VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO DIPLOMSKA NALOGA AĆIMOVIĆ LEA Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO RAZCVET GOSPODARSTVA SAUDSKE ARABIJE AĆIMOVIĆ LEA Predavatelj-ica- mentor-ica: Mentor-ica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektor/ica: Prevod v tuj jezik: Manica Zupanič Tonči Turk Elect Marija Zmagaj Lea Aćimović Maribor 2008

ZAHVALA Pri izdelavi naloge mi je svetovala Manica Zupančič, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vsem zaposlenim na Dobi, višji strokovni šoli. Lea Ačimovič

POVZETEK V nalogi so zbrani in predstavljeni podatki o napredku, ki ga je Saudska Arabija uspela doseči na področju turizma, kmetijstva, izobraževanja in diverzifikacije drugih področij ekonomije. Vse spremembe so posledica odločitve vlade, da ekonomija Saudske Arabije ne bo več toliko odvisna od nestabilnega naftnega trga. Velik vpliv na odločitve vlade, da krene na pot sprememb, je imela tudi globalizacija. Kot primer vdirajoče globalizacije so predstavljeni tudi podatki o nakupnih navadah Saudijcev in Slovencev. Ključne besede: islam, turizem, kmetijstvo, izobraževanje, ekonomska mesta, vlaganja, nakupne navade. SUMMARY In this diploma some data about the progress Saudi Arabia made in tourism, agriculture and education are presented. From presented data the level of diversification of Saudi Arabia economy can also be deduced. All the changes are direct consequence of government decision that Saudi Arabia economy in future will not depend on instable oil market in such a great deal as it did so far. Major influence on government decision to undertake the way of changes had the proruption of globalization process, to. As an example of globalisation impact on Saudi Arabia the data of shopping habits in Saudi Arabia and Slovenija are presented. Key wards: Islam, tourism, agriculture, education, economic cities, investments, shopping habits.

KAZALO 2 PREDSTAVITEV SAUDSKE ARABIJE... 9 2.1 Geopolitično gospodarska predstavitev... 9 2.1.1 Arabski polotok... 9 2.1.2 Povezovanje in islam... 11 3 SAUDSKA ARABIJA... 13 3.1 Gospodarska predstavitev... 14 4 ISLAM... 15 4.1 Koran... 16 4.2 Islamsko pravo... 17 4.3 Islamska ekonomija... 17 4.4 Položaj žensk... 17 5 GOSPODARSKO PLANIRANJE... 19 5.1 Zgodovinski razvoj ekonomije saudske arabije... 19 5.2 Petletni razvojni plani... 20 4.3 Vstop v WTO... 21 6 NAFTNA INDUSTRIJA... 22 7 KMETIJSTVO... 24 8 TURIZEM... 29 9 IZOBRAŽEVANJE... 32 9.1 Splošno izobraževanje... 32 9.2 Višje izobraževanje... 33 9.3 Usposabljanje... 34 9.4 Posebno izobraževanje in izobraževanje odraslih... 34 10 GLOBALIZACIJA... 35

11 EKONOMSKI KAZALNIKI... 37 11.1 Odprtost za tuja vlaganja... 37 11.2 Saudizacija... 41 12 EKONOMSKA MESTA... 44 13 VLADNA PODPORA ZASEBNEMU SEKTORJU... 46 14 PREDVIDEVANJA O GOSPODARSKI RASTI... 48 15 NAKUPNE NAVADE... 51 15.1 Nakupne navade v Saudski Arabiji... 51 15.2 Nakupne navade v Sloveniji... 57 15.3 PRIMERJAVA... 62 16 ZAKLJUČKI... 63 17 LITERATURA... 65 18 VIRI... 66 KAZALO SLIK Slika 1: Geografski položaj Saudske Arabije... 14 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Proizvodnja nafte v Saudski Arabiji... 22 Preglednica 2: Proizvodnja ostalih proizvodov na podlagi nafte... 22 Preglednica 3: Proizvodnja nekaterih pomembnejših kovin Au, Ag, Cu in Zn... 23 Preglednica 4: Kreditiranje rudarstva... 23 Preglednica 5: Bančni krediti za kmetijstvo in ribištvo... 24 Preglednica 6: Kmetijske površine in proizvodnja... 25 Preglednica 7: Proizvodnja mesa, mleka, mlečnih izdelkov in jajc... 25 Preglednica 8: Proizvodnja živine (000 glav)... 26 Preglednica 9: Ribištvo v Saudski Arabiji... 26 Preglednica 10: Višine reditov in subvencij v kmetijstvu... 27 Preglednica 11: Razporeditev kreditov v kmetijdstvu po namenu... 27 Preglednica 12: Prejemniki posojil... 27 Preglednica 13: Pogostost destinacij... 29

Preglednica 14: Kategorije nastanitvenih kapacitet... 29 Preglednica 15: Število turistov... 29 Preglednica 16: Poraba v turizmu... 30 Preglednica 17: Prispevek turističnega sektorja k BDP... 30 Preglednica 18: Delovna mesta v turizmu... 30 Preglednica 19: Predvideno število delovnih mest v turizmu (000)... 31 Preglednica 20: Statistični podatki za leto 2008 (predvidevanja)... 31 Preglednica 21: Predvidevanja o rasti turizma do leta 2018... 31 Preglednica 22: Število vpisanih, učiteljev, šol in razredov (splošno izobraževanje, 2006)... 32 Preglednica 23: Dokončana stopnja študija v letu 2006 (višje izobraževanje)... 33 Preglednica 24: Stopnja ekonomske odprtosti... 38 Preglednica 25: Vrednost neposrednih tujih vlaganj... 41 Preglednica 26: Zaposleni v Saudski Arabiji v letih 1985-2005... 42 Preglednica 27: Stopnja nezaposlenosti domačinov 2000-2006... 42 Preglednica 28: Nezaposlnenost v Saudski Arabiji 2000-2007... 42 Preglednica 29: Nezaposleni glede na stopnjo izobrazbe 2001-2007... 42 Preglednica 30: Starost nezaposlenih... 43 Preglednica 31: Predvidevanja o rasti nekaterih kazalnikov... 50 Preglednica 32: Najbolj pogosti razlogi za nakupovanje v trgovinah z izelki vsakdanje rabe... 60

1 UVOD V času, ki sem ga prebila v Saudski Arabiji sem opazila, da se Saudska Arabija spreminja. Seveda so bile opazne le zunanje spremembe velik porast turistične ponudbe, povečano število gradbišč, večja ponudba kmetijskih proizvodov in podobno. Zato sem se odločila, da raziščem, kaj je temu vzrok. Namen naloge je predstaviti podatke, ki se nanašajo na ekonomijo Saudske Arabije, predvsem pa ugotoviti, kaj je gonilna sila tega gospodarstva. V nalogi sem v ta namen predstavila: privatizacijo, globalizacijo, saudizacijo in skrb, ki jo država namenja kmetijstvu, turizmu, izobraževanju in brezposelnosti. Kot enega izmed pogledov na odprtost gospodarstva Saudske Arabije, v pogojih naraščajoče globalizacije, sem predstavila nakupovalne navade Saudijcev in jih primerjala z nakupovalnimi navadami Slovencev. Namen naloge je bil tudi ugotoviti, kako se Saudska Arabija»spopada«z islamom, ki je tam prevladujoča religija. S tem mislim z njegovim vplivom na gospodarstvo. V nalogi bom predstavila tudi institucije, ki se v Saudski Arabiji ukvarjajo s financiranjem gospodarstva in njihov vpliv nanj. Ker je v Saudski Arabiji pretežno v uporabi angleščina, nosijo tudi Saudske institucije angleške nazive. V nalogi jih nisem slovenila. Cilj naloge je bil na podlagi teh podatkov ugotoviti, ali stopa Saudska Arabija na novo gospodarsko pot, ko njeno gospodarstvo ne bo v tolikšni meri odvisno od načrpane nafte, ampak bo oprto za tuja in domača vlaganja, oprto na lastne kadrovske vire (saudizacija), kakšna je vladna podpora turizmu in kmetijstvu ter podobno. Vrednosti so podane v rialih, njihovi domači valuti in dolarjih, kar pa za nalogo ni moteče, saj gre v veliki večini za primerjavo med predstavljenimi podatki, ne pa za predstavitev absolutnih zneskov. Statistični podatki so dostopni na internetnih mestih, pa tudi kar nekaj literature, ki obravnava to področje, je bilo mogoče dobiti v Saudski Arabiji. Šlo je za knjižne publikacije pa tudi za vrsto časopisnih člankov, ki sem jih zbirala. To je bila prva omejitev pri tej raziskavi, drugo pa je predstavljalo obdobje med leti 2003 in 2007, na katero je bila predvsem omejena raziskava. 7

Pri pripravi naloge bom uporabila naslednje metode: študij literature (v papirnati in elektronski obliki), proučevanje letnih poročil, deskripcije in komparacije. Osnovna trditev, ki sem jo v nalogi dokazovala, je: H 1: zbrani podatki kažejo na to, da se Saudska Arabija zaveda globalizacije, ki je na pohodu in se ji ne bo mogla izogniti. V pogojih globalizacije pa odvisnost ekonomije od načrpane nafte ni perspektivna. 8

2 PREDSTAVITEV SAUDSKE ARABIJE 2.1 Geopolitično gospodarska predstavitev 2.1.1 Arabski polotok Prevladujoč faktor povezovanja tega področja je islamska religija, ki jo je mogoče predstaviti kar kot identiteto tega področja. Vgradila se je v vsa področja življenja (tudi ekonomijo) arabskih držav. Islam je tako postal gonilna sila, ki stoji za arabsko kulturo, družbo, obnašanjem, mišljenjem in moralo. Evropska kolonizacija arabskega sveta se je začela v začetku 19. stoletja. Anglija in Francija sta obvladovali pretežni del arabskega sveta vse do sredine dvajsetega stoletja. Drugo pomembno poglavje za arabske države v dvajsetem stoletju je bil dvig cen nafte v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta dvig je omogočil velikansko rast porabe v nekaterih področjih Srednjega vzhoda. Arabski svet predstavlja 280 milijonov arabsko govorečih ljudi v dvajsetih državah. Povezujeta jih skupna kultura in jezik, vendar med njimi obstajajo velike razlike v politični orientaciji. Tudi življenjski standard teh držav je različen. Na eni strani gre za z nafto bogate zalivske države, na drugi strani pa so revne države drugega dela Arabije. Države, ki niso bogate z nafto, imajo običajno visoko nezaposlenost, kapitalske in uvozne omejitve pa zavirajo njihovo ekonomsko rast (Campell, 1995 str. 27). Z nafto bogate arabske države, med njimi tudi Saudska Arabija, obračajo približno 90% naftnega dohodka in imajo zato visok dohodek na prebivalca, vendar pa so zelo slabo industrijsko razvite. Nekatere izmed teh držav pa so pospeševale industrijsko diverzifikacijo. V glavnem je ta potekala pod ostro državno kontrolo. V to skupino sodijo Irak, Libija in Alžirija. Države, ki sodijo v skupino držav brez naftnega bogastva, pa so odvisne predvsem od kmetijstva. Vsem arabskim državam pa je skupno, da uvažajo veliko industrijske in transportne opreme. Arabske države se lahko uspešno povezujejo s svetovnimi trgovinskimi tokovi, zato lahko zadovoljujejo svoje osnovne ekonomske potrebe. Moralne temelje, na katerih temelji njihova družba, lahko pri tem zaščitijo tako, da sledijo principu islamskega prava. Islam ne nasprotuje modernizaciji. Problem namreč ni modernizacija sama po sebi, ampak nekateri njeni vidiki. Muslimani potrebujejo hotele, vendar se postavi vprašanje, ali potrebujejo kazinoje. Muslimanski konservativci ne nasprotujejo tujim vlaganjem, če 9

takšna vlaganja ne pomenijo pornografije, alkoholizma, odvisnosti od drog, iger na srečo, mladinskega prestopništva ali kriminala. Konservativci to zavračajo, ker ni v nikakršni zvezi z napredkom in modernizacijo. Razvojni potenciali posameznih držav so zelo različni. Ta različnost izhaja predvsem iz razlike v naravnih bogastvih, iz oblike in sestave terena, števila prebivalcev in odnosa do življenja nasploh. Na primer: velika razlika med Marokom in Saudsko Arabijo izhaja predvsem iz naravnih virov. Imata pa skupne kulturne osnove, ki izhajajo iz prevladujočega islama. V Saudski Arabiji je islam vsakodnevni način življenja, kar je opazno v molitvah, konservativnem načinu življenja in vsakoletnem prihodu romarjev v Meko in Medino. Ne glede na to, ali si iz Maroka ali Saudske Arabije, je v način življenja vključen tudi zahodnjaški utrip. To je posledica dejstva, da mnogo ljudi iz tega področja študira in dela v tujini in da veliko tujih delavcev dela v teh deželah. Gre predvsem za Evropejce. Skupen cilj vseh arabskih držav je tehnološka neodvisnost od razvitih držav. Da bi to dosegle, je potrebno postaviti dobre industrijske temelje in dober izobraževalni sistem, saj pri teh poskusih lahko pomenijo slabo izobraženi prebivalci oviro, kot je to v primeru Saudske Arabije. Komunikacijski sistemi, televizija in telefonske storitve so dobro vzpostavljeni v velikem delu arabskega sveta. Seveda so te storitve daleč najbolj razvite v Saudski Arabiji. K razvoju teh držav lahko pripomore tudi uporaba novih tehnologij, kot so uporaba sončne energije, inovativni pristopi v kmetijstvu in tehnologija za obdelavo voda - desalinizacijo. Arabska regija ni le regija, kjer so ljudje povezani le zaradi geografske danosti, skupne zgodovine ali skupnih moralnih in religioznih standardov. Druži jih tudi tradicija trgovanja. Znotraj arabskega sveta ne obstaja skupni trg, ampak gre za številne individualne trge znotraj posamezne države. Nastajajoča podjetja so odvisna od tuje tehnologije. Njihove inovativne aktivnosti so primarno vezane na prilagajanje in asimilacijo uvožene tehnologije. Ugotovitev, ki jo je podal Maeena (1997, str. 113), pravi:»mi v arabskem svetu nismo vedno zadovoljni z industrijsko proizvodnjo v arabskem svetu. Čeprav je bilo nekaj napredka na nekaterih področjih, so nas na mnogih področjih prehitele azijske države, če odmislimo Evropo in Ameriko. Kar sedaj potrebujemo, je iskrena in poštena kritika našega sedanjega položaja in vzpostavitev raziskovalnih centrov. Dovolj nam je velikih 10

letališč in nakupovalnih središč, ki so založena z uvoženimi izdelki. Osredotočiti se moramo na bolj potrebno in bolj pomembno tehnologijo, ki bo odigrala pomembno vlogo v naslednjem stoletju. Ne smemo si več dovoliti oklevanja.«zanimivo je, da v Združenih državah Amerike na področju razvoja novih tehnologij delujejo mnogi mladi Arabci. Zato morajo Arabci spodbuditi vrnitev mladih izobraženih ljudi arabskih ekonomistov, akademikov in znanstvenikov. 2.1.2 Povezovanje in islam Mednarodno ekonomsko sodelovanje pomeni ekonomsko povezavo med skupino ali skupinami držav. Pogostokrat to opredeljujemo kot popolno ekonomsko povezovanje na nekem ozemlju ali kakšno drugo mednarodno povezovanje, ki vključuje ekonomsko sodelovanje. Gre lahko na primer za svobodno trgovinsko območje, carinsko unijo ali skupni trg. S stališča islama so vsaka taka povezovanja dobrodošla, v kolikor vodijo k večjemu povezovanju med muslimani (Yousry, 1998, str. 84). V islamski ekonomski filozofiji je namreč povezovanje pojmovano kot osnovna vrednota. Poleg tega, da zahteva po povezovanju izhaja iz zahteve po sodelovanju, enakosti in povezovanju skupnih interesov in da jo Koran odobrava, postaja povezovanje dandanes potreba človeštva. Ekonomski odnosi, posebej še proizvodnja in izmenjava dobrin, morajo biti plod sodelovanja. Islamski pogled na sodelovanje ne izključuje svobodne in poštene konkurence na trgu (lokalnem, regionalnem ali globalnem), če se vsi vključeni držijo islamske morale. Muslimanska družba je orientirana v to, da zagotovi mir in blagostanje za vse. Ekonomski razvoj in sodelovanje sta tako pogoj, ki ga je potrebno izpolniti, da bodo muslimani oziroma Arabci dobro živeli v splošnem in v ekonomskem smislu. Arabci skratka želijo dobrega življenja, v katerem je ekonomski vidik le eden izmed vidikov (Siddiqui, 1997, str. 36). Ozko nacionalistično gledanje na ekonomijo ni v skladu z islamom. Islam namreč zagovarja globalni pristop, ki zagotavlja medsebojno sodelovanje med bogatimi in revnimi državami in splošno dobrobit za človeško družbo. Arabska zveza je bila prva, ki je bila odgovor na zahtevo o ekonomskem sodelovanju med arabskimi deželami. Arabci te zveze niso pojmovali kot ekonomsko zvezo, ampak so jo izkoristili za dogovarjanje o političnem in vojaškem povezovanju. Poslovanje in trgovanje sta bili stvari, ki so ju arabski politiki imeli za manj pomembni. Imeli so ju za posledico, ne pa za vzrok političnih povezovanj. 11

V zgodovini je bilo več poizkusov oziroma projektov povezovanja med arabskimi ali islamskimi državami. Tako velja omeniti Arabski fond za ekonomski in socialni razvoj, Kuvajtski fond za arabski ekonomski razvoj, Zalivski svet za sodelovanje (GCC), Arabski monetarni fond (AMF), Arabski skupni trg in Arabsko prosto trgovinsko cono (SAGIA). Kljub takšnim poizkusom povezovanja je arabski svet še vedno razdeljen, čeprav vlada med Arabci veliko zanimanje za sodelovanje in ekonomsko integracijo. Brez sodelovanja in integracije se bodo arabske države težko spopadle z globalnim ekonomskim redom. 12

3 SAUDSKA ARABIJA Saudska Arabija (angleško Kingdom of Saudi Arabia, krajše KSA; uradno Al - Mamlaka al Arabia) obsega skoraj celotno področje Arabskega polotoka, ki leži med Rdečim morjem na zahodu in Perzijskim zalivom na vzhodu. Na severu meji z Egiptom, Izraelom (ki je na vseh arabskih zemljevidih naveden kot Palestina), Jordanijo ter Kuvajtom in Irakom. Na jugu pa meji na Jemen, Aden, Muskat in Oman. Večino države obsega puščava, le na zahodu, ob Rdečem morju, je malo bolj zeleno, ker je v tem področju padavin»kar«80 mm na leto. Na zahodu leži Asirsko gorovje, z najvišjim 2925 m visokim vrhom, ki pa nima imena (planinarjenje in alpinizem iz razumljivih razlogov nista ravno najbolj popularni dejavnosti v tej vroče - suhi državi). Trajnih vodotokov ni. Wadi (tako ime imajo v teh krajih suhe rečne struge) se napolnijo z vodo samo ob kratkotrajnih močnih nalivih. Oaze so nastale tam, kjer je podtalnica dovolj blizu površja. Na jugu in jugozahodu se razprostira puščava Rub al Khali. Poleg tega Saudsko Arabijo sestavljajo še štiri večja področja. Največje je Nejd na centralni planoti, katere vrhovi dosegajo višine tudi do 2000 m. Heyaz leži ob Rdečem morju in poteka od Arabskega zaliva pa do Asirja. Na tem področju sta tudi sveti mesti Meka in Medina. Asirsko področje ima nekaj rodovitne zemlje, vendar ima zelo visoke vrhove, ki dosežejo tudi do višine 2743 m. Vzhodna provinca poteka vzdolž Perzijskega zaliva in je pomembna zaradi proizvodnje nafte. Populacijo Saudske Arabije predstavlja 90% muslimanskih Arabcev iz Wahhabi sekte (veja Sunitskih muslimanov). Šiitski muslimani, ki jih je malo, so nastanjeni pretežno na severovzhodu. Velik del domačega prebivalstva se ukvarja s kmetovanjem v Hajazu. Nomadi in polnomadi vzgajajo kamele, koze in konje. Tujci so pretežno zaposleni v naftni industriji kot računalniški strokovnjaki in svetovalci. Delajo tudi kot gradbinci in kot pomoč na domu. Govorijo arabsko. Ta jezik govorijo skorajda vsi. Prvo univerzo so odprli leta 1975 v Riyadhu. Kasneje so jih odprli tudi v Dhahranu, Dammanu, Jeddi in Meki. Politično je Saudska Arabija relativno nova tvorba. Njene začetke je potrebno iskati v gibanju Wahhabi (18. stoletje), ko so se Nejdi (močna Saudska družina) in beduini združili in zavzeli velik del polotoka. 13

Po politični ureditvi je kraljevina, ki ji vlada kralj Abdul-Aziz kot absolutni poglavar države, vojske in religije. Ker je uradna religija islam, je državna ureditev povsem islamistična, kar v grobem pomeni, da v praksi uveljavljajo življenje po Koranu, šeriatsko pravo s strogimi kaznimi, tudi telesnimi, in da ženske nimajo nikakršnih pravic. Slika 1: Geografski položaj Saudske Arabije Vir: http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=a0107947.html 3.1 Gospodarska predstavitev Zaradi pomanjkanja vode je kmetijstvo omejeno na Asir in oaze, ki so vzdolž suhih rečnih strug, ki se ob dežju napolnijo z vodo - vadijev. Namakanje pa je v zadnjem času omogočilo kmetijsko proizvodnjo na mnogih dodatnih površinah, predvsem na območju Al Kharj in Hofuf. Pri tem igra pomembno vlogo tudi proizvodnja desalinizirane vode. Pitno vodo za Riyadh pridobivajo na primer na obalah Perzijskega zaliva. Kmetijska proizvodnja obsega pridelavo pšenice, citrusov, zelenjave in živinorejo. Kmetijstvo se v Saudski Arabiji pospešeno razvija, zato bo država kmalu dosegla samozadostnost pri oskrbi s hrano. Povečuje se tudi industrijska proizvodnja, ki zajema proizvodnjo kovin, kemičnih in farmacevtskih proizvodov, cementa in gnojil. V tej zvezi je potrebno omeniti tudi rudarstvo. Saudska Arabija je bogata s fosfati, železovo rudo, bakrom, zlatom, boksitom in uranom. Hitro se razvijata tudi bančništvo in posojilništvo. Pomembno pa je, da se država trudi pospeševati turizem, še zlasti vzdolž obale Rdečega morja. Meka, Medina in pristanišče Jidda so iz turizma, predvsem iz verskega, dosegli 14

velik dohodek, saj se v ta mesta ob vsakoletnem hajju v Meko zgrne okoli 2 milijona romarjev. Naftna industrija, ki je locirana vzdolž Perzijskega zaliva, prevladuje v ekonomiji Saudske Arabije, saj predstavlja 90% vsega Saudijskega izvoza. Na tem področju so največji trgovinski partnerji Saudske Arabije Združene države Amerike, Japonska, Velika Britanija in druge Evropske države, Južna Koreja in Singapur. Saudska Arabija se v tem delu sveta, gospodarsko gledano, razlikuje od ostalih držav. Vzrok za to je v skorajda neomejenih možnostih, ki jih nudijo nafta in druge, v zadnjem času odkrite rude. Saudska Arabija planira hiter industrijski razvoj, izgradnjo potrebne infrastrukture in uvedbo obveznega šolanja. Vse to naj bi omogočilo moderen način življenja. 4 ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo Alahovi (božji) volji. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je okrog milijardo muslimanov. V glavnem je islam razširjen na Bližnjem vzhodu, severni Afriki in nekaterih delih Azije. Je druga, za krščanstvom, najbolj razširjena religija, število vernikov pa se hitro povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o bogu in zgodovini enake kot judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je bilo razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja, ko je Mohamed zaslovel kot božji poslanec in prerok. Zaradi izkrivljene slike o islamu in muslimanih, ki je nastala v zadnjih desetletjih, je bilo približno 25% svetovne populacije nerazumljene (Tash, 1997, str. 98). Arabski in muslimanski vodje se zato trudijo, da bi spremenili ali vsaj omilili takšno percepcijo, ki so jo o njih ustvarile zahodne države. Tako bo olajšano sodelovanje z ljudmi in državami različnih identitet, kultur in ver. Islam je vera usmiljenja, pravičnosti, tolerance in spoštovanja obljub. Spodbuja ljudi, da se med seboj zbližujejo, promovira dogovarjanje, vzpodbuja ljudi, da so vljudni, ko so vpleteni v spore. V preteklosti so se muslimani zlili z drugimi civilizacijami. Od njih so prevzeli tisto, kar so imeli za koristno in zavrgli tisto, kar ni bilo zanje uporabno. Takšen način je prinesel napredek na kulturnem, političnem, socialnem in ekonomskem področju. Če je bilo to mogoče v preteklosti, je to mogoče tudi v sedanjosti. Čeprav ohranja svojo identiteto, se je muslimanski svet popolnoma sposoben spopasti z globalizacijo moderne 15

dobe. S tem, da muslimani uporabljajo metode, ki poudarjajo njegovo islamsko in intelektualno identiteto ter ščitijo njegovo družbo, ni nič narobe. To se pogosto dogaja tudi na zahodu. Francozi in Angleži so na primer odprto skeptični do ameriških vrednot, zato jih zavračajo. Prav tako to počnejo azijske družbe, posebej še Kitajci in Japonci. Bistvena razlika med zahodno in islamsko družbo je v tem, da v zahodni družbi prevladuje sekularizem. To je način življenja, ki povezuje religijo s privatnim življenjem, medtem ko na področju»javnega«upošteva znanstvena spoznanja. V islamskih družbah temu ni tako. Religija je vpeta v vse pore družbenega življenja (Rashid, 1991 str. 39). 4.1 Koran Koran je sveta knjiga muslimanov, ki verujejo, da vsebuje božje razodetje Mohamedu med zadnjimi 22-imi leti njegovega življenja. Njegov avtor je torej Alah in ne Mohamed. Razodetja so se najprej širila ustno, kmalu pa so jih tudi zapisali, vendar so jih šele po Mohamedovi smrti zbrali v knjigo. Koran uči o edinosti in moči Alaha in tem, v kaj morajo muslimani verovati. Daje jim tudi natančne napotke za življenje. Ker velja Koran za božjo besedo, se ga skuša večina muslimanov naučiti brati v izvirniku, to je v arabščini, čeprav ni njihov materin jezik. Samo šestina vseh muslimanov na svetu je namreč Arabcev. Muslimani se naučijo več sur ali poglavij korana na pamet, nekateri se poskušajo naučiti celo vso knjigo. Vsak dan preberejo kakšno poglavje in kot znak spoštovanja se umijejo, preden se ga dotaknejo. Skupina spisov, imenovana suna, vsebuje poročilo o Mohamedovem nauku in dejanjih. Ti spisi razlagajo Koran in dajejo dodatne smernice za vero, čaščenje in ravnanje. Islam preko Korana nalaga verujočim, da si morajo med seboj pomagati in biti dobri in usmiljeni. To velja le v primeru, ko gre za dobra dela, ne pa v primeru zlobnih in škodljivih dejanj (stih 2 v 5. suri). Ta Mohamedov princip princip sodelovanja je, kot to razlaga Koran, potrebno prenesti v vsakdanje življenje, na odnose s sosedi. Ni pomembno ali so to muslimani ali ne. Takšne odnose je potrebno razširiti tudi na mednarodni nivo. Sosednje države postanejo tako države, ki imajo lahko normalne ekonomske in politične odnose z islamskim svetom (Yousry, 1988). 16

4.2 Islamsko pravo Islamsko versko pravo se imenuje šeriat, kar pomeni jasna, ravna pot. Vira za šeriat sta Koran in suna. To pravo daje izčrpna navodila za osebno življenje in za vodenje države. V državah, ki so trdnjava islamizma, to je v Saudski Arabiji in Iranu, je le malo razlik med verskim in državnim pravom. Na splošno ima islam stroge prepovedi in kazni za prestopke, ki naj bi bili nevarni družbi. Šeriat zahteva smrtno kazen za prestopek, kot je umor. Muslimani, ki živijo v nemuslimanskih deželah, so pogosto razpeti med potrebo, da ravnajo skladno z zakoni in navadami dežele, in željo, da bi živeli v skladu z islamom, kot ga narekuje Koran. Na primer, šolska športna oblačila, kot so kratke hlače in trikoji, lahko ogrožajo islamske navade oblačenja. Izdajanje knjig, ki veljajo za bogokletne (v primeru, da obravnavajo Alaha brez spoštovanja), se lahko šteje za prestopek. 4.3 Islamska ekonomija Islamska definicija ekonomije ni nič drugačna od njene splošno sprejete definicije. Seveda je lahko islamska rešitev drugačna od drugih, toda sama definicija ekonomskega problema ni drugačna od tiste, ki je splošno sprejeta. Vezana je na sprejetje islamskih ciljev in njihove vizije božjega ter bratskega in njene terminologije, kot na primer riba', zaka'h, sadakah, infaq, shirkah, mudara'b in podobno. Kot vsaka druga sekularna ekonomija razlaga magnitude in premike na določenih področjih kot so na primer trg, cene, plače, poraba, zaposlovanje, inflacija in podobno. V skladu z islamsko ekonomsko filozofijo pa je potrebno te kvantitete obravnavati na teoretičnem in političnem nivoju, ki vključuje tudi etične in moralne poglede, (Mannan, 1982, str. 127). Ko enkrat sprejmemo te predpostavke, potem je mogoče islamsko ekonomijo obravnavati kot del globalne ekonomije, tako s strani muslimanov kot s strani nemuslimanov. Utilitaristična racionalnost namreč ne izključuje uresničevanja moralnih in duhovnih ciljev tako na mikro kot na makro nivoju. 4.4 Položaj žensk Žensko vprašanje je v Saudski Arabiji postalo pomembno v letih 2003 in 2004. V tem obdobju je potekala živahna preobrazba družbe v smislu odstranjevanja mnogih tabujev. V tem obdobju je bilo vloženih veliko sredstev v izobraževanje žensk. Posledica tega je, da so ženske mnogo bolje izobražene kot moški. Ne glede na to, pa se število zaposlenih 17

žensk ni bistveno povečalo. Na drugi strani pa pomenijo dejstva, kot so izobrazba, možnost potovanj, globalizacija (zlasti uporaba interneta) in položaj žensk v sosednjih državah, da je ostalo vprašanje bolj aktivnega sodelovanja žensk v družbi, še vedno aktualno. Ženske so še vedno zaposlene pretežno v državni upravi, izobraževanju in zdravstvu. Tako ostaja zasebni sektor tisto področje, kjer se bodo ženske lahko zaposlovale, čeprav je tradicija zaposlovanja moških v tem sektorju, še vedno zelo močna. Zavoro pri zaposlovanju žensk namreč še vedno predstavlja prepoved, da ženske ne smejo delati tam, kjer se lahko družijo z moškimi. Glede na to se v Saudski Arabiji trudijo najti način, da bi ohranili tradicijo na eni strani in pritegnili ženske k ekonomskemu razvoju Saudske Arabije. Vlada Saudske Arabije sodeluje pri pospeševanju razprav o ženski problematiki. V ta namen je bil tudi ustanovljen King Abdulazis National Dialogue Center, ki ga je ustanovil kronski princ. Problematika položaja žensk v islamski družbi je presegla okvire Saudske Arabije. Obravnavana je bila tudi na mednarodnih forumuh, kot je bil ekonomski forum v Jeddi. Sodelujoči so se strinjali, da je ženske potrebno podpirati tako, da bodo lahko aktivno sodelovale pri ključnih socialnih in ekonomskih aktivnostih. Ženske v Saudski Arabiji so pripravljene na spremembe. Pripravljene so namreč prevzemati tudi dela, ki so do nedavnega veljala za moške. Vendar se še vedno dogaja, da ne dobijo zaposlitve. Ženske so se zato odločile, da bodo šle po poti, da ko ženske začnejo s poslom, zaposlijo ženske. Zanimanje za takšen način zaposlovanja žensk je tako veliko, da so ženske naslovile na SAGIA (Saudi Arabian General Investment Authority) zahtevo po ustanovitvi industrijskih mest, kjer se bodo lahko zaposlovale samo ženske. 18

5 GOSPODARSKO PLANIRANJE 5.1 Zgodovinski razvoj ekonomije saudske arabije Z masovno proizvodnjo nafte so v Saudski Arabiji začeli šele po drugi svetovni vojni. To je omogočilo Saudski Arabiji hiter ekonomski razvoj, ki se je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Svoj vrhunec je dosegel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaloge nafte so v Saudski Arabiji največje na svetu, kar jo postavlja med vodilne proizvajalce in izvoznike nafte. Nafta namreč predstavlja več kot 90% izvoza Saudske Arabije in s tem približno 75% vladnih dohodkov. Več kot 95% saudske nafte je proizvedenih pod nadzorom vlade. Proizvodnjo vodi paradržavni gigant ARAMCO. V juniju leta 1993 je ARAMCO prevzel tudi vladno podjetje za marketing in predelavo nafte SAMAREC. Tako je postal največje, popolnoma integrirano, naftno podjetje. Največji del izvoza nafte in njenih derivatov poteka preko terminalov v Ras Tanuri in Ju'aymahu. Manjši del nafte pa gre preko naftovodov preko Saudske Arabije do pristanišča Yanbu ob Rdečem morju. Zaradi velikega skoka cen nafte v letu 1974, ki je sledilo arabsko izraelski vojni leta 1973, je postala ekonomija Saudske Arabije ena izmed najhitreje rastočih na svetu. Uvoz se je povečeval, vlada je zato lahko vlagala v razvoj, obrambo in pomoč drugim arabskim in islamskim državam. Visoke cene nafte so imele za posledico, da je prišlo do odkritja mnogo novih naftnih polj v svetu in da se je zmanjšala njena poraba. Proizvodnja nafte, ki se je povečala na skoraj 10 milijonov sodčkov na dan med leti 1980 in 1981, je padla na 2 milijona v letu 1985. Proračunski primanjkljaji so izničili presežek, ki ga je Saudska Arabija imela s tujino. To jo je prisililo, da se ni več obnašala kot»vzporedni proizvajalec«nafte znotraj OPEC, ampak je poleti 1985 sprejela proizvodne kvote. Od takrat naprej si je Saudska Arabija prizadevala, da bi obdržala tržni delež prodaje nafte, da bi lahko na ta način podpirala stabilnost svetovnega naftnega trga. Saudska Arabija je bila leta 1999 glavni akter v uspešni kampanji OPEC in drugih proizvajalkah nafte za dvig cene nafte, ki je dosegla svojo najvišjo raven po Zalivski vojni, z uravnavanjem njene proizvodnje. Istega leta je Saudska Arabija ustanovila Supreme Economic Council, ki je imel za nalogo formulirati in koordinirati boljšo ekonomsko razvojno politiko, ki naj bi pospešila reforme institucij in industrije v Saudski Arabiji. 19

Kot odgovor na povečano povpraševanje po nafti je ARAMCO pričel s povečevanjem proizvodnje nafte. Planirali so povečanje količine načrpane nafte od 9,5 do 10 milijonov sodčkov dnevno na 12 milijonov sodčkov v naslednjih nekaj letih. Saudski Aramco poskuša povečevati tudi proizvodnjo plina, ki je namenjen hitro se razvijajoči petrokemični industriji. Zato je Saudijska Arabija najela tuje družbe, da opravljajo raziskave o količinah plina na določenih področjih. Gre za prvo sodelovanje s tujimi družbami od podržavljanja ARAMCO v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Saudski Arabiji se nadaljuje industrijski razvoj, ki ga vodi petrokemični sektor. Saudi Basic Industries Corporation (SABIC), ki je paradržavna petrokemična družba, je postala v svetovnem merilu največji proizvajalec v petrokemiji. Vlada pospešuje tudi vključevanje privatnega sektorja v petrokemično proizvodnjo. 5.2 Petletni razvojni plani Skozi svoje petletne plane je vlada poskušala alocirati dohodke iz proizvodnje nafte tako, da bi preobrazila svojo nerazvito ekonomijo in da bi tako postala moderna država kljub temu, da bi ohranila tradicionalne islamske vrednote in običaje. Prva dva razvojna plana, ki sta zajemala obdobje sedemdesetih let prejšnjega stoletja, sta bila namenjena izgradnji infrastrukture. Rezultati so bili impresivni. Potrojila se je dolžina asfaltiranih cest, proizvodnja energije se je povečala za osemindvajsetkrat in zmogljivosti pristanišč za desetkrat. V tretjem planskem obdobju so se prioritete spremenile. Vlaganja v infrastrukturo so se zmanjšala, vendar so se zelo povečala vlaganja v izobraževanje, zdravstvo in socialo. Delež vlaganj v diverzifikacijo in razvijajoče se proizvodne sektorje (primarno industrijo) ni dosegel željenega nivoja. Vendar sta v tem obdobju nastali dve industrijski mesti Jubail in Yanbu, kjer se je s pomočjo domačega plina in nafte proizvajalo jeklo, petrokemični izdelki, gnojila in naftni proizvodi. V četrtem planskem obdobju (1980 85) je bila osnovna infrastruktura dograjena, vendar sta izobraževanje in usposabljanje še vedno bila skrb vzbujajoča. Pospeševalo se je podjetništvo. Dobrodošla so bila skupna vlaganja tujcev z vladnimi in privatnimi družbami. Privatni sektor je postajal vse močnejši, saj je kmalu dosegel 70% nenaftnega BDP v letu 1987. Čeprav je bila velika večina privatnih vlaganj koncentrirana v trgovino, so se zasebna vlaganja povečevala tudi v industriji, kmetijstvu, bančništvu in gradbeništvu. Ta privatna vlaganja je finančno podpirala vlada preko programov subvencij. 20

Peti plan (1990 95) je poudarjal obrambo, pospeševal socialne programe, regionalni razvoj in kar je najbolj pomembno - zaposlovanje v privatnem sektorju je temeljilo na zaposlovanju Saudijcev. Pri tem se je seveda možnost zaposlovanja tujcev zmanjšala. Šesti plan (1996 2000) je temeljil na zmanjševanju stroškov za vladne službe. Pazili so, da pri tem niso zmanjševali njihovega obsega tako po dejavnosti kot po številu zaposlenih. Trudili so se tudi za razširitev izobraževalnih programov in programov usposabljanj. Bistvo plana je bilo zmanjševanje odvisnosti od naftnega sektorja s pomočjo diverzifikacije ekonomskih aktivnosti, predvsem v privatnem sektorju. Poseben poudarek je bil dan industriji in kmetijstvu. Nadaljeval se je proces saudizacije. Sedmi plan (2000 2004) se je še bolj usmeril v ekonomsko diverzifikacijo in večjo vlogo privatnega sektorja v ekonomiji Saudske Arabije. V času med 2000 in 2004 je vlada pričakovala 3,16% rast BDP vsako leto. Projekcija rasti za celotno obdobje pa je bila 5,04% za privatni sektor in 4,01% za ne naftni sektor. Vlada si je za nalogo zadala tudi nastanek 817300 novih delovnih mest za Saudijce. Osmi plan (2005 2010) ponovno poudarja diverzifikacijo skupaj z izobraževanjem in vključevanje žensk v družbeno življenje. Glede na plan bodo ustanovili nekaj univerz in fakultet, ki bodo temeljile na podajanju tehničnih znanj. Vlada namreč meni, da bosta privatizacija in ekonomija, ki bo temeljila na znanju, pomagala pri promociji in doseganju ekonomske diverzifikacije. 4.3 Vstop v WTO Potem ko je Saudska Arabija izrazila svoj namen, da bo vstopila v WTO, so se vrstila pogajanja o možnosti dostopa na trg Saudske Arabije za tuje blago in storitve in o časovnih okvirih popolnega članstva v WTO. WTO se je pridružila po desetih letih pogajanj decembra 2005. Med potekom pogajanj za vstop v WTO, je Saudska Arabija pomembno liberalizirala tržišče, preuredila zakonodajo in definirala svoje osnovne ekonomske cilje. Spremembe, ki so vse vodile k bolj odprti in uravnoteženi ekonomiji, se odražajo v tem, da je postala Saudska Arabija pomemben član mednarodne skupnosti. Spoznala je pomembnost prisotnosti tujih ekonomij v njeni ekonomiji in to, da je takšna prisotnost pogojena s stabilnostjo in predvidljivostjo, za kar pa so bile potebne strukturne spremembe v njenem ekonomskem in pravnem sistemu. Poleg tega sta bili za to potrebni tudi devirzifikacija in privatizacija. Zato se je lotila ambicioznih programov reform. Poleg tega, da je Saudska Arabija vzpostavila nove legalne trgovinske strukture in zmanjšala 21

birokracijo, je njen vstop v WTO ugodno vplival tudi na zaščito tujih vlagateljev pri vstopu na njen trg predvsem na zaščito intelektualne lastnine. 6 NAFTNA INDUSTRIJA V Saudski Arabiji se po ocenah nahaja približno ena četrtina svetovnih naftnih rezerv. Nafto črpajo na štirinajstih naftnih poljih. Največji kompleksi za črpanje nafte so v Al Jubaylu in Yanbu ob Rdečem morju. Rafinerijski kompleksi pa so locirani v Ras Tanuri in Ras Hafji ob Perzijskem zalivu. Načrpano nafto transportirajo tudi v Bahrain na rafiniranje. Naftni boom po drugi svetovni vojni je bil vzrok za razvoj pristanišč kot so Al Damman in pospešeno elektrifikacijo mest. Gradili so šole, bolnišnice in stanovanja za naftne delavce. Država se je pričela soočati z letnim deficitom sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so cene nafte pričele padati in je Saudska Arabija pričela z oboroževanjem in s širitvijo svojih socialnih programov. Prava recesija se je začela v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako da je bila primorana v zmanjševanje porabe. Preglednica 1: Proizvodnja nafte v Saudski Arabiji mio sodčkov LETO 2004 2005 2006 2007 PROIZVODNJA 3070 3256 3414 3361 DNEVNO POVPREČJE 841 890 935 921 Vir: Ministry of petroleum and Mineral Resources V letu 2007 je proizvodnja surove nafte upadla za 1,6%, to je na 3361 milijonov sodčkov. V letu 2005 je bila ta proizvodnja 3256 milijonov sodčkov. Povprečna dnevna proizvodnja je bila v letu 2007 912 milijona sodčkov. Preglednica 2: Proizvodnja ostalih proizvodov na podlagi nafte mio sodčkov LETO 2003 2004 2005 2006 2007 UTEKOČINJENI NAFTNI PLIN 1035 1015 1339 1274 1473 NAFTA 5779 6424 8252 8457 8385 KAROZIN 5970 6555 6698 8091 7733 DISEL 19272 21559 23489 23637 24179 KURILNO OLJE 15768 16938 17279 17797 18100 ASFALT 918 1023 1149 1378 1416 Vir: Ministry of petroleum and Mineral Resources Po podatkih ARAMCO, bo Saudijska Arabija investirala 561 milijarde dolarjev v aktivne in planirane projekte v obdobju med 2007 in 2009. Pri tem bo 248 milijard dolarjev alociranih v naftno industrijo, proizvodnjo plina in druge petrokemične projekte, kar predstavlja 44% tako planiranih investicij. 22

Agencija za nafto in mineralne vire poskuša pospeševati tudi vlaganja v rudarstvo, ki bi poleg proizvodnje nafte lahko imelo velik pomen za gospodarstvo Saudske Arabije. Kakšni so bili rezultati, je mogoče videti na podatkih o proizvodnji zlata, srebra, bakra in cinka, čeprav predstavlja rudno bogastvo Saudske Arabije še veliko drugih rud. Tako je na primer Saudska Arabija bogata s kaolinom, silicijem, granitom, batitom in podobnimi rudami. Preglednica 3: Proizvodnja nekaterih pomembnejših kovin Au, Ag, Cu in Zn LETO ZLATO SREBRO BAKER CINK 2003 147,5 384,5 587 1,209 2004 282,0 559,50 627 1,797 2005 265,8 466,0 562 0 2006 239,7 434,1 668 0 2007 166,6 411,2 730 983 Vir: Ministry of petroleum and Mineral Resources Preglednica 4: Kreditiranje rudarstva LETO VREDNOST KREDITOV (mio rialov) 2004 650 2005 1252 2006 2275 2007 1802 Vir: SAGIA Saudi Arabian Monetary Agency unč 23

7 KMETIJSTVO Število prebivalcev, ki hitro narašča, v povezavi s klimatskimi pogoji, premalo obdelovalne zemlje in pomanjkanjem vode pomeni, da je Saudska Arabija odvisna od uvoza vseh vrst hrane in pijače. Predvsem sveže in predelane hrane. Ker je bila Saudska Arabija dolgo časa uvoznik hrane, je kmetijstvo ena izmed pomembnejših panog, ki jih je sklenila razvijati. Zaveda se namreč njene vitalne vloge v razvijajoči se ekonomiji, predvsem pa vloge, ki ju ima pri zagotavljanju neodvisnosti pri oskrbi s hrano. Takšen koncept je pripomogel k konstantnemu povečevanju proizvodnje žitaric, zelenjave, sadja, perutnine, rib, jajc, mleka in mlečnih izdelkov. Leta 2005 je tako Saudska Arabija dosegla samozadostnost v oskrbi s temi proizvodi. Proizvodnja zelenjave zadovoljuje 85%, sadja 65% in mesa 50% vseh potreb, ki jih ima Saudska Arabija. Delež, ki ga je doprineslo kmetijstvo k BDP, je v letu 2006 znašal 38,3 milijarde rialov, kar predstavlja 6,9% delež nenaftnih prihodkov oziroma 3,3% delež celotnega BDP Saudske Arabije. Leta 1999 je bila višina bančnih kreditov namenjenih kmetijstvu in ribištvu 1,5 milijarde rialov, kar je pomenilo 0,9% vseh kreditov v ekonomskem sektorju. Leta 2007 se je višina kreditov za ta dva sektorja povzpela na 6,8 milijard rialov, kar je predstavljalo 1,5% vseh kreditov v ekonomskem sektorju. Preglednica 5: Bančni krediti za kmetijstvo in ribištvo LETO VREDNOST KREDITOV (mio rialov) 2004 2549 2005 3785 2006 6716 2007 6802 Vir: SAGIA Saudi Arabian Monetary Agency Vladni projekti za leto 2007 so vključevali nove programe za kmetijstvo. Tako so predvideli ustanovitev novih karanten za živino in zelenjavo ter ustanovitev novih laboratorijev za veterinarske analize. V okviru teh programov je bila tudi modernizacija in razvoj datljevih farm v Alashi in povečevanje mlevskih kapacitet za žita. Kmetijska proizvodnja se je v letu 2005 znižala za 1,8%, kar je posledica vladne politike, da zmanjša proizvodnjo žita in ga nadomesti z drugimi proizvodi, ki ne zahtevajo toliko namakanja kot so proso, ječmen, in krmne rastline. Proizvodnja zelenjave predstavlja 26,8% vse kmetijske proizvodnje se je v letu 2006 povečala za 3,7% glede na predhodno leto. To je bila posledica uvajanja 24

sodobnih metod v vzgojo zelenjave. Povečale so se tudi površine, na katerih vzgajajo zelenjav, in sicer za 3,9%. Sadjarstvo je v letu 2006 predstavljalo 16,1% vse kmetijske proizvodnje. Proizvodnja sadja se je v letu 2006 povečala, glede na predhodno leto, za 6,3%. Preglednica 6: Kmetijske površine in proizvodnja POVRŠINA (ha) PROIZVODNJA (000 ton) 2006 2007 % 2006 2007 % PŠENICA 523361 48876-6,5 2775 2648-4,6 PROSO 129865 103496-20,3 284 205-27,8 KORUZA 13901 24298 74,8 53 91 71,7 JEČMEN 9952 7479-24,8 67 47-29,9 SEZAM 2920 1933 0,4 5 5 0 OSTALA ŽITA 250 374 49,6 1 1 0 PARADIŽNIK 17061 17301 1,4 480 496 3,3 LUBENICE 171187 18148 5,6 331 364 10 DRUGA 76368 79486 4,1 1668 1711 2,6 ZELENJAVA DATLJI 148801 150744 1,3 941 970 3,1 DRUGO SADJE 59776 66708 11,6 513 575 2,1 KRMNE RASTLINE 168198 142719-15,1 2633 2463-6,5 Vir: Ministry of Agriculture Živinorejska proizvodnja (rdeče meso, perutnina in ribe) se je v letu 2007 povečala za 2,2% glede na leto 2006. To povečanje je potrebno pripisati predvsem povečevanju proizvodnje perutnine (21,9%). Proizvodnja rdečega mesa se je v tem obdobju povečala za 1,2%. Takšno povečanje je bilo posledica projekta posebnih metod vzgoje ovac. Čeprav se je število ovac zmanjšalo, se je povečala pridelava ovčjega mesa. Preglednica 7: Proizvodnja mesa, mleka, mlečnih izdelkov in jajc 000 ton LETO 2003 2004 2005 2006 2007 RDEČE MESO 160 162 165 167 169 PIŠČANČJE MESO 521 467 468 522 537 RIBE 56 57 67 67 67 MLEKO 1067 1139 1200 1232 1338 JAJCA 138 138 137 145 169 Vir: Ministry of Agriculture Podobna je situacija pri reji goveje živine. Kljub zmanjšanju števila govedi se je povečala pridelava mesa. Število krav se je zmanjšalo namreč za 2,5%. Celotno število kamel se je tudi zmanjšalo glede na predhodno leto, in sicer za 0,3%. Število kamel predstavlja 4,5% vsega staleža živine. 25

Preglednica 8: Proizvodnja živine (000 glav) LETO 2006 2007 % KOZE 5654 5643-0,2 OVCE 11621 12043 3,6 GOVEDO 361 352-2,5 KAMELE 865 862-0,3 Vir: Ministry of Agriculture Skupno število živine (koz, ovac, goveda in kamel) se je v obdobju 2006 do 2007 povečalo za 2,5%. Povečalo se je število ovac (3,6%), zmanjšalo pa se je število koz, goveda in kamel. Proizvodnja farm, ki so specializirane za proizvodnjo piščančjega mesa, je dosegla leta 2007 512 ton, kar je predstavljalo 2,6% povečanje glede na predhodno leto. Takšno povečanje je bila posledica povečanja števila rejcev. Proizvodnja jajc se je povečala za 16,6%. Takšno povečanje v piščančereji in proizvodnji jajc je sledilo povečanju števila projektov, ki so bili izpeljani na tem področju. Proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov se je v obdobju 2006 2007 povečala za 16,3%. Ulov rib v Arabskem zalivu se je zmanjšal za 4,5% - iz 35000č ton v letu 2006 na 33400 tisoč ton v letu 2007. Število ribiških ladij se je v letu 2007, glede na prejšnje leto, povečalo za 3,6% (leta 2007 12500, leta 2006 12000). Leta 2006 se je z ribištvom ukvarjalo 28000 ribičev, leta 2007 pa 28400 ribičev, kar predstavlja 1,3% povečanje. Preglednica 9: Ribištvo v Saudski Arabiji LETO 2006 2007 % ULOV V RDEČEM MORJU 20448 21400 4,7 ULOV V ARABSKEM ZALIVU 34961 33400-4,5 ULOV V MEDNARODNIH VODAH 10 0-100 ULOV NA RIBJIH FARMAH 11172 11900 6,5 ŠTEVILO RIBIČEV 28040 28400 1,3 ŠTEVILO RIBIŠKIH LADIJ 12046 12484 3,6 Vir: Ministry of Agriculture Saudska Arabija se je lotila razvoja kmetijstva z načrtnim kreditiranjem tega sektorja. Celotna vrednost posojil, ki jih je odobrila Saudi Arabian Agricultural Bank od svojega nastanka leta 1964 do konca leta 2007, znaša 39 milijard rialov. To višino sredstev so odobrili za financiranje 424600 kreditov. Ti krediti so pripomogli k razvoju in modernizaciji kmetijskega sektorja in k realizaciji različnih projektov. 26

Preglednica 10: Višine reditov in subvencij v kmetijstvu KREDITI (mio rialov) SUBVENCIJE (mio rialov) LETO ŠTEVILO VIŠINA VIŠINA 2004 2259 612 249,7 2005 5136 1043,9 246,2 2006 3527 896 249,8 2007 4303 968 258,6 SKUPAJ 424579 38934,1 12993 Vir: Ministry of Agriculture Porazdelitev kreditov po namenu je prikazana v spodnji preglednici. Preglednica 11: Razporeditev kreditov v kmetijdstvu po namenu VREDNOST (mio rialov) % STROJNA OPREMA 111,7 43,2 ČRPALKE 82,3 31,8 POGONSKI STROJI 62,3 24,1 OPREMA ZA PIŠČANČJE FARME 0,4 0,2 DRUGO 1,9 0,7 SKUPAJ 158,6 100 Vir: Ministry of Agriculture Ta razporeditev kreditov po njihovem namenu 258,6 milijonov rialov kaže, da je bilo največ posojil namenjenih strojni opremi, najmanj pa opremi za piščančje farme. Med drugo sodijo na primer tudi stroji za nanos insekticidov. Preglednica 12: Prejemniki posojil ŠTEVILO PREJEMNI KOV mio rialov VREDNOST % POVPREČNA VREDNOS T NA POSAMEZ NIKA KMETJE POSAMEZNIKI 4126 776,8 80,2 188,3 KMETIJSKI PROJEKTI 44 168,2 17,4 3822,9 RIBIČI 86 21,7 2,2 252,8 ČEBELARJI 47 1,4 0,1 30 SKUPAJ 1 4303 968,2 100 225 Vir: Saudi Arabian Agricultural Bank Skupaj je bilo prjemnikov posojil SAB (Saudi Arabian Agricultural Bank), v letu 2006, 4303. Največ med njimi je bilo kmetov, posameznikov. Najmanj kreditov pa je bilo namenjenih kmetijskim projektom. Od svojega nastanka je SAB podpirala kmetijski sektor. Vrednost sredstev, ki jih je v ta namen namenila v letu 2007, je bila 258,6 milijonov rialov. Sredstva so bila namenjena v različne namene, kot je to prikazano v zgornji preglednici. Še posebno pozornost je vlada posvetila vzgoji, proizvodnji, porabi in izvozu dateljnov. Velikost površin, kjer v Saudski Arabiji vzgajajo dateljeve palme, je 145000 hektarjev, kar predstavlja 14,2% površin na svetu, zasajenih z dateljevimi palmami. Saudska 1 Kumulativno od leta 1964, ko je banka pričela z delom 27

Arabija se uvršča na tretje mesto v proizvodnji dateljev v svetu. Gojenje dateljev je za Saudsko Arabijo pomembno ne le zaradi tega, ker gre za kmetijski pridelek, ampak tudi zato, ker je to najljubša hrana v kraljestvu. Datlji so primerna hrana za ljudi, ker vsebujejo sestavine kot so: sladkor, sadne kisline, minerale, maščobe in proteine. Datlji imajo visoko vsebnost sladkorja (72%), zato je to sadež z največjo kalorično vrednostjo. Datelj je sestavina mnogih prehranskih proizvodov. Tako poznajo dateljeve paštete, kis, sirup, uprabljajo pa ga tudi za krmo. Industrija dateljev omogoča tudi zaposlovanje v predelavi, marketingu in izvozu. Konec leta 2006 je število palm v Saudski Arabiji znašalo 22,6 milijona, od teh je bilo 76% dateljnovih. Pridelali so 970500 tisoč ton dateljev. V svetu je država po pridelavi dateljev na drugem mestu. Izvozijo 53% vse proizvodnje. Sestava izvoza dateljev je bila naslednja: 16700 ton je bilo svežih dateljnov, 12000 ton je bilo posušenih dateljev in 5900 ton dateljev je bilo uskladiščenih, ostali datelji so bili izvoženi v drugih oblikah (16400 ton). 28

8 TURIZEM Turizem že po definiciji vključuje aktivnosti ljudi, ki potujejo iz kraja, kjer običajno živijo zaradi zabave, nakupovanja, posla, obiska prijateljev ali sorodnikov in podobno, za različno dolga obdobja. Turizem je mnogostranska industrija, ki je povezana z velikim številom drugih sektorjev. Zaradi tega prispeva, posredno ali neposredno, k ekonomskemu razvoju države. Poleg tega turizem omogoča zaposlovanje in povečevanje deviznih rezerv, kar pomeni, da pripomore k stabilnosti domače valute. Svetovni turizem je v letu 2006 dosegel 961 milijonov potovanj, kar pomeni 5,5% povečanje glede na leto 2005 (SCT). Preglednica 13: Pogostost destinacij DESTINACIJA ŠTEVILO POTOVANJ (mio) % EVROPA 341,5 35,53 AZIJA IN PACIFIK 125,4 13,04 AMERIKA 113,4 11,80 SREDNJI VZHOD 348 36,21 AFRIKA 32,7 3,40 Vir: SCT Saudska Arabija ima različne naravne in kulturne znamenitosti, veliko turističnih objektov in dobro infrastrukturo. Vse to lahko prispeva k razvoju turističnega sektorja. Glede na raziskave, ki jih je izvedel Supreme Commission for Tourism (SCT) je število hotelov različnih kategorij v Saudski Arabiji 1139. Ti hoteli lahko nastanijo 171 000 turistov. Preglednica 14: Kategorije nastanitvenih kapacitet KATEGORIJA HOTELA ŠTEVILO DE LUXE 61 PRVA KATEGORIJA 236 DRUGA KATEGORIJA 468 POČITNIŠKE HIŠE 16 Vir: SCT Ob koncu leta 2006 je bilo število hiš z opremljenini sobami za turiste ocenjeno na 3053. Njihova kapaciteta je bila ocenjena na 64 000 opremljenih stanovanj. Kategorije nastanitvenih objektov ustrezajo tistim, ki jih poznamo v zahodnem svetu. Preglednica 15: Število turistov ŠTEVILO (mio) % DOMAČI TURISTI 30,2 79 TUJI TURISTI 8 21 Vir: SCT Po podatkih SCT je bilo v letu 2006 domačih turistov 30,2 milijona, tujih pa 8 milijonov. Potovanj, ki so jih opravili prebivalci Saudske Arabije v tujino, je bilo 4,3 milijona. 29

Poleg tega kazalnika sta za turistično gospodarstvo pomembna še dva podatka, to je število nočitev in poraba. Preglednica 16: Poraba v turizmu milijard rialov TURIZEM ZNOTRAJ DRŽAVE POTOVANJA V TUJINO PRIHODI TURISTOV Vir: SCT NAMEN VREDNOST PORABE % POČITNICE IN NAKUPOVANJE 6,9 21,6 UDELEŽBA NA HAJJ IN 12,3 38,6 UMRAH OBISK PRIJATELJEV IN 7,8 24,5 SORODNIKOV DRUGO 4,9 15,4 POČITNICE IN NAKUPOVANJE 10,2 72,3 UDELEŽBA NA HAJJ IN 0 0 UMRAH OBISK PRIJATELJEV IN 1,3 9,2 SORODNIKOV DRUGO 2,6 18,4 POČITNICE IN NAKUPOVANJE 0,5 2,5 UDELEŽBA NA HAJJ IN 14 69 UMRAH OBISK PRIJATELJEV IN 0,8 3,9 SORODNIKOV DRUGO 5 24,6 Preglednica 17: Prispevek turističnega sektorja k BDP milijard rialov Spremenjene kode polj BDP TURIZEM BDP DRŽAVA NENAFTNISEKTOR %DOPRINOSA DOPRINOSA BDP TURIZEM TURIZMA V NENAFTNEM SEKTORJU 2004 30,9 804,6 466,2 3,9 6,6 2005 34,2 938,8 505,8 3,6 6,8 2006 28,5 1157,4 541,9 2,5 5,3 Vir: SCT Po predvidevanjih WTTC (World Travel and Tourism Council) bo neposreden doprinos turizma k BDP Saudske Arabije 29,7 milijarde rialov ali 1,8%. Do leta 2018 pa predvidevanja kažejo na 2,1% BDP, kar bo predstavljalo 57 milijard rialov. Pri tem predstavljajo delovna mesta, ki bodo na razpolago v turizmu 2,5% vseh delovnih mest, kar je 193000 delovnih mest. Preglednica 18: Delovna mesta v turizmu NEPOSREDNADELOVNA SAUDIZACIJA (%) MESTA (000) HOTELI IN LETOVIŠČA 30,9 18,1 OPREMLJENE SOBE 24 21,5 RESTAVRACIJE IN BARI 187,5 2,7 POTOVALNE IN TURISTIČNE 8,4 21,8 AGENCIJE PREVOZNE USLUGE 2 34,8 69,9 Vir: SCT 2 Vključno z letalskimi prevozi, železniškimi prevozi, javnim prevozom, rent a car prevozi, brez prevozov s taksijem 30