ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VARSTVO OKOLJA Matjaž Guček ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO Seminarska naloga NAČRTOVANJE V NARAVNIH EKOSISTEMIH Kranj, Februar 2010

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 2 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 4 2 NAMEN NALOGE IN METODE... 5 3 REZULTATI... 6 3.1 POVRŠINE VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO... 6 3.1.1 Rastišča... 8 3.1.2 Nagib... 10 3.1.3 Nadmorska višina... 10 3.1.4 Stopnja skalovitosti in kamnitosti... 11 3.2 SESTOJNE RAZMERE... 12 3.2.1 Lesna zaloga... 12 3.2.2 Ohranjenost... 13 3.2.3 Razvojna faza... 14 3.2.4 Mešanost drevesnih vrst... 15 3.2.5 Posek... 15 4 RAZPRAVA... 17 5 VIRI... 22 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Površine varovalnih gozdov po gozdnogospodarskih območjih... 6 Preglednica 2: Površine varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo ter prekrivanje... 8 Preglednica 3: Najpogostejše združbe v varovalnih gozdovih... 9 Preglednica 4: Najpogostejše združbe v gozdovih s prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije... 9 Preglednica 5: Najpogostejše združbe v gozdovih s prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije... 9 KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz površin varovalnih gozdov Narejeno po podatkih ZGS)... 7 Slika 2: Prikaz površin gozdov s poudarjeno prvo in drugo stopnjo zaščitne funkcije (Narejeno po podatkih ZGS)... 7 Slika 3: Deleži gozda po posameznih razredih nagibov... 10

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 3 Slika 4: Deleži gozda v posameznih razredih nadmorskih višin... 11 Slika 5: Deleži gozda po razredih kamnitosti... 12 Slika 6: Deleži gozda po razredih skalovitosti... 12 Slika 7: Lesne zaloge po gozdnogospodarskih območjih... 13 Slika 8: Deleži gozda glede na stopnjo ohranjenosti ohranjenost... 14 Slika 9: Delež gozdov po razvojnih fazah... 14 Slika 10: Deleži gozda glede mešanost drevesnih vrst... 15 Slika 11: Prikaz poseka v m 3 /ha/leto ločeno za vse gozdove in kategorijo varovalnih gozdov... 16

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 4 1 UVOD Varovalno vlogo gozda so ljudje poznali že v časih, ko so z ognjem in sekiro spreminjali podobo krajine. Tako so zavestno izločili določene predele gozda in jim namenili varovalno vlogo. Veljavni Zakon o gozdovih (Ur.l. 30/1993, 13/1998, 67/2002, 110/2007) v 43. členu opredeljuje varovalne gozdove kot gozdove, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča in gozdove v katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija. Razglašeni so z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07) pa varovalne gozdove definira kot gozdove, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdove na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdove, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdove, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdne pasove, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, ter gozdove na zgornji meji gozdne vegetacije. Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija) predstavlja varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Varovalna funkcija spada med ekološke funkcije. Vrednotena je s tremi stopnjami poudarjenosti. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur.l. RS, št. 5/1998, 70/2006, 12/2008) določa kot glavne kriterije za opredelitev stopnje poudarjenosti varovalne funkcije naslednje dejavnike: gozdno združbo (po priročniku za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so to: Genisto januensis-pinetum, Orno-Pinetum, Pinetum subillyricum, Myrtillo-Pinetum, Cytisanto-Ostryetum, Querco-Ostryetum, Ostryo-Fraxinetum, Neckero-Abietetum, Asplenio- Piceetum, Fagetum subalpinum, Rhodotamnio-Rhodoretum, Pinetum mughi, Oxycoco- Sphagnetea...) naklon, gozdno mejo, erozijo in plazovitost, hudournike z veliko gostoto erozijskih pojavov, zelo plitva tla, skalovitost oz. kamnitost, 10-letne vode, snežne plazove. 3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi, ker vsi ohranjajo in izboljšujejo rodovitnost tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na zgornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh (Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih). V tuji literaturi je varovalni gozd definiran drugače kot pri nas. Varovalni gozdovi imajo večinoma vlogo zaščite objektov ali neposredno varovalno vlogo (SCHÖNENBERGER, 2000). Hkratno pa ti gozdovi zagotavljajo funkcijo varovanja rastišča, ki je predpogoj za neposredno varovalno funkcijo (VAN NOORD, 1996). Neposredna zaščita se nanaša na dejstvo, da gozdovi neposredno ščitijo ljudi, zgradbe in infrastrukturo pred naravnimi nesrečami kot so plazovi in

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 5 podori. Ključnega pomena je funkcija varovanja rastišča pred erozijskimi procesi in pojavi masnih gibanj (REY/CHAUVIN, 2001). V primeru nastopa nezmožnosti opravljanja funkcije varovanja rastišča, pride do močne erozije, katere posledica je izguba gozdnega ekosistema kot takega (DORREN, 2002). Torej v alpskih državah predstavljajo varovalni gozdovi naše zaščitne gozdove, katerim hkratno priznavajo funkcijo varovanja gozdnega zemljišča oz. rastišča. O zaščitni funkciji govorimo, ko se srečata dejavnik ogrožanja in človekova lastnina. Zaščitna funkcija pomeni, da gozd zagotavlja zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo (Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih). Gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo tako ščitijo različne objekte. To funkcijo opravljajo gozdovi, ki direktno ščitijo ljudi, stavbe in drugo infrastrukturo pred naravnimi nevarnostmi. Čeprav varovalno in zaščitno funkcijo ločujemo, pa sta velikokrat na istem mestu povezani, saj gozdovi v teh pogojih ščitijo tudi zemljišče na katerem raste gozd, da gozd lahko sploh opravlja zaščitno funkcijo. Varovanje rastišča oz. zemljišča na katerem gozd raste je izredno pomembna za obvarovanje pred močno erozijo tal. Pri zmanjšanju funkcije varovanja gozdnega zemljišča lahko pride do močnega erodiranja zemljišča in možnost izgube gozdnega ekosistema kot takega (DORREN in sod. 2004). Stanje varovalnih gozdov so do sedaj predstavili Anko, Golob in Smolej v zborniku Varovalni gozdovi v Sloveniji Stanje po popisu 1980. S stanjem varovalnih gozdov pa se je ukvarjala tudi T. Fink v diplomski nalogi leta 2001. 2 NAMEN NALOGE IN METODE Namen naloge je prikazati stanje varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo in presoditi valorizacijo gozdnega prostora. Prikazali bomo razširjenost varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo gozdov ter področje prekrivanja kategorije varovalnih gozdov z gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo. Stanje gozdov bomo skušali prikazati skozi nekatere ekološke dejavnike, ki jih Zavod za gozdove Slovenije meri pri opisu sestojev. Ti dejavniki so: prevladujoče rastišče, deleži površine po razredih nadmorskih višin, nagibov, kamnitosti in skalovitosti. Prikazali bomo tudi sestojne razmere kot so: lesna zaloga, mešanost drevesne sestave s tipi sestojev, ohranjenost gozdov. V varovalnih gozdovih bomo skušali prikazati tudi, koliko se je v zadnjem obdobju v teh gozdovih delalo v primerjavi z vsemi gozdovi. Z Zavoda za gozdove Slovenije smo pridobili datoteko ODSEK, v kateri smo dobili podatke o nadmorski površini, naklonu, kategoriji gozdov kamnitosti, skalovitosti in ohranjenosti. Pridobili smo tudi datoteko ODSSES s podatki o lesnih zalogah in posredno tudi o tipih sestojev. Pri zaščitni funkciji smo izhajali iz preseka sestojne karte. Ostale podatke smo gozdovom s poudarjeno zaščitno funkcijo dodali iz že prej omenjenih datotek. Posek smo dobili iz izbora podatkov Zavoda za gozdove Slovenije.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 6 Pri delu smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije obdelali s pomočjo programov MapInfo in Microsoft Excel. 3 REZULTATI 3.1 POVRŠINE VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO V preglednici so prikazane površine gozda in površine varovalnih gozdov po območnih enotah pridobljene iz podatkov Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZGS). Kot vidimo je največji delež varovalnih gozdov v alpskem predelu Slovenije, ki ga predstavljajo gozdnogospodarska območja Bled, Tolmin in Kranj. V drugih gozdnogospodarskih območjih je delež varovalnih gozdov glede na celotno površino gozdov v območju manjši od 10%. Preglednica 1: Površine varovalnih gozdov po gozdnogospodarskih območjih GGO Površina gozda Površina varovalnih gozdov Delež varovalnih gozdov Tolmin 148.552,08 28.008,04 18,85 Bled 70.211,58 23.860,14 33,98 Kranj 72.737,66 8.090,85 11,12 Ljubljana 144.865,79 11.028,08 7,61 Postojna 79.468,28 1.264,29 1,59 Kočevje 92.661,70 3.755,27 4,05 Novo mesto 97.408,42 1.541,78 1,58 Brežice 71.112,69 1.531,89 2,15 Celje 75.571,88 3.421,40 4,53 Nazarje 49.307,05 6.800,20 13,79 Slovenj Gradec 61.064,10 2.790,08 4,57 Maribor 96.947,90 3.014,95 3,11 Murska Sobota 39.392,89 3.158,30 8,02 Sežana 84.879,98 1.477,56 1,74 SKUPAJ 1.184.182,00 99.742,83 8,42 Na sliki 1 so prostorsko prikazane površine varovalnih gozdov iz Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Največje površine varovalnih gozdov nahajajo v področju severne in severozahodne Slovenije, večje površine pa se nahajajo še ob večjih rekah.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 7 Slika 1: Prikaz površin varovalnih gozdov Narejeno po podatkih ZGS) Na sliki 2 so prikazane površine gozdov s poudarjeno prvo in drugo stopnjo zaščitne funkcije. Površine gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo so manjše kot površine varovalnih gozdov in so omejene le na ožja področja ob prometnicah ali drugih infrastrukturnih objektih. Slika 2: Prikaz površin gozdov s poudarjeno prvo in drugo stopnjo zaščitne funkcije (Narejeno po podatkih ZGS)

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 8 V preglednici 2 so prikazane površine varovalnih gozdov in površine gozdov s 1. In 2. Stopnjo zaščitne funkcije. Največje površine gozdov s poudarjeno prvo stopnjo zaščitne funkcije imajo območne enote Tolmin, Ljubljana, Bled in Kranj. Po površini izstopa še gozdnogospodarsko območje Nazarje. Največje površine z drugo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije pa imajo gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Maribor, Tolmin in Celje. Delež prekrivanja med varovalnimi gozdovi in gozdovi s poudarjeno 1. stopnjo zaščitne funkcije je 37, 7 %, med varovalnimi gozdovi in gozdovi s poudarjeno 2. stopnjo zaščitne funkcije pa 24,4 %. Največ prekrivanja je v gozdnogospodarskih območjih Tolmin in Ljubljana. Preglednica 2: Površine varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo ter prekrivanje GGO Površina VG Površina Z1 Površina Z2 Prekrivanje VG/Z1 Delež prekrivanja VG/Z1 Prekrivanje VG/Z2 Delež prekrivanja VG/Z2 Tolmin 28008,0 3578,1 6001,7 1427,7 39,9 2159,4 36,0 Bled 23860,1 1800,4 5,3 415,0 23,0 0,0 0,0 Kranj 8090,9 1646,4 1120,6 407,4 24,7 274,6 24,5 Ljubljana 11028,1 2696,0 1447,5 1267,2 47,0 74,6 5,2 Postojna 1264,3 193,2 97,5 0,0 0,0 0,0 0,0 Kočevje 3755,3 39,4 55,7 0,0 0,0 0,0 0,0 Novo mesto 1541,8 499,6 738,4 128,3 25,7 9,3 1,3 Brežice 1531,9 1072,2 653,4 372,8 34,8 204,2 31,3 Celje 3421,4 540,0 1124,8 319,1 59,1 396,2 35,2 Nazarje 6800,2 106,8 0,0 46,1 43,2 0,0 0,0 Slovenj Gradec 2790,1 259,4 2094,7 131,2 50,6 195,8 9,3 Maribor 3015,0 1102,4 1916,4 592,6 53,8 470,9 24,6 Murska Sobota 3158,3 0,0 90,5 0,0 0,0 0,0 0,0 Sežana 1477,6 167,4 161,5 54,8 32,7 2,8 1,7 SKUPAJ 99742,8 13701,4 15507,8 5162,4 37,7 3787,6 24,4 VG varovalni gozd Z1 gozdovi s prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije Z2 gozdovi z drugo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije 3.1.1 Rastišča Tako za varovalne kot tudi za gozdove s poudarjeno zaščitno funkcijo lahko ugotovimo, da se pojavljajo na zelo širokem spektru gozdnih združb. V preglednici smo prikazali deset združb z največjo površino razširjenosti v varovalnih gozdovih in gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo in navedli podatek o številu različnih združb v proučevanih skupinah. V izločenih varovalnih gozdovih se pojavlja kar 73 različnih združb, pri katerih se nekatere pojavljajo na zelo majhnih površinah. Najpogosteje se pojavlja združba Anemone Fagetum, kateri sledita Rododendro Rhodothamnetum in Ostryo Fagetum.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 9 Preglednica 3: Najpogostejše združbe v varovalnih gozdovih Varovalni gozd DELEŽ ANEMONE - FAGETUM 19,89 RHODODENDRO - RHODOTHAMNETUM 15,35 OSTRYO - FAGETUM 9,36 CARICI ALBAE - FAGETUM 6,26 OSTRYO - FRAXINETUM ORNI 5,47 ADENOSTYLO - FAGETUM 4,28 QUERCO - OSTRYETUM 4,22 PINETUM MUGHI 3,94 ARUNCO - FAGETUM 3,53 SESLERIO - OSTRYETUM 2,11 V gozdovih s prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije se pojavlja 55 različnih združb, najpogosteje se pojavljajo združbe Anemone Fagetum, Carici albae - Fagetum in Hacquetio Fagetum. Preglednica 4: Najpogostejše združbe v gozdovih s prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije Zaščitna funkcija 1. stopnje DELEŽ ANEMONE - FAGETUM 10,11 CARICI ALBAE - FAGETUM 9,66 HACQUETIO - FAGETUM 9,09 ARUNCO - FAGETUM 6,70 OSTRYO - FAGETUM 6,54 SESLERIO - OSTRYETUM 6,12 LUZULO - FAGETUM 6,11 QUERCO - CARPINETUM VAR. LUZULA 4,51 ENNEAPHYLLO - FAGETUM POHORICUM 3,21 QUERCO - OSTRYETUM 3,21 Tudi pri gozdovih z drugo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije je pestrost gozdnih združb precej velika, saj se v teh gozdovih pojavlja 60 različnih združb. Najpogostejše so združbe Ostryo Fagetum, Hacquetio Fagetum in Luzulo - fagetum Preglednica 5: Najpogostejše združbe v gozdovih s prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije Zaščitna funkcija 2. stopnje DELEŽ OSTRYO - FAGETUM 8,90 HACQUETIO - FAGETUM 8,73 LUZULO - FAGETUM 8,65 ENNEAPHYLLO - FAGETUM 8,03 ARUNCO - FAGETUM 7,05 ABIETI - FAGETUM DINARICUM 5,94 CARICI ALBAE - FAGETUM 5,05 BLECHNO - FAGETUM 4,88 ANEMONE - FAGETUM 4,56 ENNEAPHYLLO - FAGETUM POHORICUM 3,98

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 10 3.1.2 Nagib Nagib je eden od odločilnih ekoloških dejavnikov pri določanju varovalnih gozdov. V večjih nagibih je relativni učinek gozda večji kot v manjših zato lahko rečemo, da je večja tudi varovalna vloga gozda. To se lepo odraža tudi na zgornjem grafikonu, kjer lahko vidimo, da se delež varovalnih gozdov, z naraščanjem nagiba povečuje. 72,8% vseh površin gozda se nahaja v območju od 10 do 35 % nagiba, medtem ko je pri varovalnih gozdovih stolpec pomaknjen en razred višje, saj se 89,12 % varovalnih gozdov nahaja v razredu med 20 in 70% nagiba. Podobno je tudi pri zaščitnih gozdovih, kjer se 81,38 % gozdov nahaja v razredu od 20 do 70% nagiba. To daje zelo dobro sliko, da je površina gozda v ravninskih predelih majhna, v strmih predelih pa varovalni značaj oz. zaščitna vloga gozda pridobiva na pomenu. 60,00 50,00 Delež [%] 40,00 30,00 20,00 10,00 Varovalni Zaščitni 1. st. Zaščitni 2.st. Skupaj zaščitni Vsi gozdovi 0,00 0 do 10 10 do 20 20 do 35 35 do 70 nad 70 Slika 3: Deleži gozda po posameznih razredih nagibov 3.1.3 Nadmorska višina Razredi nagibov [%] Iz porazdelitve varovalnih gozdov in vseh gozdov Slovenije je razvidno, da se le 15 % vseh gozdov nahaja nad 1000 m nadmorske višine. Površine varovalnih gozdov so porazdeljene po vseh višinskih razredih, večina varovalnih gozdov se nahaja v širokem pasu od 400 1600 m nadmorske višine (79,66 %). Bolj nazorno sliko o večanju pomena varovalnih gozdov z višanjem nadmorske višine dobimo, če izračunamo kolikšen je delež površine varovalnih gozdov v posamičnem višinskem razredu glede na površino vseh gozdov v tem razredu. Kot vidimo se delež z višanjem nadmorske višine povečuje. V razredih do 1400 m nadmorske višine se delež varovalnih gozdov glede na površino vseh gozdov v razredu giblje med 20 in 30 %, v pasu od 1400 1600 naraste na 50 %, v pasu od 1600 1800 pa se poveča na 80 %.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 11 90,00 80,00 Delež [%] 70,00 60,00 50,00 40,00 30,00 20,00 10,00 0,00 Varovalni Zaščitni 1. st. Zaščitni 2.st. Skupaj zaščitni Delež varovalnih gozdov glede na vse gozdove Vsi gozdovi 0-200 200-400 400-600 600-800 800-1000 1000-1200 1200-1400 1400-1600 1600-1800 1800- Razredi nadmorskih višin [m] Slika 4: Deleži gozda v posameznih razredih nadmorskih višin 3.1.4 Stopnja skalovitosti in kamnitosti Delež varovalnih gozdov glede na stopnjo skalovitosti in kamnitosti lahko prikažemo tudi skupaj, saj sta grafikona podobna. Vidimo, da se delež gozda z višanjem deleža skalovitosti in kamnitosti zmanjšuje, podobno je tudi pri gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo. 13,93 % površin gozdov Slovenije ima kamnitost večjo od 25 %, medtem ko ima kar tretjina vseh varovalnih gozdov kamnitost večjo od 25 %. Delež gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo s kamnitostjo večjo od 25 % je 21,79%. Še večja razlika pa se pokaže pri stopnji skalovitosti, saj je delež vseh površin gozda s stopnjo skalovitosti večjo od 25 % le 12 %, delež površin gozda s poudarjeno zaščitno funkcijo 15,14 % in delež površin varovalnih gozdov 41,44%.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 12 70,00 60,00 50,00 Delež % 40,00 30,00 20,00 10,00 Varovalni Zaščitni 1. st. Zaščitni 2.st. Skupaj zaščitni Vsi gozdovi 0,00 od 0 do 10 od 10 do 25 od 25 do 50 od 50 do 70 od 70 do 100 Razredi kamnitosti Slika 5: Deleži gozda po razredih kamnitosti 70,00 60,00 50,00 Delež % 40,00 30,00 20,00 10,00 Varovalni Zaščitni 1. st. Zaščitni 2.st. Skupaj zaščitni Vsi gozdovi 0,00 od 0 do 10 od 10 do 25 od 25 do 50 od 50 do 70 od 70 do 100 Razredi skalovitosti Slika 6: Deleži gozda po razredih skalovitosti 3.2 SESTOJNE RAZMERE 3.2.1 Lesna zaloga Lesne zaloge so prikazane po gozdnogospodarskih območjih skupne lesne zaloge pa znašajo, za vse gozdove Slovenije 268,25 m 3 /ha. Za vse varovalne gozdove 170,67 m 3 /ha, za gozdove s prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije 237,14 m 3 /ha in za gozdove z drugo stopnjo

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 13 poudarjenosti zaščitne funkcije 264,08 m 3 /ha. Generalno za vsa gozdnogospodarska območja razen Novega mesta velja, da je lesna zaloga varovalnih gozdov najnižja. 450,00 400,00 Lesna zaloga [m3/ha] 350,00 300,00 250,00 200,00 150,00 100,00 50,00 0,00 Varovalni Zaščitni 1. st. Zaščitni 2.st. Zaščitni skupaj Vsi gozdovi TOLMIN BLED KRANJ LJUBLJANA POSTOJNA KOČEVJE NOVO MESTO BREŽICE CELJE NAZARJE SLOVENJ GRADEC MARIBOR MURSKA SOBORA SEŽANA Slika 7: Lesne zaloge po gozdnogospodarskih območjih 3.2.2 Ohranjenost Gozdnogospodarska območja Na grafikonu je prikazana ohranjenost varovalnih gozdov in vseh gozdov Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije v sklopu opisov sestojev na ravni odseka določa tudi stopnjo ohranjenosti gozdov glede na delež rastišču tujih drevesnih vrst. Glede na delež rastišču tujih drevesnih vrst ločimo štiri kategorije ohranjenosti: - ohranjeni gozdovi (do 30% rastišču tuje drevesne vrste), - spremenjeni gozdovi (31 70% rastišču tuje drevesne vrste), - močno spremenjeni gozdovi (70 90% rastišču tuje drevesne vrste) - izmenjani gozdovi (nad 90% rastišču tuje drevesne vrste). Kot je razvidno iz grafikona je približno dve tretjini varovalnih gozdov ohranjenih. 25 % varovalnih gozdov ima od 30 do 70% rastišču tujih drevesnih vrst. Približno 10 % varovalnih gozdov ima močno spremenjeno oziroma izmenjano drevesno sestavo. Varovalni gozdovi z močno spremenjeno in izmenjano drevesno sestavo so lahko še posebej občutljivi na različne motnje.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 14 70 60 50 Delež % 40 30 Varovalni Zaščitni 1. st. 20 Zaščitni 2.st. 10 0 Skupaj zaščitni Vsi gozdovi Ohranjeni gozd Spremenjeni gozd Močno spremenjeni gozd Izmenjani Stopnja ohranjenosti Slika 8: Deleži gozda glede na stopnjo ohranjenosti ohranjenost 3.2.3 Razvojna faza Večino varovalnega gozda lahko razdelimo v štiri razvojne faze raznomerno (sk-gnz), debeljak, drogovnjak in grmičav gozd. Večina gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo je v razvojni fazi debeljaka in drogovnjaka. Tako pri varovalnih gozdovih, kot tudi pri gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo je zaželjena malopovršinsko mozaična struktura gozda. Še posebej pri gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo je podatek o velikem deležu razvojne faze drogovnjaka in debeljaka nekoliko zaskrbljujoč. 45,00 40,00 35,00 30,00 Delež [%] 25,00 20,00 15,00 Varovalni Zaščitni 1. st. 10,00 Zaščitni 2.st. 5,00 Skupaj zaščitni 0,00 Vsi gozdovi MLADOVJE DROGOVNJAK DEBELJAK SESTOJ V OBNOVI DVOSLOJNI SESTOJ RAZNOMERNO (ps-{p) RAZNOMERNO (sk-gnz) PANJEVEC GRMIČAV GOZD PIONIRSKI GOZD Z GRMIŠČI TIPIČNI PREBIRALNI SESTOJ Razvojne faze Slika 9: Delež gozdov po razvojnih fazah

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 15 3.2.4 Mešanost drevesnih vrst Za pregled mešanosti drevesnih vrst smo vzeli tipe sestojev glede na delež iglavcev in listavcev v lesni zalogi. Kriteriji za določitev tipov sestojev so bili: 1. sestojni tip sestoji listavcev, P igl < 25%; 2. sestojni tip sestoji iglavcev, P igl > 75%; 3. sestojni tip sestoji listavcev z iglavci, 25% P igl < 50%; 4. sestojni tip sestoji iglavcev z listavci, 50% P igl 75%. Mešanost drevesnih vrst je dokaj enotna. V vseh gozdovih prevladujejo čisti sestoji listavcev, deleži ostalih treh sestojnih tipov pa so enakomerno porazdeljeni. 70,00 60,00 50,00 Delež % 40,00 30,00 20,00 10,00 Varovalni Zaščitni 1. st. Zaščitni 2.st. Zaščitni skupaj Vsi gozdovi 0,00 Sestoji listavcev Sestoji iglavcev Sestoji iglavcev z listavci Tipi sestojev Sestoji listavcev z iglavci Slika 10: Deleži gozda glede mešanost drevesnih vrst 3.2.5 Posek Grafikon poseka prikazuje izveden posek po gozdnogospodarskih območjih v obdobju od 1995 do 2008. Prikazan je ločeno za vse gozdove in za kategorijo varovalnih gozdov. Za lažjo primerjavo je posek preračunan na hektar površine na leto. Grafikon nakazuje na zelo majhen posek v varovalnih gozdovih v preteklem obdobju.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 16 4,500 3,978 Posek v m3/ha/leto 4,000 3,500 3,000 2,500 2,000 1,500 1,000 0,500 0,000 1,191 0,052 1,974 0,002 3,007 0,378 1,986 0,217 2,775 0,527 0,049 3,291 0,000 2,101 0,168 2,230 0,216 3,009 0,223 3,249 0,460 2,764 0,218 2,315 0,305 0,689 0,012 Varovalni Vsi gozdovi TOLMIN BLED KRANJ LJUBLJANA POSTOJNA KOČEVJE NOVO MESTO BREŽICE CELJE NAZARJE SLOVENJ GRADEC MARIBOR MURSKA SOBORA SEŽANA Gozdnogospodarska območja Slika 11: Prikaz poseka v m 3 /ha/leto ločeno za vse gozdove in kategorijo varovalnih gozdov

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 17 4 RAZPRAVA Prvi zakoni, ki so ščitili gozd pred kratkoročnimi lesnoproizvodnimi interesi nekaterih lastnikov gozdov so bili v alpskih deželah sprejeti sredi 19. stoletja, kar je bila osnova za bolj intenzivno ukvarjanje s problemom varovalne funkcije (ANKO in sod.). Prvi članek o varovalnih gozdovih je bil v Sloveniji napisan v letu 1938 (RUŽIČ) in obravnava praktičen pristop do zakonskih določil o varovalnih gozdovih iz leta 1929 (ANKO in sod.). Iz tega je razvidno, da ima delo z varovalnimi gozdovi v Sloveniji dolgo tradicijo. Napisanih in spremenjenih je bilo več zakonov, ki so obravnavali varovalne gozdove. S to problematiko so se v Sloveniji ukvarjali različni avtorji. V Sloveniji razlikujemo zaščitno funkcijo in varovalno funkcijo, kar je v tujini pogosto združeno. Dejstvo je, da se obe funkciji v določenih predelih prekrivata, saj gozdovi v teh pogojih ščitijo tudi zemljišče na katerem raste gozd, da gozd lahko sploh opravlja zaščitno funkcijo. Z delom smo prikazali, da se v Sloveniji kategorija varovalnih gozdov in zaščitna funkcija prekrivata. Prekrivanje varovalnih gozdov je z gozdovi s prvo stopnjo poudarjenosti 37,7 %, z gozdovi z drugo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije pa 24,4 %. Usmeritve, ki se najbolj pogosto uporabljajo v varovalnih gozdovih so: posek težkega drevja za razbremenitev in puščanje visokih panjev; razrez in sidranje drevja, ko spravilo drevja v varovalnih gozdovih ni nujno; odmik podrtega drevja iz hudourniških področij; protierozijska zaščita. Usmeritve za gozdove s poudarjeno zaščitno funkcijo so zelo podobne usmeritvam v varovalnih gozdovih. Te usmeritve so dokaj splošne in pogosto niso prilagojene konkretnim razmeram v varovalnih gozdovih. Razlog za to vidim v neizdelanih uporabnih kazalcih, kakšen naj bi varovalni gozd oziroma gozd s poudarjeno zaščitno funkcijo bil, da bi maksimalno opravljal pripisano funkcijo. Potrebno bi bilo izdelati nekakšna navodila po vzoru Švice, kjer je FOEFL (Federal Office of Environment Forests and Landscape) izdal napotke za minimalno gospodarjenje z gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo, ki jih bom v nadaljevanju tudi predstavil (Glej shemo:priloga A). Napotke so na osnovi najnovejših dognanj in izkušenj dopolnili ob tesnem sodelovanju raziskovalcev in delavcev v praksi. Za cilj gospodarjenja z varovalnimi gozdovi so si postavili zagotavljanje gozda, ki bo čimbolj učinkovit pri zmanjševanju tveganja pred naravnimi tveganji. V vsakem varovalnem gozdu so določili ciljno stanje gozda predstavljeno s ciljnim profilom. Ciljni profil je osnovan na podlagi naravnih nevarnosti in lokalnih razmer (Glej primer ciljnega profila gozda za zaščito pred padajočim kamenjem: Priloga B). Vsebuje podatke o drevesni sestavi, strukturi sestoja, nosilcih stabilnosti in regeneracije. Ciljni profili opisujejo stanje gozda, za katerega se pričakuje, da bo imel največji zaščitni učinek proti naravnim nevarnostim in ga lahko trajno vzdržujemo. Določa se za različne cilje (cilje povezane z rastiščem, cilje, ki se nanašajo na nevarnosti, dolgoročne gojitvene cilje). Ločimo minimalni in idealni ciljni profil. Za gozdove, ki izpolnjujejo zahteve minimalnega profila, se pričakuje dolgoročno zagotavljanje zadostne zaščite in služi kot relativna mera pri odločitvi ali ukrepati ali ne. Idealni profil pa opisuje obliko sestoja, za katero pričakujemo, da bo dolgoročno imela največji zaščitni učinek.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 18 Vse površine z enakim ciljnim profilom združijo v isti ciljni tip. Izbor ciljnih tipov in ciljno orientirana izvršitev načrtovanih ukrepov mora temeljiti na osnovi pregleda združb. Z izborom ciljnega tipa so na osnovi ciljnih profilov postavljeni dolgoročni cilji za varovalne sestoje. Znotraj površin istega ciljnega tipa pa imamo lahko različna ukrepanja. Površine znotraj istega ciljnega tipa, ki potrebujejo enako intervencijo v podobnem obsegu imenujejo negovalni tip (treatment type). Negovalni tipi služijo kot osnova za načrtovanje in izvedbo ukrepov. V negovalnih tipih izberejo reprezentativno površino imenovano indikacijska ploskev, katere velikost je odvisna od heterogenosti sestoja (0,5 1,0 ha). Na indikacijskih ploskvah določajo cilje, prioritete za intervencijo, nujnost ukrepanja, določitev stroškov in izvedejo analizo učinkov. Indikacijske ploskve so pomembne, ker predstavljajo osnovo za učinkovit monitoring kot kontrolo v varovalnih gozdovih, uporabijo pa jih lahko tudi kot osnovo za izobraževanje in delo s stiki z javnostmi (prikaz konkretnih ukrepov javnosti). Ploskve morajo biti dobro izbrane, saj se pri tem lahko osredotočimo na najpomembnejše predele v varovalnih gozdovih. Pri odločanju o tem ali je ukrepanje potrebno ali ne se primerja pričakovano stanje čez 50 let in minimalni profil. Na indikacijskih ploskvah moramo posneti značilnosti, ki so bile uporabljene v profilu (mešanost drevesnih vrst, nosilce stabilnosti ). Ker se sestoj oziroma gozd stalno spreminja tudi brez človekovega ukrepanja so napovedi za vse značilnosti v naslednjih 10 50 letih, predvidene na naravni razvoj. S tem postopkom vzamejo v ozir naravno dinamiko gozda za odločitev o nujnosti ukrepanja. Če določijo, da potreba po ukrepanju obstaja so potrebni ukrepi uglašeni z idealnim profilom kot dolgoročnim ciljem. Na poti do dosege dolgoročnega cilja določijo tudi etapne cilje dosegljive v obdobju 5 10 let, ki so pomembna informacija pri analizah. Poleg zaščitne funkcije se upošteva tudi zaščita narave, lahko tudi produkcija lesa Informacije pridobljene na indikacijskih ploskvah dobro prikažejo načrtovane ukrepe in stroške teh ukrepov. Točnost ocene temelji na različicah načrtovalnih tipov, vsebovanih informacij o sestoju, sestojnih kartah in izbrani mreži indikacijskih ploskev. Odločanje na indikacijskih ploskvah služi kot referenca za vse enote znotraj načrtovalnega tipa. Vsemu načrtovalnemu procesu pa sledi izvedba ukrepov in nato monitoring učinkov, ki ga lahko razdelimo na štiri etape: Ocena izvedbe, v kateri se preverja ali so bili planirani ukrepi izvršeni na pravilni lokaciji in ali so bili izvedeni strokovno. Drugo etapo monitoring-a predstavlja analiza učinkovitosti, kjer preverjajo kakšne učinke imajo izvršeni ukrepi na stanje gozda in tretjo etapo gojitveni monitoring s kontrolo do kakšne mere gozdno stanje odgovarja ciljnemu profilu. Nazadnje pa preverijo ali so bili ciljni profili primerni. Ta postopek predstavlja kompleksen zaključen krog načrtovanja izvedbe in kontrole v varovalnih gozdovih, ki bi bil pri nas verjetno primeren v predelih kjer se prekrivajo varovalna in zaščitna funkcija oziroma v predelih, kjer je ogroženo življenje ali lastnina ljudi.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 19 Menim, da bi v Sloveniji pri izločlanju varovalnih gozdov morali navajati tudi vzrok za izločitev varovalnih gozdov, saj se karakteristike gozda kot zaščite pred različnimi naravnimi nevarnosti razlikujejo in bi tako lažje določili ali je stanje določenega varovalnega gozda primerno ali ne. Pri obdelavi podatkov o gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo sem imel težave, ker podatkovna baza funkcij gozdov nima nekega unikatnega ključa, po katerem bi lahko dodal podatke iz datoteke ODSEK, zato je iz obdelave odpadlo nekaj površin. Podatkovna baza o funkcijah sicer vsebuje odsek vendar pa je v tej bazi polje odsek pri različnih gozdnogospodarskih območjih naveden različno, kar otežuje povezave. Pri obdelavi podatkov o gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo sem tako izhajal iz izbora sestojne karte, kateri sem pripeljal podatke o odsekih. Tudi med podatkovnima bazama ODSGZD in ODSEK obstajajo neskladnosti. Posebej problematična je neskladnost površin varovalnih gozdov iz Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in površin pridobljenih iz podatkovne baze ODSEK. Vse obdelave podatkov o varovalnih gozdovih, ki so bile narejene so bile tako narejene na podatkih iz podatkovne baze ODSEK, kjer je bila kategorija gozdov označena z oznako 4 varovalni gozd. Zaradi tega neskladja med površinami, tako pri gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo in varovalnih gozdovih sem se odločil vse podatke prikazati v obliki deležev.

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 20 Priloga A: Shema poteka načrtovanja, izvedbe in monitoring-a v varovalnih gozdovih Švice (prirejeno po FOEN, 2007)

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 21 Priloga B: Primer ciljnega profila gozdov, ki nudijo zaščito pred padajočim kamenjem (prirejeno po FOEN, 2007) Področje Področje odtrganja kamenja Potencialni prispevek gozda Srednji Glede na nevarnost določen ciljni profil: minimalne zahteve Nosilci stabilnosti Brez nestabilnega, težkega drevja Glede na nevarnost določen ciljni profil: idealne zahteve Velik Horizontalna struktura Najmanj 400 dreves/ha s premerom večjim od 12 cm Horizontalna struktura Najmanj 600 dreves/ha s premerom večjim od 12 cm Tranzitno področje Kamenje do 0,05 m (premer okoli 40 cm) Kamenje 0,05 do 0,2 m (premer od 40 do 60 cm) Horizontalna struktura Najmanj 300 dreves/ha s premerom večjim od 24 cm Potencialno tudi panjevski poganjki Vertikalna struktura Primeren ciljni premer Vertikalna struktura Primeren ciljni premer Horizontalna struktura Najmanj 400 dreves/ha s premerom večjim od 24 cm Kamenje od 20 do 5,00 m (premer od 60 do 180 cm) Horizontalna struktura Najmanj 150 dreves/ha s premerom večjim od 36 cm Horizontalna struktura Najmanj 200 dreves/ha s premerom večjim od 36 cm Področje zaustavljanja in odlaganja kamenja Dodatno za vse velikosti kamenja Velik Učinkovit najmanjši premer dreves je močno manjši od najmanjšega premera v tranzitnem področju in ležeča drevesa so vedno učinkovita Horizontalna struktura V odprtinah v liniji padanja kamenja morajo biti razdalje med drevjem manjše od 20 m. Puščanje padlega drevja in visokih panjev, za dodatno podporo stoječemu drevju, če ni nevarnosti porušitve in padca teh dreves Minimalne zahteve glede rastiščnopogojenih ciljnih profilov so zagotovljene Horizontalna struktura Najmanj 400 dreves/ha s premerom večjim od 12 cm Idealne zahteve glede rastiščnopogojenih ciljnih profilov so zagotovljene Horizontalna struktura Najmanj 600 dreves/ha s premerom večjim od 12 cm Horizontalna struktura V odprtinah v liniji padanja kamenja morajo biti razdalje med drevjem manjše od 20 m. Potencialno tudi panjevski poganjki. Vertikalna struktura Primeren ciljni premer Puščanje padlega drevja in visokih panjev, za dodatno podporo stoječemu drevju. Minimalne zahteve glede rastiščnopogojenih ciljnih profilov so zagotovljene Idealne zahteve glede rastiščnopogojenih ciljnih profilov so zagotovljene

Guček M. Analiza stanja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 22 5 VIRI Anko, B., Golob, A., Smolej, I. 1985. Varovalni gozdovi v Sloveniji. Stanje po popisu 1980. Ljubljana, BF, VTOZD za gozdarstvo, 118 s. Dorren L. K. A. 2002. Mountain geoecosystems GIS modelling of rockfall and protection forest structure. Thesis Universiteit van Amsterdam. 169 str. Dorren L. K. A., Berger F., Imeson A. C., Maier B., Rey F. 2004. Integrity, stability and management of protection forests in the European Alps. Forest Ecology and Management, 195: 165 176. Frehner M., Wasser B., Schwitter R. 2007. Sustainability and success monitoring in protection forests Guidelines for silvicurtural interventions in forests with protective functions. Federal Office foe the Environment. Bern. 29 str. Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. Ur.l. RS, št. 71/2004, 95/2004, 37/2005, 87/2005. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Ur.l. RS, št. 5/1998, Ur.l. RS, št. 70/2006, 12/2008. Rey F. in Chauvin C. 2001. Forest restoration in marly southern French Alps. Proceedings of the international conference Forest research: a challenge for an integrated European approach, Thessaloniki, 27 avgust 1 september 2001. str 365 369. Schönenberger W., 2000. Silvicultural problems in subalpine forests in the Alps. IUFRO Research series 5. Wallingford, CABI Publishing. 197 203. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ur.l. RS, št. 88/2005, Ur.l. RS, št. 56/2007. Zakon o gozdovih. Uradni list RS, št. 30/1993, 67/2002, 110/2007