PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU

- 134 - M. ZAVŠEK - URBANČIČ Majda ZAVŠEK - URBANČIČ * PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU POVZETEK Podnebne spremembe so eden največjih izzivov 21. stoletja. Prihajajo hitreje, kot smo predvidevali, in po znanstvenih dokazih imamo na voljo le nekaj let da se s skupnim prizadevanjem izognemo katastrofalnim posledicam. Zaradi spremenjenega podnebja bodo negativni učinki v kmetijstvu predvsem skrajšanje rastne dobe, povečana intenziteta škodljivcev in bolezni ter ekstremni vremenski dogodki (suše, poplave, neurja, toča), zato je prihodnost kmetijstva v prilagajanju podnebnim spremembam. Škodo v tekoči kmetijski proizvodnji lahko zmanjšamo z novimi tehnologijami in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Dohodkovni in varen socialen položaj kmetij ob naravnih nesrečah pa okrepimo z zavarovanjem kmetijske proizvodnje, kot eden izmed od ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Kljub temu, da se je obseg kmetijskih zavarovanj v zadnjem obdobju zmanjšal, pa ugotavljamo, da je bilo zavarovanih največ le 32 % kmetijskih gospodarstev. Vzpostaviti bo potrebno dolgoročno, finančno vzdržno in stabilno obliko zavarovanja za proizvodna tveganja. ABSTRACT Climate change is one of the biggest challenges of the 21st century. They come faster than we anticipated, and by scientific evidence we have only a few years that with joint efforts avoid catastrophic consequences. Due to a changed climate where the negative effects of agriculture will be particular shortening the growing season, increased intensity of pests and diseases and extreme weather events (droughts, floods, storms, hail), climate change adaptation is the future of agriculture. Insurance for agricultural production as one of the measure of adaptation to climate change is therefore urgently needed because state aid to offset the effect of damage in agriculture pays only for natural disasters which can not be protected. Despite the fact that the volume of agricultural insurance increased last year, we note that it is still is too low, because only 32 % of farms in Slovenia are insured. 1.UVOD Kmetijstvo je usodno odvisno od vremena oziroma podnebnih razmer, saj imajo temperatura zraka in tal, sončno obsevanje, zračna vlaga, količina in razporeditev padavin, pogostnost in intenzivnost vremenskih ujm odločilen vpliv na kmetijsko pridelavo. Slovensko kmetijstvo se bo v prihajajočih letih zato spopadalo s številnimi izzivi, kakršni so mednarodna konkurenca, nadaljnja liberalizacija trgovinske politike in upadanje prebivalstva. Zaradi podnebnih sprememb bo stiska še večja, izzivi pa težji in dražji. Predvidene podnebne spremembe bodo prizadele pridelek, živinorejo in lokacijo proizvodnje, kar bo zelo ogrozilo kmetijski prihodek in morda povzročilo opustitev zemljišč v nekaterih predelih. Proizvodnja hrane je lahko ogrožena zaradi vročinskih valov, suše in škodljivcev, pogostejši pa bodo tudi izpadi pridelka. Vse to pa bo posledično vplivalo na zdravje ljudi in kakovost njihovega življenja in dohodek iz kmetijstva. Na splošno bo najbolj prizadet nižji socialno-ekonomski sloj prebivalstva, še posebej na podeželju, tako po svetu, kot tudi pri nas. Podnebne spremembe ne bodo enako prizadele vseh regij, zato se bo neenakost še bolj povečala. Zavedati se moramo, da nižji socialno-ekonomski status v določeni skupnosti praviloma vodi v slabše zdravstvene izide. Pri tem so * Majda ZAVŠEK URBANČIČ, univ. dipl. ing. agr., Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Sektor za vode - Sekretarka

M. ZAVŠEK - URBANČIČ - 135 - posebno ogroženi otroci, ženske in starejši. Podnebne spremembe bodo vplivale tudi na oskrbo s hrano, kar bo privedlo do možnosti porasta revščine, podhranjenosti ter slabšega zdravja v celotni populaciji. 2. UČINKI SPREMENJENEGA PODNEBJA NA KMETIJSTVO Učinki spremenjenega podnebja na kmetijstvo bodo zelo različni v posameznih podnebnih pasovih in tudi v Sloveniji. Učinki bodo negativni, pogojno pozitivni in tudi pozitivni. 2.1.NEGATIVNI UČINKI Ti učinki bodo vidni kot skrajševanje rastne dobe in pospešen razvoj rastlin, intenzivnejša evapotranspiracija, sprememba pogostnosti in intenzitete napadov škodljivcev in bolezni (pospešen razvoj insektov in gliv, novi škodljivci in bolezni) povečana pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov (neurja s vetrom, točo, močni nalivi, poplave, zemeljski plazovi, erozija itd.) 2.2.POGOJNO POZITIVNI UČINKI Pojavili se bodo prostorski premiki kmetijske pridelave. Vegetacijski pasovo se bodo premaknili, spremenil se bo obseg pridelovalnih zemljišč, pridelava hrane se bo premaknila v višje lege. Izboljšale ali poslabšale se bodo toplotne značilnosti zdaj prehladnih ali že zdaj pretoplih območij. Spremenila se bo kakovost pridelkov, spremenjen bo izbor sort, spreminjale se bodo ustaljene agrotehniške prakse predvsem v spremembi datumov setve, saditve, žetve ipd. Potrebni bodo drugi načini obdelave tal in spremembe gnojenja. 2.3.POZITIVI UČINKI Povečana koncentracija CO2 bo imela večji gnojilni učinek, podaljšala se bo vegetaciska doba, primernejše bodo temperaturne razmere za gnojenje toplotno zahtevnih rastlin. 3.PRILAGODITEV EKSTREMNIM VREMENSKIM DOGODKOM NA PODROČJU KMETIJSTVA Prilagajanje podnebnim spremembam je postalo neizogibno in nujno dopolnilo k njihovi blažitvi, čeprav ni nadomestna možnost za zmanjševanje izpustov TGP. Je namreč omejenega dosega, saj ko bodo temperaturni dvigi oz. pragi prekoračeni, bodo nekateri vplivi podnebja postali pravzaprav neobvladljivi. Ekstremnih vremenskih dogodkov ne moremo preprečiti, lahko pa se s kmetijsko pridelavo nanje pripravimo na različne načine: izbiramo vrste in dejavnosti, ki so manj ranljive, izbiramo območja, ki so manj izpostavljena, poskušamo z drugimi sredstvi preprečiti povzročanje škode. Fizični zaščitni ukrepi so v veliko pomoč pri ogroženosti s poplavami (na primer: nasipi, poplavna območja, drenažni sistemi, primerno vzdrževanje strug, rek, potokov in hudournikov), sušo lahko omilijo zajetja vode in namakalni sistemi z učinkovito rabo vode v kmetijstvu (raba večnamenskih akumulacij, namakalni centri, kapljično namakanje, idr.), proti toči lahko nekatere pridelke varujejo mreže. Spomladanske ohladitve s temperaturami pod kritičnimi vrednostmi, ki povzročijo pozebo že ob obstoječi vremenski variabilnosti, predstavljajo pomemben omejevalni element slovenskega kmetijskega prostora. 3.1.PRILAGODITEV SUŠNIM RAZMERAM Preizkušeni so bili številni pristopi za prilagajanje bolj sušnim razmeram in spremembi oskrbe rastlin z vodo s tehnološkimi ukrepi in s spremembo načina kmetovanja. Ocene kažejo, da bo potrebna predvsem sprememba setvene strukture in proizvodna usmeritev na kmetijah ter tehnologije pridelave. Potrebna bosprememba kolobarja, za kar so nujni sortnoekološki poskusi in uvajanje na sušo odpornih vrst in sort, potrebno bo izboljšanje stanja tal ob sušnih razmerah s povečevanjem humusa v tleh,graditi namakalne sisteme tam, kjer bo to ekonomsko upravičeno in ekološko sprejemljivo,uporabljati bo potrebno vodeno namakanje s kontrolo količine namakanja z namakalnimi modeli, z upoštevanjem vremenskih razmer in vremenske prognoze ter s kontrolo naravno usklajene. Vedno več hrane bo potrebno pridelati na namakanih površinah, dogovoriti bo potrebno zavarovanje

- 136 - M. ZAVŠEK - URBANČIČ kmetijske pridelave ob ekstremnih razmerah (razjasniti vprašanja vzajemnega zavarovanja in dodelave metodologije za oceno kmetijskih suš ter zavarovanj tveganj v kmetijstvu). 4.UKREPI, KI JIH SLOVENIJA ŽE IZVAJA V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM V KMETIJSTVU Ključni dokument na področju prilagajanja je Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam (2010) in pripadajoči Akcijski načrt za leti 2010 in 2011. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (OP TGP-1) in Program razvoja podeželja 2007-2013 pa že vključujeta nekatere ukrepe za zmanjšanje emisij, investicije v rabo obnovljivih virov energije, investicije v zmanjševanje negativnih vremenskih vplivov,. Pomembni so še dokumenti Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020»Zagotovimo.si hrano za jutri«(resurskž) (Ur.l. RS, št. 25/2011), Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja in Strategija razvoja kmetijstva, ki je v pripravi. Pravno podlago dajeta Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) (Ur.l. RS, št. 45/2008) in Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) (Ur.l. RS, št. 59/1996, 55/2003-UPB1, 43/2011). Pomembna je tudi shema sofinanciranja zavarovanja v kmetijstvu pred naravnimi nesrečami in druge sheme državnih pomoči v kmetijstvu skladne s smernicami Velik pomen ima sofinanciranje strokovnih nalog in izobraževanja v okviru financiranja javnih služb na področju kmetijstva,ter ozaveščanje ljudi o vplivu podnebnih sprememb. 4.1.STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM V letu 2008 je Vlada RS sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Namen strategije je zmanjšati tveganje in škodo že zaradi sedanjih in prihodnjih negativnih učinkov. Pri pripravi strategije so bila upoštevana naslednja izhodišča: prilagajanje kmetijstva in gozdarstva je kompleksen, dinamičen in interdisciplinaren proces, ki mora vključevati deležnike na vseh ravneh, temeljiti mora na rešitvah, ki omogočajo trajnostno konkurenčno kmetovanje ter sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, prilagajanje naj bo sektorsko usklajeno, da ukrepi ne bi povzročali težav v drugih sektorjih, usklajeno naj bo na ravneh od lokalne do državne in pa tudi meddržavne, kar je še zlasti nujno pri gospodarjenju z vodo na nivoju porečij ali ob naravnih nesrečah, želene so prilagoditve, ki prispevajo tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva ter povezovanju CO 2 v tleh in biomasi, prednost naj imajo ukrepi, ki bi preprečili nepovratno škodo. Strategija vsebuje pet temeljnih stebrov: Izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje Raziskave s področja podnebnih sprememb in prilagajanja kmetijstva in gozdarstva Krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva Ukrepi kmetijske in gozdarske politike in spremembe obstoječe zakonodaje Krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam 4.2.OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA TGP Slovenija je sprejela tudi Operativni program zmanjševanja TGP, saj je mnenja, da je potrebno posebno pozornost pri zmanjševanju emisij TGP in s tem blaženju podnebnih sprememb posvetiti področju uvajanja novih in učinkovitejših tehnologij kmetijske pridelave, ukrepom spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije v kmetijstvu in področju izobraževanja, svetovanja ter osveščanja kmetijskih pridelovalcev.

M. ZAVŠEK - URBANČIČ - 137-4.3.PRIPRAVA AKCIJSKEGA NAČRTA ZA PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Akcijski načrt, sledi ukrepom strategije in jeo prav tako razdeljen na pet stebrov. Vsebuje oceno finančnih posledic ter dinamiko financiranja po posameznih proračunskih letih. 4.4.UKREPI V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM V OKVIRU PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA RS ZA OBDOBJE 2007-2013 K zmanjševanju emisij toplogrednih plinov najbolj prispevajo kmetijsko okoljski podukrepi: integrirano sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, planinska paša, sonaravna reja domačih živali, ohranjanje ekstenzivnega travinja, pokritost tal na vodovarstvenem območju in ekološko kmetovanje, podpirajo se naložbe v izgradnjo velikih namakalnih sistemov in v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, podpirajo se tehnološke posodobitve že obstoječih namakalnih sistemov za zmanjševanje porabe vode in energije, podpirajo se naložbe v izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov za promocijo in razvoj namakanja, izobraževanje in praktično usposabljanje uporabnikov, poskusi s poudarkom na novih tehnologijah, podpira se ureditev in racionalizacija potnih mrež, kar delno prispeva k zmanjševanju porabe goriv in izpustov toplogrednih plinov, podpira se nakup in postavitev mrež proti toči, podpirajo se naložbe v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva (naprave za ogrevanje gospodarskih poslopij, uporaba geotermalne energije pri rastlinjakih, talno ogrevanje, fotovoltaične naprave, ipd.), podpirajo se naložbe v zasebne gozdove s ciljem izboljšati učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi preko: o večje izrabe proizvodnega potenciala gozdov, o uvajanja novih proizvodov in proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu, o večje varnosti pri delu v gozdu, podpirajo se naložbe v opremo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije za lastne potrebe, podpirajo se naložbe v pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov, podpirajo se naložbe v pridobivanje energije za prodajo iz obnovljivih virov. 4.5.DRUGE SHEME DRŽAVNIH POMOČI V KMETIJSTVU SKLADNE S SMERNICAMI Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer je mogoče pridobiti, če je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Sredstev ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v okviru kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam in drugim načrtovani ukrepi pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče omiliti ali jih preprečiti. 4.6.SOFINANCIRANJE STROKOVNIH NALOG IN IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU FINANCIRANJA JAVNIH SLUŽB NA PODROČJU KMETIJSTVA V okviru Strategije razvoja Slovenije smo pri peti razvojni prioriteti:»povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja«v zadnjih letih v okviru razpisov Ciljno raziskovalnih projektov (CRP) dali velik poudarek na prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb. V okviru programa dela in financiranja javne službe kmetijskega svetovanja, sta izobraževanje svetovalcev in informiranje kmetov o klimatskih spremembah in sodelovanje v medresorski skupini za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb navedena kot letna cilja v okviru izvajanja tehnoloških ukrepov za dvig konkurenčne sposobnosti kmetij.

- 138 - M. ZAVŠEK - URBANČIČ 4.7.OZAVEŠČANJE LJUDI V Sloveniji smo v preteklih letih pripravili vrsto tehnoloških ukrepov za zmanjševanje posledic suše na področju poljedelstva, zelenjadanrstva, hmeljarstva in travništva. Predvidevamo, da bodo vsi ti ukrepi tudi sestavni del Strategije prehoda Slovenije na nizkoogljično družbo. 5.UPRAVLJANJE S TVEGANJI V KMETIJSTVU Na področju kmetijstva se običajno pojavlja normalno tveganje, ki je relativno pogosto in običajno tudi predvidljivo. Normalna tveganja so lahko posledica neugodnih vremenskih razmer, nihanj v pridelku, manjših sprememb cen vhodnih surovin in manjša nihanja cen kmetijskih proizvodov, lahko pa na to vplivajo tudi manjše spremembe vladnih ukrepov na področju kmetijske politike in podobno. Redkejši pojav so tržna nihanja (tržna tveganja), ki imajo običajno za posledico sprememebe cen ali pa pomankanja blaga. Tveganja vezana na pojave naravnih nesreč (praviloma redka). 5.1.NORMALNA TVEGANJA Ob teh nepredvidljivih dogodkih kmetijska gospodarstva običajno aktivirajo lastne prihranke, najemejo posojilo pripravijo diverzifikacijo proizvodnje in tudi diverzifikacija dohodka ( iz nekmetijske dejavnosit itn.). 5.2.TRŽNA TVEGANJA Za obvladovanje trrnih tveganj pa je možno več strategij kot so: dolgoročnejše tržne pogodbe,organizacije proizvajalcev, vzajemni skladi,privatne zavarovalnice (proizvodna in dohodkovna zavarovanja),prenesene (forward) pogodbe, OTC trg,terminski trgi (opcijske in terminske pogodbe). 5.3 TVEGANJA ZARADI VELIKIH NARAVNIH NESREČE (POPLAVE, SUŠE ITN.), IZBRUHOV EPIDEMIJ PRI živalih ter napad škodljivcev in različne bolezni pri rastlinski proizvodnji so manj pogosta. Praviloma se vključi država in lokalne skupnosti pri odpravljanju posledic z nepovratnimi sredstvi, subvencionirano obrestna mera, v primeru večjih nesreč pa tudi s fiskalnimi ukrepi. V sporočilu Evropske komisije o Skupni kmetijski politiki do leta 2020 je razbrati razmišljanja o uvedbi dodatnih možnosti upravljanja s tveganji, da bi se bolj učinkovito odgovarjalo na negotovosti glede spremembe dohodka in tržnih nihanj, ki ovirajo možnost kmetijskega sektorja, da investira in ostane konkurenčen. Predvideva se da bodo ukrepi na voljo državam članicam za proizvodna in za dohodkovna tveganja, ki bodo temeljila na novih pravilih za stabiliziranje dohodka, ki bodo skladna z WTO pravili za ukrepe iz zelene škatle. Ukrepi bodo namenjeni krepitvi zavarovalnih inštrumentov in vzajemnih skladov.z novimi ukrepi se bo zagotovila skladnost z drugimi SKP ukrepi, posebej še s tržnimi. 6. UPRAVLJANJE S TVEGANJI ZARADI ZARADI VELIKIH NARAVNIH NESREČE (POPLAVE, SUŠE ITN.) V Sloveniji imamo prednosti relativno čistega okolja in majhne prizadetosti s strani podnebnih sprememb, raznolikosti pokrajine in ugodne strukture rabe kmetijskih zemljišč. Večina hrane na travnatem območju je še vedno pridelana na ekstenziven način, intenzivnost kmetovanja ni velika, zato je kakovost hrane dobra. Glavna pomanjkljivost je premajhna pridelava hrane in s tem vezanost na uvoz iz tretjih držav. To se še poslabšuje z izgubljanjem kmetijskih zemljišč in veliko razdrobljenostjo. Problem predstavlja neusklajena zakonodaja in njeno izvajanje, premalo raziskav na področju, slaba uporaba obstoječega znanja in novih tehnoloških rešitev v praksi ter s tem prepočasno izvajanje okolju prijaznih načinov kmetovanja.

M. ZAVŠEK - URBANČIČ - 139 - Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od okoljskih vplivov med najbolj občutljivimi sektorji, ki jih izredni vremenski dogodki najbolj prizadenejo. Občasne neugodne vremenske razmere lahko uničijo ali močno prizadenejo kmetijske pridelke in s tem poslabšajo dohodek na kmetijskem gospodarstvu. V zadnjih letih so največ škode slovenskem kmetijstvu povzročile suša, toča in neurja, v manjšem obsegu tudi druge neugodne vremenske razmere kot so močan veter, žled, močne padavine ter vremensko pogojene bolezni in škodljivci. Tabela1: Škoda in izplačana sredstva v kmetijstvu v letih 2003 do 2013 Ocenjena škoda v kmetijstvu ( ) Izplačana državna pomoč ( ) Delež (%) 2003 130.609.889 37.429.978 28,7 2004 34.671.476 8.857.274 25,5 2005 42.028.284 11.652.082 27,7 2006 59.546.289 12.335.080 28,0 2007 16.510.695 4.622.990 28,0 2008 9.339.613 1.167.452 25,0 2009 9.014.691 2010 5.879.429 2011 2012 56.510.351 5.651.035 10,0 2013 Največ škode v kmetijstvu povzroči suša. Običajno traja daljše obdobje in prizadene večji del ozemlja naše države. Posledice škode zaradi suše pa so v kmetijstvu, posebno še v trajnih intenzivnih nasadih vidne več let, Poplave v sami tekoči kmetijski proizvodnji povzročijo manj škode, ker se običajno pojavijo v jesenskem, zimskem ali spomladanskem času, to je v času nevegetacijske sezone.škodo zaradi suše in drugih naravnih nesreč v tekoči kmetijski proizvodnji lahko zmanjšamo s prilagajanjem in sodobnimi agrotehničnimi ukrepi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa si prizadeva, da bi se z ukrepi, ki jih izvaja čim bolj zmanjša škoda in negativne posledice, ki nastajajo zaradi posledic naravnih nesreč. Od leta 2006 se tudi v Sloveniji izvaja zavarovanje v kmetijstvu na tak način, da vstopa v ta sistem tudi država. Z izvajanjem sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva, država spodbuja kmete, da zavarujejo svojo proizvodnjo in s tem zmanjšajo tveganja pred posledicami naravnih nesreč, ki se s tem porazdelijo med državo, ki zagotovi sredstva za sofinanciranje premij, zavarovalnicami, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode, ter kmetom, ki nosi del škode in plača del zavarovalne premije. MKO je vsako leto pripravilo uredbo s katero določi sredstva in pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati za pridobitev sredstev za sofinanciranje zavarovalnih premij.. V letu 2006 je višina sofinancirane zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov znašala 30 odstotkov ter se poviševala na največ 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije. Sistem kmetijskega zavarovanja se iz leta v leto nadgrajuje, od analize rezultatov zavarovanja kmetijske proizvodnje, pa bo odvisno v katero smer se bo zavarovanje razvijalo. Kot eden od načinov obvladovanja tveganj v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč se v državah Evropske unije pojavljajo različni sistemi zavarovanja kmetijske proizvodnje. Ti sistemi se med seboj razlikujejo predvsem glede na to kako vstopa država v sistem zavarovanja. V državah članicah Evropske unije so uveljavljeni predvsem naslednji sistemi: sofinanciranje zavarovalnih premij zavarovanja posevkov in plodov ter živali preko komercialnih zavarovalnic (zdajšnji sistem v Sloveniji), ustanovitev vzajemne kmetijske zavarovalnice, ustanovitev rizičnega sklada ali ustanovitev sozavarovalnega poola. Pri vsem tem pa je pomembno, da se izvede čimveč ukrepov, ki preprečujejo nastanek morebitne škode (mreže proti toči, namakalni sistemi ). V skladu s 3. členom Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur.list RS št 114/2005-uradno prečiščeno besedilo, 90/2007 ZOPNN-b) ni možno pridobiti sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sifinanciranja zavarovalne premije. Zavarovanje postaja tako temeljna oblika varovanja pred posledicami naravnih nesreč, zato je država povečevala višino sofinanciranja zavarovalnih premij do največje možne višine po tej shemi. S tem se je tudi spodbujalo kmete, da se je obseg zavarovanja povečeval in tudi tako se je zagotavljala večja ekonomska varnost kmetij.

- 140 - M. ZAVŠEK - URBANČIČ Zaradi podnebnih sprememb, ki nam prinašajo vse pogostejše ujme, poplave in suše je nujno sprejeti ukrepe ki zmanjšujejo posledice teh naravnih nesreč. Sofinanciranje zavarovalnih premij je eden od ukrepov za zmanjšanje škod po zavarovaljivih naravnih nesrečah. Suša pa je eden od pojavov oziroma naravna nesreča, ki jo zavarovalnice ne zavarujejo, zato v primeru škode po suši država še vedno lahko neposredno dodeljuje sredstva za odpravo njenih posledic. 6.2.PODATKI O ZAVAROVANJU KMETIJSKE PROIZVODNJE V SLOVENIJI V letu 2006 je bil pripravljen model za zagotavljanje preračunskih sredstev za sofinanciranje zavarovalnih premij. Ta model se je z leti dograjeval. Planiranje sredstev je bilo zaradi pmankanja podatkov zelo težko, vendar smo vsako leto zagotovili vsa sredstva, ki so bila potrebna za sofinanciranje Tabela2:Sredstva namenjena sofinanciranju zavarovalnih premij od leta 2006 do leta 2011 Načrtovana Izplačana Delež porabe (%) Zavarov. Teh. sredstva sredstva ( ) rezultat 2006 2.086.463 1.738.288 85 121 2007 5.633.450 3.971.971 70 137 2008 6.126.950 6.351.200 103 214 2009 10.047.950 12.890.493 120 174 2010 12.337.355 6.724.407 55 58 2011 13.379.048 5.173.520 2012 4.386.598 2013 4.670.091 Sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij so se povečeval v skladu z modelom, ki smo ga pripravili v letu 2006 v odvisnosti od povpraševanja po zavarovanjih v preteklem letu. Sredstva za sofinanciranje zavarovanih premij so se v proračunu vsako leto povečevala v skladu s pripravljenim modelom do višine največjih izplačil za škode v preteklih 10 letih. Predvideno je bilo, da se sredstva od zneska 13,5 mio eur v letu 2011 ne povečujejo. V primeru, da sredstva v tej višine ne bi zadostovala, bi bilo potrebno uporabiti druge mehanizme. Največ je bilo zavarovanih 32% kmetijski gospodarstev in to v letu 2010. V letu 2010 sredstva za sofinanciranje niso bila izkoriščena, ker so posamezne zavarovalnice spremenile pogoje zavarovanja. V letu 2012 in 2013 so se pojavljale tudi težave z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje. Zanimanje za zavarovanje se je močno zmanjšalo. Na MKO smo s sprejemanjem vsakoletnih uredb začeli izgrajevati sistem zavarovanja v kmetijstvu. Pri vstopanju države v sistem zavarovanja se kažejo določene prednosti za vse ki so v tem sistemu. Pri proučevanju zavarovalnih sistemov iz drugih držav ugotavljamo, da praktično ni sistema, ki bi ga lahko neposredno prenesli v našo državo. Na to nas opozarjajo tudi tuji zavarovalni strokovnjaki. Zaradi podnebnih sprememb je vedno več škode zaradi naravnih nesreč in vedno bolj pogosta so izplačila škod.obstoječi zavarovalni sistemi ne prenesejo tako intenzivnih dogodkov. Na ministrstvu si prizadevamo, da bi v prihodnje vzpostavili dogoročni in finančno vzdržen sistem kmetijskega zavarovanja.v državah članicah Evropske unije so uveljavljeni različni sistemi obvladovanj tvegan v kmetijstvu pred naravnimi nesrečami. V Slovenji je potrebno dolgoročno urediti zavarovanje kmetijske proizvodnje. Slovenija ne more v celoti kopirati katerega izmed uveljavljenih sistemov v Evropski uniji, potrebno je uveljaviti sistem, ki bo prilagojen potrebam slovenskega kmetijstva.. Pri odpravi posledic katastrofalnih škod ( v kmetijstvu je to suša) pa bo v prihodnosti verjetno potrebno razmišljati o ustanovitev rizičnega sklada; rizični sklad je namenjen velikim katastrofalnim škodam oziroma za nevarnosti, ki jih ni mogoče zavarovati, sedaj je temu namenjena proračunska rezerva. Tabela3:Statistični podatki o povzročeni škodi zaradi suše in skupni škodi po naravnih nesrečah 2003-2013 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije) 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2012 Suša 128.384.00 300.000-49.958.000 16.382.0-56.510.3 0 00 51 Skupaj 154.135.00 75.050.000 78.438.0 82.766.000 124.713. 120.860. Suša glede na vso škodo (%) 0 00 000 000 83,29 0,40 60,36 13,14 100

M. ZAVŠEK - URBANČIČ - 141 - Suša lahko povzroči škodo velikih razsežnosti in če upoštevamo, da se skladno z Zakonom o odpravi naravnih nesreč krije škoda do 28 % potem je bilo za sušo v letu 2003 namenjenih okoli 35 milijonov evrov proračunskih sredstev. Smiselno bi bilo povečati sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za sušo za potreben znesek in sušo uvrstiti med zavarovarljiva tveganja. Če upoštevamo, da bi se v zadnjih letih izplačalo za sušo iz proračuna vsaj 20 % škode bi to znašalo na letni ravni okoli 9 milijonov evrov. ZAKLJUČEK: Zaradi podnebnih sprememb, ki nam prinašajo vse pogostejše ujme, poplave in suše je nujno sprejeti ukrepe ki zmanjšujejo posledice teh naravnih nesreč. Ukrepi morajo biti usmerjeni v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in v prilagajanje podnebnim spremembam.škodo v tekoči kmetijski proizvodnji lahko zmanjšamo z novimi tehnologijami in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Socialno in ekonomsko varnost kmetij ob naravnih nesrečah pa lahko izboljšamo tudi z zavarovanjem. LITERATURA: 1.Harmbrusch J., Sinabell F. :Agrarpolitische und betriebswirtschaftliche Optionen zum Risiko manegement in der Landwirtschaft, Lebensministerium at., avgust 2011 2.http://www.landnet.at/article/articleview/89389/1/5202 3. Zakonom o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/2008, 68/2009, 8/2010-ZSKZ-B, 19/2010-UPB2) 4. Zakona o zavarovalništvu 5. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009: 6 Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 7. Uredbo Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004. 8. Delavno gradivo za pripravo Zakona o podnebnih spremembah.