencev je pod okriljem Slovenske domobranske legije (ustanovljena na pobudo Leona Rupnika, načelnika ljubljanske pokrajine v času nemške oblasti) začel sodelovati z Nemci. Slovenska domobranska legija je bila kvizlinška vojaška organizacija s prostovoljnimi pomožnimi policijskimi enotami v pomoč Nemcem. Njeni pripadniki so imeli enake ugodnosti kot nemška policija (plača, orožje, obleka). 20. 4. 1944 so na ljubljanskem stadionu zaprisegli za skupen boj z nemško vojsko proti komunizmu. Zahodne sile so pred tem že priznale partizansko vojsko za edinega zaveznika. Proti koncu vojne je postalo jasno, da bodo zmagali zavezniki. Domobranci so se zato ob koncu vojne skupaj z nemško vojsko umaknili na avstrijsko Koroško in se predali zaveznikom. Odzivi okupatorjev na vstajo: - Okupatorji so skušali onemogočiti člane odporniškega gibanja, bili so neusmiljeni proti civilnemu prebivalstvu, izvajali so kazenske pohode v vasi in mesta, streljali talce civiliste (za enega mrtvega nemškega vojaka so pobili 100 civilistov), izvajali sovražne akcije in ljudi zapirali v taborišča in zapore. 4. ŽIVLJENJE MED VOJNO Naloga: Preberite spodnje trditve in označite, katere od njih držijo. Okupatorji so pri zasedbi slovenskega ozemlja načrtovali tudi izkoriščanje industrijskih zmogljivosti. Večina industrije je torej svojo proizvodnjo preusmerila v vojaške namene. Na okupiranem ozemlju so nemške marke, italijanske lire in madžarske penge zamenjali jugoslovanski dinarji. Glavna značilnost življenja med vojno je bilo pomanjkanje najosnovnejših živil in nenehno dvigovanje cen. Kdor je imel dovolj denarja, je blago lahko kupil na črnem trgu. Zaradi odporniškega gibanja so okupatorji začeli izvajati represivne ukrepe (racije, policijska ura, streljanje talcev ). Na ozemlju, ki ga je osvobodila OF, so uvedli partizanske šole, bolnice. Središče osvobojenega ozemlja je bilo v Kočevskem rogu. Med vojno je pomembno vlogo imela tudi kultura. V Ljubljani so delovale celo ilegalne tiskarne, v katerih so tiskali tudi leposlovna in pesniška dela. drži ne drži 5. SKLEPNI BOJI NA SLOVENSKEM OZEMLJU Sklepni boji druge svetovne vojne so se odvijali prav na slovenskih tleh. Poleti 1944 so se Nemci namreč začeli umikati iz Grčije in Balkana. Poti proti zahodu so bile za Nemce izrednega pomena, pritisk na jugoslovanske partizane pa zaradi tega zelo močan. Vrhovni jugoslovanski partizanski štab se je zato odločil za začetek preboja v Srbiji. Jeseni so osvojili Beograd, Hrvaško in Bosno. V prvih mesecih leta 1945 je jugoslovanska armada nadaljevala osvobodilne pohode proti Trsu in Koroški. V začetku maja 1945 sta bila osvobojena oba, s čimer je JA dosegla svoj cilj osvoboditev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja. Vendar se je JA na zahtevo zaveznikov, ki so nekaj dni zatem prišli v Trst in Koroško, s teh območij umaknila. stran 9 od 34
Izpitna vprašanja: Opišite napad Nemčije na Jugoslavijo med drugo svetovno vojno. Kakšne posledice je aprila 1941 prinesla kapitulacija Jugoslavije? Predstavite okupacijske sisteme na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno. (lahko tudi dopolnjevanje zemljevida, tako kot v 2. točki) Kako so se Slovenci odzvali na okupatorje? Opišite odpor proti okupatorju / sodelovanje z okupatorjem / odzive okupatorja na upor. Kaj je bilo značilno za življenje med drugo svetovno vojno? (lahko tudi primer naloge iz 4. točke) Kje so potekali sklepni boji druge svetovne vojne? stran 10 od 34
3. predavanje 1. POSLEDICE DRUGE SVETOVNE VOJNE V SLOVENIJI Naloga: Ponovite. Naštejte posledice druge svetovne vojne v svetu? Enaka usoda je doletela tudi Slovence. Po nekaterih podatkih naj bi bilo med vojno med Slovenci okoli 80.000 žrtev. Poškodovani so bili mostovi, železnice, ceste in uničena številna naselja ter mesta. Gmotna škoda je znašala 1,8 milijarde dolarjev. Okoli 19.000 družin je ostalo brez domov. Mnogo domov je ostalo praznih, saj se veliko ljudi ni vrnilo iz taborišč ali boja. Od 20.000 do 25.000 ljudi je zaradi strahu pred komunisti, ki so po vojni prevzeli oblast, zapustilo Slovenijo ter se umaknilo v begunska taborišč v Italiji in Avstriji, od tam pa so se razselili v Argentino, Kanado, ZDA. Poleg vsega je v letih 1945 in 1946 Jugoslavijo prizadela suša, zaradi česar so se mnogi znašli na robu lakote, primanjkovalo je osnovnih življenjskih potrebščin. Naloga: V takšnih okoliščinah je Jugoslavija začela dobivati pomoč. Katera svetovna organizacija je pomagala prizadetim ljudem? S sosedom v klopi razmislita o tem, v kakšnih oblikah je pritekala zahodna pomoč. Naštejte tri oblike. 2. POVOJNA OBNOVA SLOVENIJE Po vojni so se z veliko vnemo in navdušenjem lotili obnove porušene domovine. Naloga: Premislite. Zakaj so najprej začeli obnavljati cestne in železniške povezave? Velik del denarja je bil namenjen obnovi industrijskih obratov. Najdlje je trajala obnova stanovanjskih in gospodarskih poslopij na podeželju. Po vsej državi so obnavljali tudi šole, bolnišnice in druge javne ustanove. Obnova je potekala predvsem s prostovoljnim delom, prisilnim delom vojnih ujetnikov in delovnimi akcijami. Naloga: Oglejte si dokumentarni posnetek (DVD: Raziskujem preteklost 9, Založba Rokus d. o. o., posnetek 19. Z mladimi brigadirji na akciji) in odgovorite na vprašanja. Kdo je sodeloval na delovnih akcijah? Kako so bili najboljši delavci nagrajeni za svoje delo? Kaj mladi na posnetku gradijo? Na kakšen način? stran 11 od 34
3. LETA POMANJKANJA IN REVOLUCIONARNIH SPREMEMB Povojni ukrepi zoper pomanjkanje: Naloga: Takoj po vojni je oblast zaradi splošnega pomanjkanja živil in drugih osnovnih potrebščin vpeljala številne ukrepe zoper pomanjkanje. Med naštetimi ukrepi obkrožite tiste, ki jih je vpeljala nova oblast zoper pomanjkanje. a) sistem racionirane oskrbe (predpisana količina živil in izdelkov, ki so jih prebivalci dobili mesečno na živilske nakaznice) b) obvezni odkup (kmetje so morali določeno količino živil oddati državi) c) povečanje proizvodnje d) odpiranje samopostrežnih trgovin e) agrarna reforma f) ustanovitev pionirske organizacije g) nacionalizacija Agrarna reforma: Z agrarno reformo so veleposestniki izgubili pravico do zemlje. Tistim, ki so se vsaj deloma ukvarjali s kmetovanjem, pa je zagotovila nekaj obdelovalne zemlje. Geslo te reforme se je glasilo "zemljo tistemu, ki jo obdeluje". Ker je zakon določal, da ima kmet lahko največ 30 ha zemlje, si kmeti s to reformo niso opomogli. Nacionalizacija: Leta 1945 je nova oblast zaplenila zemljo in gozdove, industrijske obrate in banke v korist države tistim, ki so jih razglasili za sovražnike naroda (Nemci, vojni zločinci, sodelavci okupatorja). Zaplenjena je bila tudi posest Cerkve. Po prepričanju komunistov so bile zaplembe nujne za gospodarski razvoj države. Država je večino zaplenjene lastnine obdržala, del pa jo je razdelila med kmete. Leta 1946 so podržavili še vsa preostala zasebna podjetja, trgovine, hotele, na koncu tudi stanovanjske in poslovne prostore. 4. KAKO JE POLITIKA VPLIVALA NA RAZVOJ GOSPODARSTVA Bratstvo in enotnost: Po vojni je v Jugoslaviji oblast prevzela Komunistična partija, zaradi česar je Jugoslavija postala komunistična država, v kateri je bila uvedena enakopravnost narodov. Uvedeno je bilo gesla "bratstvo in enotnost", ki je pomenilo, da bodo jugoslovanski narodi med seboj gojili prijateljstvo, sodelovanje in si med seboj pomagali, zlasti v gospodarstvu. V Jugoslaviji se je uveljavilo prepričanje, da je bila Slovenija najbolj razvita jugoslovanska republika, ki je bila med vojno najmanj prizadeta, zato naj bi bila po mnenju oblasti dolžna pomagati manj razvitim jugoslovanskim republikam. stran 12 od 34
Naloga: Dopolnite. Ostale manj razvite republike v Jugoslaviji so bile:,,,,. V te republike so sprva pošiljali živila in industrijsko blago, nato tudi slovenske strokovnjake. Podjetja so morala odstopiti del svoje opreme, del slovenskega narodnega dohodka je bil namenjen v jugoslovanski proračun. Slovenija je tako morala svoje razvojne načrte prilagoditi jugoslovanskim potrebam. Zaradi tega je slovensko gospodarstvo že sredi 50-ih let začelo izgubljati vodilni položaj, ki ga je imelo po vojni. Po vojni je torej upravljanje gospodarstva po vzoru Sovjetske zveze prevzela država. Vodstvo komunistične partije je gospodarski razvoj začrtalo v petletnih načrtih petletkah. 1. petletka: 1947 1952: cilj načrta je bil razvoj težke industrije in elektrifikacija (v tem času nastane Litostroj, železarna na Jesenicah, elektrarne na Dravi) zapostavlja se predelovalna industrija, zaostaja kmetijstvo Samoupravljanje: Po sporu z Informbirojem (1948) je jugoslovansko vodstvo spoznalo, da sovjetski model socializma ni dober, zato so začeli uvajati nov sistem, ki ga imenujemo samoupravljanje. Komunistična partija naj bi se odrekla vmešavanju v državo in gospodarstvo, v tovarnah naj bi soodločali delavci, država naj bi postala decentralizirana, več pristojnosti naj bi prevzele občine. Sistem se je uresničil le deloma, saj sta komunistična partija in birokracija obdržali svojo moč, del pristojnosti pa so le dobile republike. Med drugo petletko, ki se je v Sloveniji začela leta 1957, so pospešeno gradili ceste. Večjega uspeha pa niti v novem sistemu upravljanja ni bilo. Proizvodnja in izvoz izdelkov se nista povečala, zaradi neizpolnjenih obljub o boljših plačah in ureditvi stanovanjskih razmer je izbruhnilo celo nekaj delavskih stavk. Liberalistični ekonomski program: Zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so zaznamovale 60-ta leta je jugoslovansko vodstvo izpeljalo novo gospodarsko reformo. Slovenski politiki pa so predlagali nov ekonomski program, ki se je zavzemal za razvoj bančništva, turizma, prometa, storitvenih dejavnosti, bolj naj bi se skrbelo za ekološka vprašanja, gospodarstvo naj bi se prostorsko razvijalo bolj enakomerno in naj bi bilo usmerjeno v izvoz, program je podpiral zasebno lastnino. Oblast v Beogradu se je zbala, da bo tako gospodarstvo oslabilo moč komunistične partije, zato je leta 1972 prišlo do obračuna z vseh področij so odstranili liberalne komuniste, Jugoslavija pa se je vrnila k vodilni vlogi komunistov, vplivu politike na gospodarstvo in zadolževanju v tujini. 5. KRIZA V 70. IN 80. LETIH V 70. letih je bila v Jugoslaviji uvedena dogovorna ekonomija, ki je gospodarstvo ponovno podredila političnim ureditvam. Velike izgube v gospodarstvu je Beograd skušal reševati z zadolževanjem. Po vsem svetu so najemali posojila, ki pa so bila neodgovorno porabljena. Poleg zadolževanja in zastarele tehnologije sta tudi slaba kakovost ter nizka gospodarska rast povzročili stran 13 od 34
inflacijo (= upadanje kupne moči denarja). Pojavil se je gospodarski kriminal, množično je prihajalo do kraje družbene lastnine. Posledica slabega gospodarstva so bile tudi nizke plače, posledično tudi padanje življenjskega standarda. Prihajalo je do delavskih stavk, večala se je brezposelnost. Vlada je skušala nastalo situacijo rešiti s posebnimi varčevalnimi ukrepi (npr. omejitev uvoza posameznih izdelkov, bencinski boni), vendar je bila pri tem neuspešna. V 80. letih je začelo primanjkovati nekaterega blaga. Katerega? Odgovor lahko najdete na spodnji karikaturi iz leta 1987. Kje so prebivalci Slovenije v drugi polovici 80. let množično kupovali to blago? Primanjkovalo je. To blago so Slovenci množično kupovali v. Izpitna vprašanja: Opišite posledice druge svetovne vojne v Sloveniji. Kako so izvajali obnovo po vojni? Katere ukrepe zoper pomanjkanje je nova oblast sprejela takoj po vojni? Predstavite agrarno reformo in nacionalizacijo. Razložite geslo "bratstvo in enotnost". Zakaj je to geslo za Slovenijo v 50-ih letih pomenilo oviro njenemu gospodarskemu razvoju? Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva? Predstavite jugoslovansko gospodarstvo v 70. in 80. letih. stran 14 od 34
4. predavanje 1. VSAKDANJE ŽIVLJENJE V SLOVENIJI PO 2. SVETOVNI VOJNI Z razvojem gospodarstva v 50. in 60. letih se je življenje v Sloveniji izboljšalo: naraščala je delovna storilnost, s tem pa tudi narodni dohodek in plače. Slovensko gospodarstvo je začelo izvažati svoje izdelke in uvažati blago široke porabe, ki je začelo prihajati tudi v slovenske domove. Naloga: Primerjajte fotografije v levem in desnem stolpcu. Na črte zapišite svoje ugotovitve o razlikah v standardu v Sloveniji v 50. in 60./70. letih. podobe iz 50. let moje ugotovitve podobe iz 60./70. let stran 15 od 34
Naloga: Oglejte si reklamo o osvežilni pijači Cockta, ki je bila po vojni med Slovenci zelo priljubljena (DVD: Raziskujem preteklost 9, Založba Rokus d. o. o., posnetek 24. Pijte kokto! ali http://www.youtube.com/watch?v=o0a443p89sy&feature=playlist&p=9abf432cd8d6236f&playnext =1&playnext_from=PL&index=67) in odgovorite na vprašanja. Katero znano pijačo iz zahoda je cockta posnemala? Kateri populaciji je bila reklama namenjena? Po čem to sklepaš? V 70. letih se je gospodarski razvoj zaradi povrnitve k netržnemu gospodarstvu upočasnil, a ni zastal. Z naraščanjem standarda je naraščal obseg zdravstvenih in socialnih storitev. V Ljubljani so takrat začeli graditi Klinični center. Poleg bolnišnic je oblast spodbujala tudi gradnjo stanovanjskih sosesk. To je bil zaokrožen prostor, deloma namenjen pozidavi (stanovanja, šola), deloma pa tudi zelenim površinam in igriščem. Prav tako se je v 70. letih začela množična gradnja individualnih hiš. Naloga: Ali v bližini vašega doma obstaja kakšna stanovanjska soseska iz 60./70. let? Opišite jo. S širjenjem cestnega omrežja se je povečalo število tovornih in osebnih avtomobilov, medtem ko je bil javni promet še skromen. V 60. letih je bilo najbolj priljubljeno prevozno sredstvo med mladimi vespa. Od avtomobilov pa je bil najbolj priljubljen fičo. V 70. letih se je ponudba osebnih vozil povečala, saj so se ob avtomobilih Crvene zvezde (zastava 101) pojavile tudi tuje znamke (Renault, Citroen žaba, spaček). Naloga: Ali prepoznate prevozna sredstva s fotografij? Poimenujte jih. Vpliv zahoda se ni čuti zgolj pri izbiri avtomobilov. Mladina se je v 60. letih navduševala nad zahodnim načinom oblačenja. Še posebej so bile priljubljene kavbojke in mini krila. O modnih trendih so poročale modne revije (npr. Naša žena). S širšo ponudbo so nastale tudi prve sodobne blagovnice in z dvigom življenjskega standarda se je med Slovenci širila tudi potrošniška mrzlica. V novem sistemu so večjo vlogo v družbi dobile ženske. V tovarnah, trgovinah, pisarnah in drugih službah so sestavljale velik delež delovne sile. Za pravice vseh delavcev so začeli skrbeti sindikati. Ti so delavcem med drugim v počitniških domovih ponujali ugoden oddih na jadranski obali. V 70. letih se je množično razširil turizem s šotori in prikolicami v počitniških kampih. Ena od najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa med Slovenci je bilo obiskovanje športnih prireditev, kjer so lahko občudovali dosežke slovenskih športnikov. Npr.: v Planici je Jože Šlibar s skokom dolgim 141 metrov postavil svetovni rekord. Šest medalj na olimpijadah je dosegel šahist Bruno Parma. V atletiki, v teku na 80 m, pa je Draga Stamejčič dosegla svetovni rekord. Miro Cerar je blestel na gimnastičnih tekmovanjih. Nase pa so opozorili tudi slovenski alpinisti, leta 1979 sta se kot prva Slovenca na Mount Everest povzpela Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. stran 16 od 34
2. ZNANSTVENI IN KULTURNI RAZVOJ V SLOVENIJI PO 2. SVETOVNI VOJNI Po vojni se je v Sloveniji obnovila kulturna dejavnost. Krovna organizacija kulturnih dejavnosti je bila Ljudska prosveta, ki je delovala pod vplivom komunistične partije. Vanjo so bila vključena kulturna društva. Spodbujala je izdajanje knjig, ki so opevale uspehe komunistične oblasti, namen kulture naj bi bil služenje komunizmu in delavskemu razredu, kritika ni bila dovoljena. Za vzgajanje mladine v komunističnem duhu je bila ustanovljena pionirska in mladinska organizacija. Naloga: Poglejte si fotografijo in opišite uniformo pionirjev. V tem času so nastale številne kulturne ustanove (Slovenska filharmonija, osrednji državni arhiv), mnoge že obstoječe pa so dobile položaj osrednjih narodnih ustanov (Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovensko narodno gledališče, Slovenska akademija znanosti). Širila se je mreža visokošolskih ustanov (Akademija za glasbo, Akademija za likovno umetnost) in raziskovalnih inštitutov. Uvedeno je bilo enotno osemletno osnovnošolsko izobraževanje, ki je bilo obvezno za vse otroke. Uvedene so bile strokovne in poklicne šole ter gimnazije. Komunistična oblast je omejila vpliv katoliške Cerkve, zlasti njen vpliv na kulturo in šolstvo. V šolah so prepovedali verouk, preganjali so duhovnike in katoliško inteligenco ter ovirali izdajanje katoliških časopisov. Leta 1952 so celo izključili Teološko fakulteto iz Univerze. Verski prazniki niso bili več državni prazniki. Da bi zmanjšali pomen božiča, so po vzoru Sovjetske zveze uvedli novo praznovanje ob koncu leta dedka Mraza. Naloga: Med naštetimi slovenskimi revijami obkrožite tisto, ki ne sodi med skupino naštetih. Izdajanje te revije je bilo prepovedano, ker je objavljala kritične članke o partiji in sistemu. Pisce teh prispevkov pa so kaznovali z zapornimi kaznimi. Jana STOP Revija 57 Smrklja Cosmopolitan Lady Naloga: Med naštetimi slovenskimi filmi obkrožite tiste, ki so nastali v času med 1945 in 1990. Na svoji zemlji To so gadi Kekec Petelinji zajtrk Babica gre na jug Sreča na vrvici Poznate še kakšen film iz tega obdobja? Naloga: Med naštetimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci obkrožite tiste, ki glasbo ustvarjajo danes. Neoznačeni glasbeni ustvarjalci so bili pravi hit v obdobju med 1945 in 1980. Siddharta Kameleoni Mladi levi Bele vrane Rebeka Dremelj Čuki stran 17 od 34
Naloga: Oglejte si dokumentarni posnetek (DVD: Raziskujem preteklost 9, Založba Rokus d. o. o., posnetek 25. Kameleoni in prosti čas mladine v 60. letih) in odgovorite na vprašanja. Katera znana slovenska glasbena skupina izvaja pesem na posnetku? V katerem jeziku? Takratne slovenske glasbene skupine so posnemale popularno zahodno glasbo, rock n roll. Po kateri zahodni skupini se je zgledovala slovenska skupina na posnetku? Kako je mladina konec 60. let preživljala svoj prosti čas? Izpitna vprašanja: Predstavite vsakdanje življenje v Sloveniji po drugi svetovni vojni (do leta 1990). Opišite kulturni in znanstveni razvoj v Sloveniji po drugi svetovni vojni (do leta 1990). stran 18 od 34
5. predavanje Navodilo: Pred vami so kopije iz zgodovinskega učbenika (Jelka Razpotnik, Damjan Snoj: Raziskujem preteklost 9, Učbenik za zgodovino za 9. razred osnovne šole, Ljubljana: Rokus, 2005, str. 149 156). Preberite poglavja in rešite naloge na str. 24-25. 1. Slovenija jugoslovanska republika 2. Kakšen je bil političen položaj ob koncu vojne? stran 19 od 34
3. Kakšne so bile prve povojne volitve? 4. Kako je partija obračunala z nasprotniki stran 20 od 34
5. Slovenci v Italiji stran 21 od 34
stran 22 od 34
6. Slovenci v Avstriji in na Madžarskem 7. Ustavne spremembe Jugoslavije v 60. in 70. letih (nadaljevanje 3. točke) Ustava = temeljni zakon države, v njem so opredeljeni državni simboli, pravice državljanov, ureditev države Prve ustavne spremembe so se izvršile leta 1963: republikam se je dalo več pristojnosti, staro ime Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) pa je zamenjalo novo, ki se je vse do leta 1992 glasilo Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). Po ustavi iz leta 1974 sta nastali še dve avtonomni pokrajini. Kljub avtonomnosti pokrajin in republik je glavno vlogo v državi imela komunistična partija. Vodja države pa je bil kar 35 let Josip Broz Tito. stran 23 od 34
Naloge: 1. Ureditev Jugoslavije (točke 1-3, 7) a) Na časovni premici ustrezno označite navedene dogodke od št. 1 do 6. Leto: 1944 1945 1946 1963 1974 1980 Dogodek: 1. nastanek 2 avtonomnih pokrajin 4. prve povojne volitve v ustavodajno skupščino 2. smrt Tita 5. Socialistična federativna republika Jugoslavija 3. Federativna ljudska republika Jugoslavija 6. sestava enotne vlade s sporazumom Tito-Šubašić b) Oglej si dva stara slovenska državna simbola in ju pobarvaj z ustreznimi barvami. Kaj predstavlja slovenski grb? Kakšen grb ima Republika Slovenija danes? Narišite ga. c) Naštejte jugoslovanske republike. Ali veste kateri pokrajini sta postali avtonomni leta 1974? 2. Obračun partije z nasprotniki (točki 2 in 4) a) Kako je partija obračunala s svojimi nasprotniki? b) Poiščite in izpišite imena posameznikov ali skupine ljudi, proti katerim so bili izvedeni povojni sodni procesi. Posamezniki: Skupine: 3. Slovenci v Italiji (točka 5) a) Kako so partizane maja 1945 sprejeli Slovenci in italijanski delavci, kako jih je sprejela večina Italijanov? Slovenci in italijanski delavci: Večina Italijanov: stran 24 od 34
b) Kaj so fojbe? c) Kako se je imenovalo sporno ozemlje med Italijo in Jugoslavijo in kako je bilo razdeljeno? d) Se še spomnite, kaj je tržaško vprašanje in kako so ga rešili? 4. Slovenci v Avstriji (točka 6) a) Po katerem gorovju poteka meja med Slovenijo in Avstrijo in kdaj se je ta meja oblikovala? b) Katera pogodba opredeljuje pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji? V katerem členu? c) Katere pravice omenjena pogodba zagotavlja slovenski in hrvaški manjšini? d) Kakšen je položaj slovenske manjšine v Avstriji danes? stran 25 od 34
6. predavanje 1. Vzroki za razpad SFRJ Naloga: Preberite, zakaj vse je razpadla Jugoslavija. Poimenujte vzroke. Izberite med: državljanska vojna, gospodarska kriza, vprašanje nasledstva, mednacionalni spori, diktatura komunistične partije. Dva poimenovanja vzrokov sta odveč. V 70. letih se je po obračunu z»liberalci«gospodarstvo ponovno podredilo političnim odločitvam. Zaradi nizkih cen surovin, energetskih virov in kmetijskih pridelkov, devalvacije dinarja, nizke produktivnosti, zastarele tehnologije, slabe kakovosti izdelkov in s tem manjšega izvoza se je Jugoslavija začela zadolževati. Sprva visoki rasti zaslužkov ni sledila gospodarska rast, kar je pripeljalo do inflacije. Plače so postale neredne in manjše, kar je vodilo v padanje življenjskega standarda in povzročalo delavske stavke. Narasla je tudi brezposelnost. Smrt Tita (4. maj 1980): po številnih nesoglasjih in negotovosti o Titovem nasledniku, so se odločili za devetčlansko kolektivno predsedstvo. Predsednik predsedstva se je zamenjal vsako leto. Že od leta 1974, ko je Jugoslavija dobila novo ustavo in novo ime (SFRJ = Socialistična federativna republika Jugoslavija), se je izgubljala nekdanja enotnost. Jugoslavija je bila mnogonacionalna država (6 narodov in 18 narodnih manjšin). Narodnostna sestava je bila najbolj pestra v Vojvodini, BiH in na Kosovu. Najprej so se pojavile težave na Kosovu, kjer so Albanci zahtevali republiko. Povečini so spore povzročali Srbi, ki so hoteli centralizirano državo in dobiti popolno prevlado. Zahtevali so celo združitev vseh Srbov v Veliki Srbiji, kar bi pomenilo odpravo 4 republik oz. kar centralistično Jugoslavijo pod vodstvom Srbov. Slovenci so na te zahteve odgovorili s slovenskim nacionalnim programom v 57. številki Nove revije, zahtevali so svojo državnost in politični pluralizem. Slovenijo in Hrvaško je v nasprotju s Srbijo in Črno Goro v drugi polovici 80. let zajela demokratizacija. 2. Kako se je rodila nova država? V Sloveniji so v drugi polovici 80. let komunistični partiji začele konkurirati prve politične stranke, ki so se, zato da bi bile pred prvimi večstrankarskimi volitvami močnejše, povezale v Demokratično opozicijo Slovenije (DEMOS). Demos so sestavljale Slovenska kmečka zveza, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza. Do sprememb je prišlo tudi v Zvezi komunistov Slovenije. Od leta 1996 jo je vodil Milan Kučan, ki je priznal uvedbo večstrankarskega sistema. Leta 1990 se je Zveza komunistov Slovenije razšla z Zvezo komunistov Jugoslavije, ker slednja ni želela sprejeti programa slovenskih komunistov. Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Za predsednika predsedstva je bil izvoljen Milan Kučan, večino v skupščini pa je dobil DEMOS. Predsednik vlade je postal Lojze Peterle. Predsednik skupščine pa je postal dr. France Bučar. Demosova vlada se je zavzeto lotila napovedanih sprememb. Zavzemala se je za: - samoodločbo Slovencev, - preobrazbo Jugoslavije v konfederacijo, - korenito reformo slovenske družbe. stran 26 od 34
3. Osamosvojitev Slovenije Naloga: Preberite besedilo in odgovorite na vprašanja na str. 28. stran 27 od 34
a) Kaj je vplivalo na program Demosove vlade in sprejetje Deklaracije o suverenosti republike Slovenije? b) O čem govori Deklaracija o suverenosti republike Slovenije? c) Kdaj je potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije? Kdaj je bila razglasitev samostojnosti? 4. Vojna za Slovenijo stran 28 od 34
Naloga: Preberite besedilo na str. 28 in odgovorite na vprašanja. a) Katere enote so se napotile na slovenske mejne prehode, letališče Brnik in pomembnejše strateške točke Slovenije? Kako jih je Teritorialna obramba skušala zaustaviti? b) Ali veste, koliko časa je trajala vojna za Slovenijo? Zakaj tako malo časa? Kdaj se je končala? c) Kdaj je bila Slovenija dokončno mednarodno priznana kot samostojna država? 5. Slovenija po letu 1991 Naloga: Smiselno dokončajte povedi. a) Uvedba lastne valute ( ) je pomenila prelomen dogodek za slovensko gospodarstvo. Težke gospodarske razmere so se začele umirjati. V letu 1992 je bila z različnimi ukrepi omejena inflacija. Zaradi spremembe gospodarskega sistema, zastarele tehnologije in izgube jugoslovanskega trga pa so propadla številna industrijska podjetja. Gospodarska rast se je začela 1993, delom tudi zaradi. Lastniki nekdanjih družbenih podjetij so postali delavci, ki so svoje lastniške deleže (certifikate) zamenjali za delnice podjetij. b) Prvi predsednik RS je bil, sedanji pa se imenuje. c) Povezovanje z Evropo se je uspešno končalo s priključitvijo Slovenije k in 1. maja 2004. Izpitna vprašanja: Naštejte in opišite razloge za razpad SFRJ. Predstavite prve večstrankarske volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Opišite postopek osamosvojitve Slovenije. Predstavite potek vojne za Slovenijo. Naštej bistvene dogodke za razvoj Slovenije po letu 1991. stran 29 od 34
7. predavanje 1. Druga industrijska revolucija revolucija železa in jekla (1850 1914) Naloga: Kaj je industrijska revolucija? Imena izumiteljev povežite z njihovimi dosežki. Alfred Nobel Louis Pasteur Marie Curie Charles Darwin Nikola Tesla Charles Goodyear Nikolaus Otto Henry Ford vulkanizacija kavčuka motor z notranjim zgorevanjem tekoči trak dinamit materialistična teorija (nastanek vrst z naravnim izborom) bakterije povzročajo bolezni radij večfazni tok stran 30 od 34
2. Znanost in tehnika v 20. stoletju Naloga: Naštejte nekaj novosti 20. stoletja, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju. Pomislite na preživljanje svojega prostega časa, kaj vse uporabljate pri delu, učenju, v prometu in gospodinjstvu, pri komunikaciji stran 31 od 34
3. Informacijsko-komunikacijski razvoj Naloga: Na časovni premici ustrezno označite navedene dogodke od št. 1 do 6. Vek/leto: antika 1809 1843 1876 1886 1895 1969 1973 Dogodek: 1 izum radia 6 patentiranje televizije 2 sporočila prenašajo golobi-pismonoše 7 prvi mobilni telefon 3 prvi osebni računalnik 8 sporočila prenašajo sli 4 prvi telefon 9 prva fax naprava 5 začetek interneta 10 prvi električni telegraf Naloga: Ali prepoznate naprave na slikah? Naloga: Razvoj IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) je prinesel tudi nov stil pisanja. Npr. stavek "Pridem v petek ob 17. uri." bi v telegrafskem stilu zapisali "Prihod petek 17.00". Stavek "Mej se fajn. Lep pozdrav." pa bi v sms-sporočilu zapisali kot "MSF LP" lahko pa bi dodali še razne znake, ki izražajo naše počutje, npr.: :-). Spodnje sporočilo zapišite v telegrafskem stilu in stilu sms-sporočila. telegrafski stil SMS-stil Živijo Petra! Sporočam ti, da izpit iz zgodovine pišemo v petek 5. marca 2010 ob 17. uri. Jaz se že pridno učim. Teme iz Jugoslavije niso najlažje, zadnje poglavje o razvoju znanosti in tehnike pa mi ne dela težav. Lep pozdrav Tine stran 32 od 34
4. Katere od naštetih posledice znanstveno-tehničnega razvoja so pozitivne, katere negativne? - razvoj kmetijstva (stroji lajšajo delo) - povečanje proizvodnje, več hrane, stalnejša naselitev, bolj zanesljivo življenje, zaradi tega rast prebivalstva - kapitalizem = gospodarska in družbena ureditev - proizvodna sredstva so v zasebni lasti, cilj vsega je pridobitništvo, vse to se ureja na trgu s ponudbo in povpraševanjem, vpliva pa tudi na dohodek in njegovo porabo - hitra izmenjava informacij - izkoriščanje delovne sile in razvoj delavskega gibanja z zahtevami po 8-urnem delavniku, plačanem dopustu - delitev na razvite in nerazvite dele sveta - širitev mest - povezanost različnih področij, vse manj dela za samo enega človeka => nastajanje tovarn: onesnaževanje okolja, vedno večja poraba kuriva, krčenje gozdov - drugo dopišite: Naloga: Predstavljate si, da se piše leto 1975. Vaše ime je Bill Gates. Pravkar ste s prijateljem ustanovili podjetje Microsoft. Podjetje naj bi izdelovalo programsko opremo za osebne računalnike. Vendar za začetek nimate dovolj denarja. Za pomoč se obrnete na vlado. Napišite kratko pismo, v katerem boste skušali prepričati vlado, naj pomaga vašemu računalniškemu podjetju. Pri tem mora biti jasno razloženo, kakšne koristi bodo od vaših izdelkov imeli državljani. Pismo napišite na zadnjo stran lista. Izpitna vprašanja: Izberite tri pomembne znanstvene ali tehniške dosežke zadnjih 200 let in jih opišite, kakšen je njihov pomen. Naštejte pozitivne/negativne posledice znanstveno-tehničnega napredka. Naštejte, kakšne posledice je prinesel izum radia/tekočega traku/mila Predstavite dosežke druge industrijske revolucije. Opišite informacijsko-komunikacijski razvoj in njegov pomen. stran 33 od 34
Način ocenjevanja: pisno, po predhodnem dogovoru tudi ustno Kriterij pisnega ocenjevanja: nezadostno 1 (0 49%), zadostno 2 (50 62%), dobro 3 (63 76%), prav dobro (77 89%), odlično 5 (90 100%) Kriterij ustnega ocenjevanje: Odlično (5) Prav dobro (4) Dobro (3) Zadostno (2) Nezadostno (1) 15 16 točk 13 14 točk 11 12 točk 8 10 točk 0 7 točk Ustno ocenjevanje točkovni kriterij: Vsak izpraševanec dobi 4 vprašanja. Vsako vprašanje se oceni s 4 točkami po sledečem kriteriju: 4 točke = izpraševanec tekoče, natančno, podrobno, brez napak odgovori na vprašanje 3 točke = izpraševanec tekoče, z malo pomoči izpraševalca odgovori na vprašanje 2 točki = izpraševanec s pomočjo podvprašanj izpraševalca sam pride do bistvenih vsebin vprašanja / nepravilno odgovori na vprašanje, vendar se ob opombi izpraševalca popravi / odgovor vsebuje bistvo z nekaj pomanjkljivostmi 1 točka = izpraševanec zna odgovoriti na nekaj podvprašanj, bistvo mu je nejasno 0 točk = izpraševanec ne pozna odgovora Za mejne odgovore so možne polovične točke. Skupaj možno 16 točk. Izpitna vprašanja: - so zbrana ob koncu vsakega predavanja (glej str. 6, 10, 14, 18, 24, 25, 29, 33). stran 34 od 34