INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava
O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene migracije koristijo tako migrantom kot družbi. IOM kot medvladna organizacija s svojimi partnerji deluje v mednarodni skupnosti z naslednjimi nameni: pomoč pri premagovanju operativnih migracijskih izzivov; temeljito razumevanje vprašanj migracij; spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja skozi migracije in podpora človeškemu dostojanstvu in blagostanju migrantov. Stališča, izražena v raziskavi, so mnenja avtorjev in niso nujno skladna s stališči Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Uporabljene usmeritve in predstavitev gradiva skozi celotno raziskavo ne izražata nobenih mnenj s strani IOM glede pravnega statusa katere koli države, območja, mesta ali regije ali njihovih oblasti oz. nobenih mnenj v zvezi z njihovimi mejami. Pripravo in izdajo raziskave je omogočila finančna podpora Razvojne banke Sveta Evrope Sklada za migrante in begunce. Stališča, izražena v raziskavi, so mnenja avtorjev in niso nujno skladna s stališči Razvojne banke Sveta Evrope Sklada za migrante in begunce. Izdajatelj: Mednarodna organizacija za migracije Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. št.: +386 1 434 73 51 E-pošta: iomljubljana@iom.int Spletna stran: www.iom.int Oblikovanje: kaloop.si 2017 Mednarodna organizacija za migracije (IOM) Vse pravice pridržane. Nobenega dela ni dovoljeno kopirati brez dovoljenja IOM Slovenija. 2
KAZALO VSEBINE 1. UVOD 4 2. OPREDELITEV KLJUČNIH IZRAZOV 7 3. PREGLED POLITIK IN OBSTOJEČIH PRAKS 9 3.1 Statistični pregled 9 3.2 Pravica do dela med azilnim postopkom 12 3.3 Dostop oseb s priznano mednarodno zaščito do trga dela 14 4. NAČRTOVANI UKREPI ZA PODPORO PRI INTEGRACIJI NA TRGU DELA 18 5. ANALIZA POLSTRUKTURIRANIH INTERVJUJEV 21 5.1 Profil intervjuvancev 21 5.2 Ključne ugotovitve 22 6. ZAKLJUČKI IN POT NAPREJ 25 PRILOGA I 29 VIRI 32 3
1. UVOD Uspešna in dolgoročna integracija oseb s priznano mednarodno zaščito v družbo predstavlja izziv za ciljne države. Obenem se strokovnjaki, ki delujejo v praksi, v veliki meri strinjajo, da je najpomembnejši dejavnik za uspešno in dolgotrajno integracijo v družbo aktivna vključitev in udeležba na trgu dela. Skupna načela za integracijsko politiko priseljencev v EU prav tako navajajo, da je»zaposlitev ključni del procesa integracije in igra osrednjo vlogo pri vključitvi imigrantov, prispevkih imigrantov k družbi države gostiteljice in vidnosti takšnih prispevkov«. 1 Razpoložljive informacije in podatki o vključevanju na trgu dela v zvezi z osebami z mednarodno zaščito na evropski ravni so pomanjkljivi. V preteklosti je bilo prav zaradi pomanjkanja podatkov pripravljenih le malo celovitih raziskav na tem področju. V Sloveniji je Društvo Odnos, ključna nevladna organizacija na področju integracije migrantov, leta 2015 objavilo raziskavo 2 v sklopu Evropske migracijske mreže (EMN). V času od objave raziskave je v Sloveniji prišlo do porasta števila prosilcev za mednarodno zaščito, saj je bila v obdobju od oktobra 2015 do marca 2016 Slovenija del t.i. zahodnobalkanske migracijske poti. Jeseni in pozimi 2015/2016 so bile dejavnosti vladnih in nevladnih organizacij v Sloveniji osredotočene na takojšnji odziv na terenu. Vendar pa povečanje števila oseb, ki bodo dolgoročno ostale v državi kot osebe s priznano mednarodno zaščito, terja uspešno integracijsko politiko s posebnim poudarkom na ekonomski integraciji, ki bo beguncem omogočala samostojno preživljanje in vzdržne dohodke. Prosilci za azil in osebe s priznano mednarodno zaščito, ki trenutno bivajo v Evropi, so bolj raznoliki kot v preteklosti. Po podatkih Evropskega azilnega podpornega urada 3 je bilo leta 2015 vloženo rekordno število, tj. več kot 1.392.155 prošenj za mednarodno zaščito v EU, kar predstavlja 110-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2014 in najvišje število prošenj od začetka zbiranja podatkov na ravni EU leta 2008. Največ evidentiranih prosilcev za mednarodno zaščito je bilo državljanov Sirije, zahodnobalkanskih držav in Afganistana. Podatki različnih držav članic EU kažejo, da so številni prosilci za azil, ki prihajajo v Evropo, nižje kvalificirani delavci, ki pa so pogosto visoko motivirani za vstop na trg dela in vključitev v družbo na splošno. Dosežena izobrazba in pretekle delovne izkušnje pogosto niso skladne s potrebami trga dela v ciljni državi. Nesposobnost 1 Svet Evropske unije. Skupna temeljna načela. Dostopno na: http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/common-basic-principles_ en.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 2 Evropska migracijska mreža (EMN). Integracija oseb s priznano mednarodno/ humanitarno zaščito na trgu dela: politike in dobre prakse Evropske komisije. 2015. Dostopno na: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we do/networks/european_migration_ network/reports/docs/emn-studies/emn-studies-25a_slovenia_beneficiaries_international_protection_english.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 3 Evropski azilni podporni urad. Letno poročilo o stanju na področju azila v EU. Dostopno na: https://www.easo.europa.eu/information-analysis/annual-report. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 4
komunikacije v lokalnem jeziku predstavlja velik izziv za iskalce zaposlitve, kar še posebej velja za trge dela, za katere je značilna visoka stopnja brezposelnosti lokalnega prebivalstva. Prav tako se pogosto dogaja, da osebe s priznano mednarodno zaščito ne morejo prikazati svojih izobrazbenih in poklicnih kvalifikacij zaradi pomanjkanja potrebne dokumentacije iz svoje države izvora. Poleg navedenega pa lahko zaradi prisilne narave njihove migracije doživljajo tudi travmo in duševne stiske, za katere v okviru azilnega postopka ali med integracijskim procesom pomoč ni nujno (takoj) na voljo. Nadalje se ženske spopadajo z dodatnimi ovirami pri vstopu na trg dela, zlasti ko niso na voljo zanje prilagojene podporne storitve, kot je brezplačno varstvo otrok. Z dodatnimi izzivi pri iskanju zaposlitve se srečujejo tudi mladi brez predhodnih formalnih delovnih izkušenj, starejši in osebe z oviranostjo. Čeprav prosilci za azil in osebe s priznano mednarodno zaščito ne predstavljajo enotne skupine, so torej lahko pri vključevanju na trg dela še posebej ranljivi, zato zahtevajo ciljno usmerjene, koordinirane in celovite odzive ter politike. Nekateri ukrepi, ki jih priporočajo številni akterji kot načine, ki podpirajo udeležbo te skupine na trgu dela, vključujejo čim hitrejšo vključitev v jezikovne tečaje in oceno veščin, hitro prepoznavanje kvalifikacij (vključno z alternativnimi metodami ocenjevanja, ki upoštevajo predhodno neformalno izobraževanje in delovne izkušnje), kakovostno individualno svetovanje za razvoj integracijskih in zaposlitvenih načrtov, pomoč pri iskanju zaposlitve, zagotovitev subvencij ter kakovostno mentorstvo in vodenje. 4 Pričujoča raziskava preučuje, v kolikšnem obsegu se osebe z mednarodno zaščito vključujejo na trg dela v Sloveniji, analizira ovire pri njihovi integraciji ter predstavlja obetavne prakse in programe, ki jih razvijajo ključni deležniki za izboljšanje možnosti integracije ciljne skupine na trgu dela. Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene za pripravo raziskave, so analiza primarnih in sekundarnih virov, vprašalniki in polstrukturirani intervjuji. Analiza virov je vključevala pregled znanstvene literature, sekundarnih podatkov in zakonodaje ter politik Evropske unije, Slovenije in drugih držav članic EU z namenom preučitve dobrih praks, ki bi jih lahko prilagodili lokalnemu kontekstu. Z namenom, da bi nadgradili že obstoječe informacije, smo vzpostavili stik s številnimi organizacijami, ki delujejo na področju integracije oseb z mednarodno zaščito. Vprašalniki so bili poslani slovenskim ministrstvom in državnim organom, ki zagotavljajo pomoč in podporo osebam s priznano mednarodno zaščito. Določene informacije smo pridobili od azilnega doma, ki ga upravlja Ministrstvo RS za notranje zadeve. Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je odzvalo na prošnjo za prispevek s tem, da je zagotovilo odgovore dveh svojih organov, tj. Direktorata za trg dela in zaposlovanje ter Zavoda RS za zaposlovanje. Pisna poizvedba v obliki vprašalnika je bila poslana Zavodu RS za zaposlovanje. Prvotno je bil namenjen ugotavljanju, kako Zavod RS za zaposlovanje nudi podporo osebam z mednarodno zaščito pri vključitvi na trg dela in kakšni dodatni podporni programi so 4 Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, Tematski sektor A: Gospodarska in znanstvena politika. Integracija beguncev na trgu dela: Strategije in dobre prakse. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/regdata/etudes/ STUD/2016/578956/IPOL_STU(2016)578956_EN.pdf. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 5
predvideni za ciljno skupino v bližnji prihodnosti. Vzpostavili smo stik z azilnim domom, da bi poizvedeli, v katerih vrstah dejavnosti, bodisi plačanih ali neplačanih, lahko prosilci za azil sodelujejo med čakanjem na odločitev o njihovi prošnji za mednarodno zaščito. Poleg tega smo se posvetovali s Svetovalnico za migrante, več bankami in ustanovami, ki zagotavljajo pomoč pri ustanavljanju podjetij. Prošnjo za dodatne informacije smo posredovali Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi poizvedeli o vladnih programih, v katere se lahko vključijo osebe s priznano mednarodno zaščito, vključno z aktivno politiko zaposlovanja in drugimi programi, ki podpirajo dostop do trga dela. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju integracije v državi, smo prosili za strokovni nasvet. V zadnji fazi raziskave smo izvedli polstrukturirane intervjuje z osebami s priznano mednarodno zaščito z namenom identifikacije praktičnih izzivov, s katerimi se soočajo pri dostopu do trga dela v Sloveniji. Intervjuji so bili izvedeni v dveh največjih mestih v Sloveniji v Ljubljani in Mariboru, kjer prebiva večina pripadnikov ciljne skupine. Cilj intervjujev je bil tudi pridobiti informacije o tem, kakšna vrsta podpore bi bila potrebna in katere vrste ključnih informacij bi bilo treba zagotoviti ciljni skupini. Podatke smo zbrali s pomočjo protokola intervjuja, ki je priložen kot Priloga I. Vzorec temelji na obeh mestih, da smo s tem zagotovili predstavitev različnih stališč, saj je v času raziskave večina družin živela v Mariboru, samske osebe pa so večinoma bivale v Ljubljani. Intervjuji so bili izvedeni anonimno z namenom zagotoviti zaupnost in zaščito osebnih podatkov intervjuvancev. Podatki, predstavljeni v raziskavi, so bili aktualni v mesecih junij avgust 2016. Za posodobljene podatke priporočamo, da se obrnete na relevantne organe oz. organizacije, omenjene v dokumentu. Podatki, pridobljeni v raziskavi, so služili predvsem za oblikovanje informacijske brošure za osebe z mednarodno zaščito na področju vključevanja na trg dela. V kolikor bi želeli pridobiti brošuro, se obnite na pisarno Mednarodne organizacije za migracije v Ljubljani. 6
2. OPREDELITEV KLJUČNIH IZRAZOV Azil: oblika zaščite, ki jo država zagotovi na svojem območju na podlagi načela nevračanja in mednarodno ali državno priznanih pravic beguncev. Podeljena je osebi, ki ne more prositi za zaščito v svoji državi, kjer ji je bilo podeljeno državljanstvo in/ali kjer ima prebivališče, zlasti zaradi strahu pred pregonom iz rasnih ali verskih razlogov, zaradi narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (IOM, 2011). 5 Prosilec za azil: oseba, ki želi vstopiti v državo kot begunec in čaka na odločitev o svojih vlogah za status begunca v skladu z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi predpisi. V primeru zavrnitve mora zapustiti državo in je lahko prisilno odstranjen, tako kot vsak drug tujec, ki nima urejenega statusa, razen če mu je bivanje dovoljeno iz humanitarnih ali drugih podobnih razlogov. (IOM, 2006). 6 Oseba s priznano mednarodno zaščito: je oseba, ki ji je bil podeljen status begunca ali status subsidiarne oblike zaščite (poglavje 1, člen 2 (b)). 7 Dopolnilna/subsidiarna zaščita: formalno dovoljenje skladno z državnim pravom ali prakso za bivanje v državi, ki ga ta država podeli osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, čeprav ne izpolnjujejo pogojev za status begunca po Konvenciji iz leta 1951 (IOM, 2011). 8 Integracija: postopek, v katerem so priseljenci sprejeti v družbo bodisi kot posamezniki bodisi kot skupina. Zahteve družbe prejemnice so različne od države do države, odgovornosti za integracijo pa ne nosi le ena določena skupina, ampak je odvisna od različnih akterjev: priseljencev samih, vlad držav gostiteljic, institucij in skupnosti (IOM, 2006). 9 Mednarodna zaščita:»koncept zaščite obsega vse dejavnosti, usmerjene v zagotavljanje popolnega upoštevanja pravic posameznika skladno z določili in duhom zadevne zakonodaje, tj. prava s področja človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in begunskega prava. Človekove pravice in humanitarne organizacije morajo te dejavnosti 5 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij. 2011. Dostopno na: www.iom.int/key-migration-terms. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 6 Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij. 2006. Dostopno na: http://publications.iom.int/system/files/pdf/iml_8_ slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 7 Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (dopolnjena in spremenjena različica), 20. decembra 2011, UL L 337/9. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 8 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij. 2011. Dostopno na: www.iom.int/key-migration-terms. Zadnji dostop 19. avgusta 2016 9 Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij. 2006. Dostopno na: http://publications.iom.int/system/files/pdf/iml_8_ slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 7
izvajati nepristransko (ne na podlagi rase, nacionalnega ali etničnega porekla, jezika ali spola)«(stalni medgeneracijski odbor). Pravna zaščita, ki temelji na mandatu, ki se z mednarodno pogodbo dodeli organizaciji, tako da se zagotovi, da države spoštujejo pravice, opredeljene v dokumentih, kot so Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, ženevske konvencije iz leta 1949 in njihovi protokoli iz leta 1977, pravica do pobude Mednarodnega odbora Rdečega križa, konvencije Mednarodne organizacije dela, predpisi o človekovih pravicah (IOM, 2006). 10 Migrant: katera koli oseba, ki se premika ali se je premaknila čez mednarodno mejo ali znotraj države stran od svojega običajnega prebivališča, ne glede na (1) pravni status te osebe; (2) to, ali je premik prostovoljen ali ne; (3) vzroke premika; ali (4) dolžino njenega bivanja (IOM, 2011). 11 Begunec: oseba, ki se»zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države«(druga točka razdelka A 1. člena Konvencije o statusu beguncev, 1951, kot je spremenjena s Protokolom iz leta 1967). Poleg Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 (člen 1 (2)), begunca opredeljuje tudi Konvencija Organizacije afriške enotnosti (OAU) iz leta 1969. Le ta opredeljuje begunca kot katero koli osebo, ki je prisiljena zapustiti svojo državo»zaradi zunanje agresije, okupacije, tuje nadvlade ali dogodkov, ki resno ogrožajo javni red bodisi na nekaterih območjih države njenega izvora ali nacionalnosti ali v celotni državi.«podobno Kartagenska deklaracija iz leta 1984 navaja, da med begunce spadajo tudi osebe, ki pobegnejo iz svoje države,»ker so njihovi življenje, varnost ali svoboda ogroženi zaradi splošnega nasilja, tuje agresije, notranjih konfliktov, množičnih kršitev človekovih pravic ali drugih okoliščin, ki resno ogrožajo javni red«(iom, 2006). 12 Status begunca: pomeni, da država članica prizna državljana tretje države ali osebo brez državljanstva kot begunca. Ta status se podeli osebi, ki razumno in verodostojno dokaže, da je v domači državi ogrožena na podlagi rasne, verske, narodne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini (2011/95/EU, poglavje 1, člen 2 (e)) 13. 10 Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij. 2006. Dostopno na: http://publications.iom.int/system/files/pdf/iml_8_ slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 11 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij. 2011. Dostopno na: www.iom.int/key-migration-terms. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 12 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Glosar migracij. 2006. Dostopno na: http://publications.iom.int/system/files/pdf/ iml_8_slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 13 Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (dopolnjena in spremenjena različica), 20. decembra 2011, UL L 337/9. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 8
3. PREGLED POLITIK IN OBSTOJEČIH PRAKS 3.1 Statistični pregled Večino prošenj za mednarodno zaščito, ki so bile v preteklosti vložene v Sloveniji, so vložili državljani nekdanjih jugoslovanskih republik: Bosne in Hercegovine, Srbije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Hrvaške in Kosova v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244. 14,15 Uradni podatki kažejo, da je Slovenija med letoma 1995 in 2010 podelila mednarodno zaščito 209 osebam, pri čemer so bili na lestvici najpogostejših petih držav državljani Srbije in Črne gore (49), Nekdanje zvezne republike Jugoslavije (26), Bosne in Hercegovine (19), Irana (13) in Kazahstana (13) (MNZ, 2011). Od leta 2012 Slovenija beleži naraščajoče število oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito, pri čemer se države izvora prosilcev za azil spreminjajo in so čedalje bolj raznolike. Po uradnih podatkih Slovenske policije med oktobrom 2015 in marcem 2016 je v okviru vzhodnosredozemske oz. vzhodnobalkanske migracijske poti Slovenijo prečkalo 477.791 oseb, ki so svojo pot večinoma nadaljevali v države Severne in Zahodne Evrope. Od zaprtja migracijske poti marca 2016 je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 364 oseb. Od oktobra 2015 do julija 2016 je bilo skupno v državi vloženih 757 prošenj za mednarodno zaščito. Za primerjavo je bilo leta 2015 vloženih 277 prošenj za mednarodno zaščito, leta 2014 pa 385. 16 Podobno kot v drugih evropskih državah je v Sloveniji leta 2016 največ prošenj za mednarodno zaščito bilo vloženih s strani državljanov Afganistana, Sirije, Iraka in Irana. Spodnji graf prikazuje podatke o prosilcih za azil in osebah s priznano mednarodno zaščito (skupaj 276) v obdobju od leta 2010 do julija 2016. 14 V nadaljevanju: Kosovo/UNSC 1244. 15 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: http://www. mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 16 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: http://www. mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 9
Diagram 1: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, 2010 2016 (julij) 17 Pet najpogostejših nacionalnosti oseb s priznano mednarodno zaščito v obdobju 2012 2015 je prikazanih v spodnji preglednici. Preglednica 1: Prvih pet najštevilčnejših narodnosti oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, 2010 2015 18 2012 2013 2014 2015 DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO Afganistan 10 Sirija 7 Somalija 18 Iran 19 Somalija 8 Afganistan 5 Sirija 11 Sirija 10 Iran 5 Eritreja 4 Iran 7 Somalija 7 Kosovo/ UNSC 1244 2 Rusija 4 Palestina 1 Demokratična republika Kongo 2 Rusija 2 Iran 3 Nigerija 1 Kazahstan 2 Kot odziv na izjemno visoko število prošenj za mednarodno zaščito vloženih v letu 2015 v Grčiji in Italiji, je bil na ravni Evropske unije dogovorjen program premestitev. Po predlogu, ki ga je pripravila Evropska komisija maja 2015, je Svet sprejel sklepa (EU) 17 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: http://www. mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 18 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: http://www. mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 10
2015/1523 19 in (EU) 2015/1601 20 s katerima sta bila ustanovljena začasni in izredni mehanizem za premestitev 160.000 prosilcev z očitno potrebo po mednarodni zaščiti iz Grčije in Italije, ki bo izveden v letih 2016 in 2017. 21 Skladno s to shemo EU je Slovenija potrdila premestitev 567 22 prosilcev za azil iz Grčije in Italije, od katerih jih je do 17. avgusta 2016 s pomočjo IOM v Slovenijo že prispelo 61. Poleg navedenega se je Slovenija obvezala tudi, da bo do konca leta 2017 trajno preselila 60 sirskih državljanov iz Turčije, kar predstavlja del sheme EU za trajno preselitev. Med septembrom 2015 in aprilom 2016 je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje opravljenih petnajst novih registracij oseb s priznano mednarodno zaščito. Na področju zaposlovanja je bilo v zadnjih desetih letih po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje kot brezposelnih registriranih približno sto oseb s priznano mednarodno zaščito. Skladno z najnovejšimi razpoložljivimi podatki je bilo na dan 16. junija 2016 registriranih kot brezposelnih 50 oseb s priznano mednarodno zaščito. Dne 15. avgusta 2016 se je število oseb s priznano mednarodno zaščito, registriranih pri Zavodu za zaposlovanje, povzpelo na 78. Predvideva se, da bo število prijavljenih brezposlenih oseb še naprej naraščalo, zlasti zaradi izvajanja sheme premestitev in trajnih preselitev v Slovenijo. Podatki iz študije EMN kažejo, da je bilo leta 2014 v Sloveniji zaposlenih 18 oseb s priznano mednarodno zaščito. Navadno so bila to delovna mesta za določen čas v sektorjih, kot so gostinstvo, gradbeništvo, proizvodnja, živilska industrija, prevoz in obdelava lesa, kjer so delali kot pomožno osebje (EMN, 2015). Če primerjamo podatke Zavoda RS za zaposlovanje, je bilo tekom zadnjih deset let zaposlenih 22 oseb s priznano mednarodno zaščito, in sicer v sektorjih, kot so proizvodnja, gostinstvo in čiščenje. Študije kažejo, da se osebe s priznano mednarodno zaščito na splošno soočajo z določenimi ovirami pri dostopu na trg dela. Študija, ki sta jo izvedla Mednarodna organizacija za migracije in LINET z naslovom»vključitev nizko kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela«(2012) 23 je pokazala, da več kot 80 % vseh oseb med 15. in 64. letom, ki niso državljani EU in bivajo v EU, delajo ali pa so opredeljeni kot nizko kvalificirani ali nekvalificirani. Po podatkih Evropske komisije imajo migranti, ki niso državljani EU in bivajo v EU, podpovprečno raven veščin in kvalifikacij. Obenem pa dve tretjini visoko izobraženih migrantov iz tretjih držav dela v nizko ali srednje kvalificiranih poklicih ali 19 Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/all/?uri=oj:jol_2015_239_r_0011. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 20 Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/txt/?uri=celex%3a32015d1601. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 21 Evropski azilni podporni urad. Letno poročilo o stanju na področju azila v EU. Dostopno na: https://www.easo.europa.eu/information-analysis/annual-report. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 22 Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije. Vlada je odobrila načrt o premestitvi 567 oseb iz Italije in Grčije. Dostopno na: http://www.vlada.si/en/media_room/government_press_releases/press_release/article/government_adopts_information_society_development_strategy_to_2020_and_next_generation_broadband_network_development_plan_to_2020_57800/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 23 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vključitev nižje kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela. 2012. Dostopno na: https://publications.iom.int/books/labour-market-inclusion-less-skilled-migrants-european-union?language=en. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 11
pa so brezposelni. 24 Podobno opažamo v primeru državljanov držav, ki niso članice EU, ki bivajo v Sloveniji, na področjih gradbeništva, proizvodnje, prevozništva, gastronomije, zaposlitve v zabavni industriji, dela v gospodinjstvu in negi, ki so glavna področja zaposlovanja migrantov v Sloveniji. 25 Del razloga za to je, da se migrante zaradi njihovih držav izvora na splošno dojema kot slabše izobražene od lokalne populacije, kar še posebej velja za osebe s priznano mednarodno zaščito. Na primer 21 % ruskih migrantov na Finskem ima priznano terciarno izobrazbo, medtem ko je to uspelo manj kot 10 % somalijskih migrantov, ki so v večini osebe s priznano mednarodno zaščito. Kot posledica različnih dejavnikov, med katerimi prevladujeta pomanjkanje kvalifikacij in diskriminacija, se osebe s priznano mednarodno zaščito pogosto znajdejo v položaju, ko morajo sprejeti prekarno delo s slabimi delovnimi razmerami kot pomožno osebje. Razpoložljivi podatki kažejo, da so imeli begunci v preteklosti še posebej veliko težav pri vstopu na trg dela in da so njihovi izidi na splošno zaostajali za izidi drugih skupin migrantov. Na ravni povprečja EU je v povprečju trajalo od pet do šest let, da se je več kot 50 % oseb s priznano mednarodno zaščito vključilo v delovno okolje in celo 15 let, da so dosegli 70-odstotno stopnjo zaposlenosti, ki bi bila primerljiva z rezultati oseb, ki so se preselili zaradi dela oz. zaposlitve. 26 3.2 Pravica do dela med azilnim postopkom Ko posameznik zaprosi za mednarodno zaščito v Sloveniji, je nastanjen v Azilnem domu Vič v Ljubljani ali enem od njegovih dveh izpostav, ki sta bili ustanovljeni leta 2016 zaradi povečanega števila prosilcev za azil v državi (nova oddelka sta bila odprta v Ljubljani na Kotnikovi za samske moške in v Logatcu za družine). Azilne domove upravlja Ministrstvo za notranje zadeve Direktorat za notranje upravne zadeve, migracije in naturalizacijo, znotraj katerega je Sektor za statusne zadeve zadolžen za obdelavo prošenj za mednarodno zaščito. Skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti 27 imajo prosilci za azil pravico do: materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu v skladu s tem zakonom nujnega zdravljenja izobraževanja 24 Evropska komisija, podatkovna zbirka sporočil za javnost. Deset dejanj, s katerimi bi ljudem v Evropi pomagali do boljših kvalifikacij pogosto zastavljena vprašanja. Dostopno na: http://europa.eu/rapid/press-release_ip-16-2039_en.htm. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 25 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vključitev nižje kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela. 2012. Dostopno na: https://publications.iom.int/books/labour-market-inclusion-less-skilled-migrants-european-union?language=en. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 26 Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, Tematski sektor A: Gospodarska in znanstvena politika. Integracija beguncev na trgu dela: Strategije in dobre prakse. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/regdata/etudes/ STUD/2016/578956/IPOL_STU(2016)578956_EN.pdf. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 27 Republika Slovenija. Zakon o mednarodni zaščiti. Dostopno na: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako4911. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 12
dostopa na trg dela humanitarne pomoči žepnine Poleg brezplačne nastanitve v azilnih centrih so prosilci za azil upravičeni do prehrane, oblačil, obutve, osnovnih higienskih potrebščin in mesečne žepnine v višini 18 evrov. V primeru določenih okoliščin, ki jih opredeljuje zakon, in če to dopuščajo razmere, je mogoče prosilca za azil nastaniti v drugi primerni ustanovi ali zasebni nastanitvi. V takšnem primeru se jim podeli denarna pomoč (trenutno 144,40 EUR na mesec na posameznika, kar predstavlja 50 % minimalnega dohodka; ob tem je družinam zagotovljena dodatna denarna pomoč). Zaposlitev tujih državljanov, vključno z osebami z mednarodno zaščito, ureja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (2015). 28 Določilo 6. odstavka 6. člena zakona predpisuje prost dostop do slovenskega trga dela za osebe s priznano mednarodno zaščito (za begunce in osebe s priznano subsidiarno zaščito). Vendar pa je potrebno dodati, da je pravica do dela zagotovljena prosilcem za azil šele devet mesecev po tem, ko vložijo prošnjo za mednarodno zaščito, če v tem obdobju prosilcu ni bila vročena odločba in krivde za zamudo ni mogoče pripisati prosilcu (8. odstavek 6. člena). Omejitev pravice do dela je v skladu z določitvijo Direktive 2013/33/EU z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, vendar je potrebno dodati, da slovenska zakonodaja upošteva najvišjo določeno mejo, t.j. 9 mesecev. Ministrstvo za notranje zadeve prosilcem za azil po omenjenih devetih mesecih izda potrdilo, na podlagi katerega jim je omogočen dostop do trga dela, ne da bi za to potrebovali dodatno delovno dovoljenje. Tako so prvih devet mesecev azilnega postopka možnosti prosilcev za azil za delo omejene. Skladno z 82. členom Zakona o mednarodni zaščiti in Pravilnikom o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito lahko prosilci za azil pomagajo z različnimi dejavnostmi, povezanimi z vzdrževanjem, nastanitvijo in prevajalskimi storitvami v azilnih domovih, za kar prejmejo plačilo skladno z urno postavko Ministrstva za notranje zadeve, kot sledi: Vrsta dela: Lahko fizično delo Težko fizično delo Strokovno tehnično delo Pomoč pri komunikaciji Urna postavka: 2,5 EUR 3,5 EUR 3 EUR 4 EUR Zgoraj navedene postavke za različna dela so objavljene na oglasni deski azilnega doma. Različne plačane dejavnosti se izvajajo v dogovoru z odgovornim socialnim delavcem / socialno delavko, plačane pa so skladno s predloženimi urniki, ki prikazujejo število opravljenih delovnih ur. Moški in ženske opravljajo lažja fizična dela (čiščenje, urejanje 28 Republika Slovenija. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Dostopno na: http://www.pisrs.si/pis.web/pregled- Predpisa?id=ZAKO6655. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 13
krajine in pomoč pri vzdrževanju humanitarnega skladišča), strokovna tehnična dela (kot je npr. pleskanje) in pomoč pri komunikaciji z drugimi prosilci za azil oz. prevajalske storitve. Moški lahko opravljajo tudi zahtevnejša fizična dela, kot je seljenje pohištva in premikanje večjih donacijskih predmetov. Skladno s podatki, ki jih je zagotovil azilni dom, pravico do dela, vključno z informacijami v zvezi s pravico do dostopa do trga dela devet mesecev od datuma, ko je bil začet azilni postopek, prosilcem za azil pojasni socialni delavec / socialna delavka na prvem psihosocialnem podpornem sestanku. Poleg socialnih delavcev pomoč pri vključevanju na trg dela in iskanju zaposlitve zagotavlja tudi Inštitut za afriške študije in druge civilnodružbene organizacije, ki so prisotne v azilnem domu. Podatki azilnega doma, ki se nanašajo na zadnjih pet let, kažejo, da je bil samo en moški prosilec za azil zaposlen izven azilnega doma, in sicer je šlo za kratkoročno zaposlitev kot skladiščnik. Skladno z odgovori, ki jih je zagotovil azilni dom za namene te raziskave, so najopaznejše ovire, na katere prosilci za azil naletijo pri iskanju zaposlitve, jezikovna ovira in nezmožnost izpolnjevanja izobrazbenih zahtev delodajalcev zaradi težav pri priznavanju kvalifikacij brez potrebnih dokazil. Kot možno rešitev te težave azilni dom predlaga organizacijo kratkih izobraževalnih programov v okviru Zavoda RS za zaposlovanje, ki bi prosilcem za azil omogočili, da bi bili bolje pripravljeni in usposobljeni za določeno delo. Nadaljnji ukrep, ki ga priporoča azilni dom, je tudi razvoj programov usposabljanja na delovnem mestu. V naslednjem poglavju bo pojasnjeno, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trenutno razvija nekatere od teh ukrepov. 3.3 Dostop oseb s priznano mednarodno zaščito do trga dela Tisti prosilci za azil, katerim je podeljena mednarodna zaščita, zapustijo azilni dom in so nastanjeni bodisi v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru, s katerimi upravlja Ministrstvo za notranje zadeve in kjer navadno ostanejo eno leto ali v primeru utemeljenih okoliščin 18 mesecev, bodisi v zasebni nastanitvi. V primeru zasebne nastanitve ministrstvo prispeva finančno subvencijo za dobo največ treh let. Znesek subvencije je določen z Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito. V času raziskave je znašal 288,81 EUR za samsko odraslo osebo. Ministrstvo za notranje zadeve zaposluje svetovalce za integracijo, ki spremljajo individualni napredek oseb s priznano mednarodno zaščito, obveščajo in pomagajo pri vključitvi v novo družbo. Zagotavljajo tudi informacije in pomagajo pri nastanitvi, osebnem načrtovanju, zaposlitvi in izobraževanju. Ta vrsta pomoči je na voljo prva tri leta po tem, ko je podeljena mednarodna zaščita. Svetovalci zagotavljajo tudi psihosocialno podporo (EMN, 2015: 19). Ministrstvo za notranje zadeve prek javnega razpisa izbere tudi nevladno organizacijo za izvedbo orientacijskih tečajev in integracijskih dejavnosti za osebe s priznano mednarodno zaščito. Od leta 2013 dalje je bilo kot organizacija za izvedbo integracijskih dejavnosti izbrano Društvo Odnos. Obseg zagotovljene pomoči vključuje širok nabor podpore. 14
Poleg izvedbe orientacijskih tečajev vključuje tudi pomoč pri iskanju zaposlitve, odpiranju bančnega računa, iskanju primerne zasebne nastanitve in komunikaciji z najemodajalci, spremstvo v bolnišnice in druge ustanove, pomoč pri učenju ter svetovanje v zvezi z različnimi življenjskimi situacijami. Poleg navedenega Ministrstvo za notranje zadeve prek javnega razpisa izbere tudi šole, ki ponujajo jezikovne tečaje tujim državljanom in osebam s priznano mednarodno zaščito. Osebe s priznano mednarodno zaščito imajo pravico, da se udeležijo brezplačnega tečaja slovenskega jezika v trajanju 300 ur, lahko pa zaprosijo za dodatnih 100 ur tečaja, ki se odobrijo na podlagi vložene prošnje na Ministrstvo za notranje zadeve. Izvajalci in udeleženci tečajev se večinoma strinjajo, da jezikovne veščine predstavljajo ključni element za uspešno vključitev v družbo in da so ključnega pomena pri vstopanju na trg dela. Kot bo prikazano v naslednjem poglavju, tako intervjuvanci kot vladne ustanove, s katerimi smo se posvetovali za namene te raziskave menijo, da je dobro znanje slovenskega jezika temeljnega pomena za uspešno integracijo in dostop do trga dela. Osebe s priznano mednarodno zaščito so upravičene tudi do finančne socialne pomoči, otroških dodatkov, socialnega varstva in koriščenja pravic iz naslova javnih sredstev ter splošnih integracijskih dejavnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zadolženo za zagotavljanje minimalnih sredstev osebam s priznano mednarodno zaščito. Ministrstvo prav tako objavlja javne razpise za organizacije civilne družbe in druge razpoložljive deležnike, namenjene izvedbi socialnih projektov ali programov, ki zagotavljajo podporo in pomoč osebam s priznano mednarodno zaščito. Med njimi so svetovanje, pravna pomoč in psihološka pomoč za osebe s priznano mednarodno zaščito. Ministrstvo igra pomembno vlogo pri omogočanju dostopa do trga dela osebam s priznano mednarodno zaščito. 29 Odgovorni organ za priznavanje in potrjevanje izobrazbenih kvalifikacij je center ENIC- NARIC 30 na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Postopek je brezplačen za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj stroške nosi Ministrstvo za notranje zadeve, ki prek svetovalcev za integracijo pomaga tudi s samim procesom priznavanja kvalifikacij. Treba pa je poudariti, da veliko število prosilcev za azil ne razpolaga s potrebno dokumentacijo ali dokazili o svoji zaključeni izobrazbi. Alternative metode testiranja in priznavanja kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so pridobljene s pomočjo neformalnega učenja, v Sloveniji še niso ustrezno razvite. V Sloveniji se iskalci zaposlitve registrirajo pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki ima enote v vseh večjih mestih po Sloveniji. Njegove glavne dejavnosti so svetovanje v zvezi z zaposlovanjem ter posredovanje dela, upravljanje nadomestil za brezposelne in zavarovanj za primer brezposelnosti. Med uporabnike Zavoda za zaposlovanje med drugimi spadajo brezposelne osebe, delodajalci, iskalci zaposlitve ter učenci in študenti, ki potrebujejo strokovno pomoč na področjih usmerjanja pri zaposlitvi in na poklicni poti. Zavod RS za zaposlovanje deluje kot most med delodajalci in iskalci zaposlitve. Brezposelne osebe, 29 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Področja dela. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/en/areas_of_work. Zadnji dostop 10. avgusta 2016. 30 Evropska komisija, Svet Evrope in UNESCO. ENIC NARIC. Dostopno na: www.enic-naric.net. Zadnji dostop 19. avgusta 2016. 15
vključno z nezaposlenimi osebami s priznano mednarodno zaščito, se lahko registrirajo kot iskalci zaposlitve in so dodeljeni svetovalcu za zaposlovanje, s komer razvijejo individualni načrt zaposlitve, pri čemer se posvetujejo o svojih veščinah, kvalifikacijah in preteklih delovnih izkušnjah. Svetovalec nato preveri ustrezne in relevantne sektorje, ki ustrezajo profilom iskalcev zaposlitve. Ko je na voljo prosto delovno mesto, iskalci zaposlitve prejmejo informacijo o tem po e-pošti in se lahko na prosto delovno mesto prijavijo. V primeru razpoložljivega financiranja svetovalec poišče morebitne ustrezne programe usposabljanja, ki lahko povečajo konkurenčnost iskalca, npr. jezikovne tečaje ali usposabljanje za pridobitev poklicnih kvalifikacij. V okviru Zavoda za zaposlovanje deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje, ki vodi skupinska/individualna srečanja, med katerimi zagotavlja nasvete o tem, kako pripraviti dober življenjepis ter kako se pripraviti na razgovor za službo in ga tudi dobro izpeljati. Center zagotavlja tudi naslednje informacije: opis poklicev, informacije o ustanovah za (višjo) sekundarno in visokošolsko izobrazbo, informacije o možnostih poklicnega usposabljanja in študija v tujini, informacije o razpoložljivi finančni pomoči za izobraževanje in usposabljanje, objave o izobraževalnih programih, informacije o študentskih nastanitvah, objave delovnih mest, usmeritve in orodja za učinkovitejše iskanje zaposlitve ter nudi računalniške programe za samostojno načrtovanje izobraževanja ali poklicne poti. Zavod RS za zaposlovanje prav tako gosti Evropsko službo za zaposlovanje (EURES). EURES je mreža javnih služb za zaposlovanje Evropske unije/evropskega gospodarskega prostora (EU/EGS), ki ga vodi, koordinira in sofinancira Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. EURES upravlja portal s podatkovno zbirko prostih delovnih mest v državah članicah EU/EGS in Švici. EURES zagotavlja svetovanje, informacije in storitve posredovanja zaposlitve na evropskem trgu dela ter informacije o življenju in delu v tujini. Prav tako organizira odprte dneve za iskalce zaposlitve, zaposlitvene sejme in druge dogodke, za katere pripravi in predstavi informacije o priložnostih za delo in življenje v državi. Pri iskanju zaposlitve bi osebe s priznano mednarodno zaščito lahko preverile možnosti za zaposlitev v drugih državah EU tudi s pomočjo storitev EURES. Vendar pa osebe s priznano mednarodno zaščito nimajo samodejno prostega dostopa do evropskega trga dela. Poleg tega morajo izpolnjevati določene pogoje, vključno z jezikovnimi kompetencami, in morajo v nekaterih primerih imeti delovno dovoljenje. V določenih in redkih primerih pa lahko oseba z mednarodno zaščito, če jo napoti slovenski delodajalec, dela v tujini kot napoteni delavec, ne da bi potrebovala delovno dovoljenje. Vse osebe, ki so registrirane pri Zavodu RS za zaposlovanje, uživajo enake pravice, kot je udeležba v ukrepih aktivne politike zaposlovanja, tečajih slovenskega jezika, izobraževalnih programih za odrasle, poklicnih kvalifikacijah ter usposabljanju in nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Ta pravica prav tako velja za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so registrirane pri zavodu. Udeležba v teh ukrepih temelji na posebni strokovni oceni vsakega kandidata. Prav tako pa je odvisna od razpoložljivosti financiranja. Osebe s priznano mednarodno zaščito lahko prav tako naletijo na jezikovno oviro, ko poskušajo priti do poklicnih usposabljanj in drugih storitev. Zavod RS za zaposlovanje ne razpolaga 16
s podatki o številu oseb s priznano mednarodno zaščito, ki so bile v preteklosti vključene v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ). Podatki iz študije EMN iz leta 2015 kažejo, da je v Sloveniji med letoma 2010 in 2014 v različnih podpornih ukrepih sodelovalo naslednje število oseb s priznano mednarodno zaščito. Diagram 2: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, ki so sodelovale v različnih podpornih ukrepih, 2010 2015 31 31 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: http://www. mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016. 17
4. NAČRTOVANI UKREPI ZA PODPORO PRI INTEGRACIJI NA TRGU DELA Kot je bilo omenjeno v uvodnem poglavju, se je v letu 2016 povišalo število prosilcev za azil v Sloveniji. Medtem ko je bil odziv deležnikov v prvih mesecih osredotočen na takojšnjo pomoč na terenu s posebnim poudarkom na zagotavljanju primerne nastanitve, je pozornost v zadnjem času usmerjena na omogočanje in zagotavljanje uspešne dolgoročne integracije v državi. Integracijo na trgu dela so vsi deležniki prepoznali kot ključno komponento, pri čemer številne vladne organizacije prilagajajo obstoječe programe, tako da bi ustrezale potrebam ciljne skupine, ter razvijajo nove programe za spoprijemanje s povečanim številom uporabnikov storitev, vključno z zaposlovanjem novega osebja. 23. junija 2016 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev, na podlagi katere bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo poseben program javnih del, namenjen okrepitvi pomoči z nemotenim zagotavljanjem oskrbe in nastanitve prosilcev za azil in oseb s priznano mednarodno zaščito, katerega bo izvedel Zavod RS za zaposlovanje. Program javnih del bi moral zagotavljati dovolj osebja za nemoteno in celovito oskrbo prosilcev za azil in intenzivno pomoč pri integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito. Vlada je odločitev oblikovala na podlagi ugotovitve, da trenutno razpoložljivo osebje ter standardi zagotavljanja oskrbe in pomoči pri integraciji ne zadoščajo za zagotavljanje kakovostne pomoči pri procesu integracije ter za omogočanje hitre prilagoditve življenju v Sloveniji. Skladno z informacijami, ki smo jih prejeli od Zavoda RS za zaposlovanje za namene te raziskave, njihovi obstoječi in razpoložljivi programi za podporo zaposlovanju niso ustrezni za osebe z mednarodno zaščito ob upoštevanju njihovih kompetenc, jezikovnega znanja in drugih veščin, povezanih z iskanjem zaposlitve. Iz tega razloga je Zavod RS za zaposlovanje skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravil delovni načrt, ki temelji na dobrih praksah zahodnoevropskih držav, zlasti skandinavskih, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju integracije tujih državljanov. Skladno s tem novim delovnim načrtom se bodo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pri Zavodu RS za zaposlovanje registrirane kot nezaposlene, udeležile orientacijskega programa, ki mu bo sledil tečaj slovenskega jezika v obsegu 300 ur. Stroške teh dejavnosti bo krilo Ministrstvo RS za notranje zadeve. Po zaključku jezikovnega tečaja bo izvedena delavnica za zagotovitev informacij o posebnostih trga dela v Sloveniji in različnih zahtevah delodajalcev, da bodo udeleženci lahko pridobili kompetence, ki so pomembne pri iskanju dela. Delavnica bo potekala v jeziku, ki ga udeleženci razumejo. Poleg navedenega bosta v okviru aktivne politike zaposlovanja zagotovljena dva posebna programa. Prvi program bo osredotočen na dostop do usposabljanj v okviru nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter do drugega neformalnega znanja in veščin, ki so bili opredeljeni 18
v zvezi s potrebami na slovenskem trgu dela. Ta program bo najprej opredelil posamezne interese in kompetence pred vključitvijo v usposabljanje za poklicne kvalifikacije in druge neformalne kompetence. Drugi program bo osredotočen na usposabljanje na delovnem mestu. Namen programa je, da se osebe s priznano mednarodno zaščito usposabljajo neposredno na delovnem mestu pri delodajalcu, in sicer najdlje za obdobje šestih mesecev. Poleg pridobitve spretnosti in kompetenc potrebnih za delo, je namen programa tudi v tem, da udeležencem zagotovi pomoč pri intenzivnem učenju slovenskega jezika. Poleg navedenega namerava Zavod RS za zaposlovanje zaposliti dva svetovalca za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki bosta imela vlogo kulturnih mediatorjev. Svetovalca bosta povezovala različne dejavnosti znotraj Zavoda RS za zaposlovanje. Vzpostavljala bosta tudi stik s potencialnimi delodajalci. Zavod namerava zagotavljati dodatne storitve z načrtovanimi ukrepi za osebe s priznano mednarodno zaščito z namenom zagotovitve enakosti z drugimi nezaposlenimi osebami in da bodo postali konkurenčnejši za delodajalce. Zavod RS za zaposlovanje prav tako namerava s krepitvijo zmogljivosti okrepiti medkulturne kompetence svojih zaposlenih. Prav tako bo še naprej sodeloval z nevladnimi organizacijami, ki so aktivne na področju integracije, kot so Slovenska filantropija in Društvo Odnos, ter IOM Slovenija, ki prispevajo k integraciji oseb z mednarodno zaščito na trg dela. Zavod RS za zaposlovanje je izpostavil, da čeprav večina ciljne skupine trenutno ne koristi možnosti za samozaposlitev in različne oblike podjetništva, kot je socialno podjetništvo, lahko vendarle te oblike zaposlitve predstavljajo ustrezno rešitev za določeno število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji. Eden izmed ukrepov za spodbujanje tovrstne zaposlitve bi lahko bila na enem mestu organizirana skupinska in individualna svetovalna srečanja s podjetniki, kjer bi lahko udeleženci izvedeli več o zakonodajnem ozadju in praktičnih vidikih, kot sta razvoj poslovnega načrta in računovodstvo, da bi bili bolje seznanjeni s to čedalje bolj prevladujočo obliko zaposlitve. Podatki, pridobljeni z intervjuji, kažejo, da se 14 od 20 vprašancev zanima za samozaposlitev in podjetništvo kljub pomanjkanju potrebnih informacij ali začetnega kapitala. 18 od 20 intervjuvancev prav tako ni bilo seznanjenih s konceptom socialnega podjetništva. Širjenje in prilagajanje možnosti, da bi bilo socialno podjetništvo dostopnejše ciljni skupini, ter omogočanje finančnih spodbud za nova podjetja, vključno z razpoložljivostjo manjše finančne pomoči, bi lahko pripomoglo k reševanju problematike pomanjkanja sredstev, potrebnih za samozaposlitev. Vprašalnik, ki je bil predložen Direktoratu za trg dela in zaposlovanje pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se je osredotočal na pridobivanje podatkov o aktivnih politikah zaposlovanja ter kako bodo migranti in osebe s priznano mednarodno zaščito vključeni v program. Aktivna politika zaposlovanja je program, ki se osredotoča na izboljšanje zaposljivosti ranljivih skupin in podporo dolgoročno nezaposlenim osebam pri dostopu do trga dela. Z vprašalnikom smo poizvedovali tudi o drugih politikah, programih ali ukrepih, ki so jih te ustanove sprejele z namenom krepitve integracije oseb s priznano mednarodno zaščito na trgu dela. Osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pri Zavodu RS za zaposlovanje registrirane kot brezposelne, se lahko vključijo v vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Vključitev v ukrepe navedene politike mora biti del individualnega zaposlitvenega načrta. Poleg tega 19
mora za vključitev zadostovati vsem pogojem delodajalca. Osebe s priznano mednarodno zaščito se bodo lahko vključile v aktivno politiko zaposlovanja po zaključku 300-urnega tečaja slovenskega jezika, ki ga organizira Ministrstvo za notranje zadeve. Ko bodo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so registrirane kot brezposelne, sodelovale v uvodnem programu in jezikovnem tečaju slovenskega jezika, bodo skladno s predpisi o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja upravičene do finančnega prispevka ter nadomestila potnih stroškov (slednje velja, če bo program presegal 100 ur). Glede na pričakovano povečanje števila oseb s priznano mednarodno zaščito, ki se bodo registrirale kot brezposelne, bo Zavod RS za zaposlovanje v prvi fazi izvedel dodatno usposabljanje treh oseb, tj. dveh svetovalcev za zaposlitev oseb s priznano mednarodno zaščito in enega koordinatorja za dejavnosti. V primeru povečanega števila registracij pri Zavodu RS za zaposlovanje se ocenjuje, da bo potrebna zaposlitev dodatnega svetovalca na vsakih 100 na novo registriranih strank. Koordinator in osebni poklicni svetovalci bodo opravljali tudi obiske v azilnih domovih z namenom, da prosilcem za azil predstavijo slovenski trg dela. Zavod RS za zaposlovanje bo prav tako še naprej sodeloval z nevladnimi organizacijami, ki delajo s ciljno skupino (posebej s Slovensko filantropijo in Društvom Odnos). 20