Ljudje & ideje Priliv možganov Tuji možgani v slovenskih podjetjih so za zdaj redke zverine, nekaj pa smo jih le našli v Instrumentation Technologies, Euro Plusu in Elanu. Kako privabiti tuje strokovnjake, koliko stanejo in kakšne so ovire? Nataša Koražija Občasno kak lastnik ali nadzornik podj e t j a s l a v n o s t n o naznani, da bo iskal vodstveni kader in specialiste v tujini, a se takšne napovedi redko uresničijo. Uglednega nemškega managerja je na začetku leta 2008 baje imel ogledanega denimo Zdenko Pavček za vodenje skupine Viator & Vektor, vendar se to potem ni zgodilo. Med 500 največjimi podjetji v Sloveniji je 41 takih, ki jih vodijo tujci, vendar gre praviloma za podjetja v tuji lasti, z izjemo Droge Kolinske, ki jo vodi Srb Slobodan Vučićević, ki pa je hkrati tudi delni lastnik podjetja. Tokrat nas je predvsem zanimalo, kako širokopotezna so slovenska podjetja pri privabljanju tujih možganov ne zgolj za vodilna mesta, temveč tudi za pomembna mesta v razvoju ali trženju. Podjetja, ki zaposlujejo inovativne tujce za vodenje, razvoj ali trženje, so še vedno redka, a nam je uspelo izbrskati nekaj zanimivih primerov: kranjski Euro Plus, solkanski Instrumentation Technologies in begunjski Elan. Tujega managerja je po naših informacijah za trženje enega od programov zaposlil tudi Akrapovič, vendar je glede tega še skrivnosten. Tujka na čelu Koloseja je bila nekaj mesecev tudi Maria Costeira (več o tem v naslovni temi), a gre tudi v tem primeru za podjetje v mešani lasti. Neznanka je denimo Stan Miller, član uprave nizozemskega podjetja KPN, ki ga je najbogatejši Slovenec Mirko Tuš pripeljal v Tuš Holding. Po nekaterih ugibanjih naj bi nizozemska telekomunikacijska družba KPN kupila Tuš Holding ali vsaj njegov komunikacijski del Tušmobil, vendar glede tega obe vpleteni strani molčita. Znan je zgolj podatek, da je Stan Miller leta 2008 kot član uprave KPN zaslužil 1,6 milijona evrov in da je bil pred tem eden vodilnih ljudi v več družbah po Južni Afriki in na Nizozemskem, ki delujejo na področju televizije, medijev in informacijske tehnologije. Solkanski magnet za tujce Za Solkanski Instrumentation Technologies smo že navajeni, da zaposluje možgane iz tujine. Pisali smo, da je direktor Rok Uršič v ožji m a n a g e r s k i t i m i m e n o v a l italijanskega raziskovalca dr. Carlo Bocchetto in Britanca Allena Weeksa, od skupaj 53 zaposlenih pa je zdaj v podjetju pet tujcev. Srbski razvojnik Vladimir Poučki je denimo v Instrumentation Technologies prišel pred štirimi leti in pol.»podjetje sem prvič obiskal, ko sem delal še v Beogradu v Pupin Telecom - D K T S, I n s t r u m e n t a t i o n Technologies pa je bil takrat majhno podjetje z 11zaposlenimi,«pravi Poučki, ki je ob prvem obisku dobil tako dober občutek o podjetju, da si druge zaposlitve sploh ni več želel. Najprej se je tri leta in pol ukvarjal z digitalno obdelavo signalov, ki je med drugim pomembna tudi pri izračunavanju položaja žarka v pospeševalnikih (Instrumentation Technologies je specializiran za razvoj merilnih instrumentov in druge specializirane tehnološke opreme za pospeševalnike). V prihodnjih 15 letih se bo v EU gradilo veliko raziskovalne infrastrukture, tudi Američani so pod Obamo začeli spet pospešeno investirati v znanost, pa tudi na Kitajskem je gradnja te infrastrukture v polnem zamahu, razlaga Poučki. Raziskava, ki so jo opravili v Avstriji, je pokazala, da se vsak evro, vložen v pospeševalnike, v obdobju petih let nekajkrat povrne skozi nove tehnologije. Uporaba pospeševalnikov je zelo široka, v Trstu so denimo razvili izjemno natančno mamografijo, pravi Poučki. V tržaškem pospeševalniku so odkrili tudi virus Sarsa, kar je ob zadnji epidemiji omogočilo razvoj novega cepiva. Manjše pospeševalnike že zdaj uporabljajo za zdravljenje raka pljuč s posebnimi pospeševalniki je namreč mogoče zelo natančno obsevati rakasto tkivo, žarek je mogoče na določeni globini tudi ustaviti natančnost obsevanja pa je do mikrometra natančna. 22 manager
Ljudje & ideje foto: Urban Štebljaj Don Ray, Euro Plus: Ker sem iz Seattla, je veliko mojih kolegov managerjev pri Boeingu, Microsoftu ali Intermecu in sodelujejo pri mednarodnih projektih, vendar med njimi nima noben sedeža v Kranju! manager 23
foto: Urban Štebljaj Ljudje ideje Vladimir Poučki, Instrumentation Technologies: V Sloveniji je veliko zdravnikov in inženirjev iz Srbije, ki morajo čakati deset let, da dobijo potni list in pravico do nakupa nepremičnine, v Italiji pa lahko kupujejo brez težav. 24 manager Začel v razvoju, nadaljuje v poslovnem delu Po treh letih in pol dela v razvojnem oddelku je Vladimir Poučki začel delati kot produktni manager; zadolžen je za stike z uporabniki, komuniciranje z inštituti, za promocijo in za prodajo izdelkov, sodeluje pa tudi pri razvoju. Njegovo glavno delo je, da zahteve končnih kupcev prevede v dokumente in specifikacije izdelka odloča pa tudi o tem, v katero smer bo šel razvoj določene skupine izdelkov. Poleg tega je tik pred koncem doktorata. Pogodba za nedoločen čas? Šele po petih letih In kako je zadovoljen z administracijo v Sloveniji? Preden je začel delati v Sloveniji, je čakal približno pet mesecev, da je pridobil vso dokumentacijo. Zdaj mora vsaka tri leta obnoviti delovno vizo in dovoljenje za bivanje, za kar si uradne ustanove vzamejo približno mesec časa.»to je pravi space shuttle v primerjavi z italijansko administracijo, ki si za enako stvar vzame tudi eno leto ali več časa,«meni Poučki. Njegova glavna pripomba je, da nima možnosti pridobiti pogodbe za nedoločen čas, ker bo šele po petih letih imel možnost vložiti prošnjo za bivanje za nedoločen čas. V Italiji bi denimo lahko dobil pogodbo za nedoločen čas, čeprav bi moral delovno vizo in dovoljenje za bivanje obnavljati. Drugo neprijetno dejstvo je, da bo pridobil zakonsko pravico do nakupa stanovanja šele po desetih letih, ko bo lahko zaprosil za državljanstvo.»v Sloveniji je veliko zdravnikov in inženirjev iz Srbije, ki imajo enake težave,«pravi Poučki. Po drugi strani v Italiji lahko kupi nepremičnino vsak, ki jo je pripravljen plačati. Najbolj smešna pa se mu zdi zoprna podrobnost, da mora avto registrirati dvakrat na leto, ker je tako predvideno v postopkih. To seveda ni velikanska ovira pri privabljanju tujcev, gre pa za povsem nepotrebno odžiranje časa. V Italiji bi srbski državljan lahko dobil pogodbo za nedoločen čas, čeprav bi moral dovoljenje za bivanje obnavljati, pri nas pa to ni mogoče. Glavna ovira pri privabljanju strokovnjakov: visoki davki Po mnenju Poučkega so glavna ovira pri privabljanju tujih strokovnjakov še vedno visoki davki.»šele tu sem ugotovil, da obstaja celo bruto na bruto. Menim, da bi bilo mogoče marsikaj spremeniti z boljšo davčno politiko. Bruto plača v Sloveniji je precej primerljiva z bruto plačami v Italiji, pri neto plačah pa je precejšnja razlika,«pravi. Med posebnostmi, ki bi jih morali odpraviti, so po njegovem mnenju tudi premajhne razlike med plačami v javnem sektorju in plačami v gospodarstvu.»v Nemčiji in v ZDA so plače v gospodarstvu bistveno večje, saj je tudi tveganje bistveno večje.«
ljudje & ideje Na splošno pa so njegove izkušnje v Sloveniji odlične, tako v podjetju kot v širši okolici.»glavna privlačnost Slovenije je, da je tu mogoče kakovostno živeti, ker je država kljub vsemu razmeroma dobro urejena, pa tudi ljudje so OK. V Avstriji in v Nemčiji bi se vedno počutil kot tujec, tu pa se ne,«pravi Poučki, ki se je kmalu po prihodu naučil tudi Slovensko. Američan v Euro Plusu Zvone Duplančič, lastnik in d i r e k t o r k r a n j s k e g a E u r o Plusa, je lani septembra presenetil z novico, da je zaposlil nekdanjega direktorja svojega največjega tekmeca na svetovnem trgu, Dona Raya. Don Ray je bil pred tem direktor ameriške družbe Seagull Scientific, lani pa je postal podpredsednik za prodajo in mednarodni razvoj v Euro Plusu. Kranjski Euro Plus je sicer eden treh vodilnih svetovnih ponudnikov programskih rešitev na področju industrijskega tiskanja etiket in črtnih kod. Naloga Dona Raya je postavitev prodaje na svetovni ravni, zlasti na trgih Južne Amerike, Avstralije, Japonske in na trgih drugih azijskih držav.»verjamemo, da je prav Don Ray tisti, ki je ameriško podjetje zgradil iz garažnega podjetja v to, kar je zdaj, zato bi na tem planetu težko našli primernejšega človeka,«nam je ob imenovanju povedal Zvone Duplančič. Od Američana sicer ne pričakuje čudežev, meni pa, da v ZDA veliko stvari delajo bolje kot pri nas. Ameriški manager ni veliko dražji od slovenskega Zvone Duplančič tudi pravi, da ameriški manager ni veliko dražji od slovenskega. Fiksna plača je sicer nekoliko višja, vendar ne izrazito neposredno pa je stroške težko primerjati, ker je zraven treba prišteti še Med tujci v slovenskih podjetjih je velika neznanka Stan Miller, član uprave nizozemske telekomunikacijske družbe KPN, ki ga je najbogatejši Slovenec Mirko Tuš pripeljal v Tuš Holding. Nekateri ugibajo, da je nizozemska telekomunikacijska družba morda že kupila Tuš Holding ali pa vsaj Tušmobil. Lahko Slovenija postane država, ki bi privabljala ustvarjalne ljudi z vsega sveta? Takšne regije so zdaj Silikonska dolina v Kaliforniji, širša okolica Bostona, raziskovalni trikotnik v Severni Karolini, Austin, Seattle, Bangalore v Indiji, deloma tudi Irska in Švedska piše Richard Florida v svoji knjigi The Rise of Creative Class (več o tem konceptu na: www.creativeclass.com). Florida deli ustvarjalni razred na dve glavni skupini: v prvo skupino uvršča superkreativno jedro, ki predstavlja približno 12 odstotkov vseh delovnih mest v ZDA sem uvršča znanstvenike, inženirje, učitelje, računalniške programerje in raziskovalce, pa tudi umetnike, oblikovalce in medijske delavce. V drugo skupino uvršča kreativne profesionalce, ki so zaposleni v zdravstvu, v finančnem sektorju in zasebnih podjetjih, v pravnem sektorju in v izobraževalni dejavnosti. Ob teh dveh skupinah govori tudi o manjši skupini boemov, ki je odločilna za privabljanje kreativcev. V vseh kreativnih poklicih je zaposlenih 40 foto: KPN recept richarda floride Andrew Rajapakse, ITEO: Slovenija bi morala postati cool country to live in, odpraviti bi bilo treba administrativne ovire za tujce, znižati davke na plače in uvesti štipendije za nadarjene študente iz držav, v katerih imamo gospodarske interese. Ko privabite ustvarjalni razred, sledijo tudi kapital in posli milijonov ljudi v ZDA oziroma 30 odstotkov skupne delovne sile, v šestdesetih letih pa je bil ta delež manj kot petodstoten. Tista mesta, ki jim uspe privabiti več kreativnih ljudi, uživajo višjo gospodarsko rast, trdi Florida. Če želi določeno mesto ali regija privabiti takšne ljudi, mora zadovoljevati njihove kulturne, kreativne in tehnološke potrebe. Za prenovo regij in mest je po njegovi oceni najpomembneje, da postanejo privlačne za zaposlene v visoki tehnologiji, umetnike, glasbenike, lezbijke in geje oziroma ravno za skupino, ki jo opisuje kot visoko boemsko. Takšna skupina ustvari odprto, dinamično osebno in profesionalno okolje, ki nato privabi še več ustvarjalnih ljudi, pa tudi posle in kapital. Teza Richarda Floride je, da je privabljanje boemov pomembnejše za dolgoročno prosperiteto regije kot infrastrukturne naložbe. Florida je izdelal tudi indeks kreativnosti za mesta in regije, ki je med drugim sestavljen iz boemskega indeksa, gejevskega indeksa in indeksa raznolikosti. foto: Prevent manager 25
ljudje & ideje stroške potovanj in komunikacije. Skupni stroški se ne bodo povrnili v nekaj mesecih, zato so podpisali večletni dogovor, pravi Duplančič. Don Ray zdaj tretjino časa dela v Seattlu, tretjino v Kranju, tretjino pa potuje po trgih. Takšno sodelovanje se mu zdi sprejemljivo, ker ima že odrasle otroke.»američani smo zdaj za Evropejce poceni,«je v smehu rekel Don Ray, ki smo ga ujeli v Kranju. In kako so se odzvali njegovi prijatelji, ko je povedal, da bo delal za slovensko podjetje?»ker sem iz Seattla, je veliko mojih kolegov in prijateljev managerjev pri Boeingu, Microsoftu in Intermecu in tudi oni sodelujejo pri mednarodnih projektih. Je pa res, da med njimi nima nobeden sedeža v Kranju,«pravi Don Ray, ki se rad zabava iz zadrege svojih kolegov, kadar si ne upajo vprašati, kje natančno leži Slovenija. Zato jim razloži, da se pelješ v Italiji na sever, nato pa zaviješ desno. Pred kolegi iz ZDA se tudi rad postavlja, da mu je uspelo planinariti, kolesariti, plezati in smučati zgolj nekaj minut stran od stanovanja v Kranju.»Moj cilj je, da postanejo zavistni, in mislim, da mi to uspeva,«pravi Don Ray. Všeč mu je bližina letališča, pogreša pa klobase v pubih V Sloveniji mu je všeč tudi dejstvo, da je sedež podjetja neverjetno blizu letališča, zelo pa pogreša hrano v pubih. Zdi se mu, da bi se mu zvečer ob pivu prilegla tudi dobra klobasa in sir. Kljub temu bi zaposlitev v Sloveniji priporočal tudi svojemu najboljšemu prijatelju saj je ta tudi njegov partner za plezanje po hribih. 26 manager Kako postati oaza za talente z vsega sveta Recepti, kako postati privlačen za tuje možgane, se precej razlikujejo. Nekdanji svetovni prvak v smučanju Christian Mayer (glej članek Svetovni prvak v Elanu) meni, da bi bilo dovolj zgolj bolje zastaviti trženje. Če bi državo z vsemi posebnostmi približali ljudem po svetu, bi jim bila takoj všeč, je prepričan. Da je treba izboljšati marketing, meni tudi Andrew Rajapakse, ki je v Slovenijo prišel že leta 1984.»Slovenija mora postati privlačna blagovna znamka in cool country to live in. Tako je mogoče privabiti mlade možgane iz različnih držav in ustvariti pisano kulturo, bogata mesta in drugačno gospodarstvo. Lek, ki se je prodal Novartisu, ima danes nekaj tujih raziskovalcev iz različnih držav. Če bi bil slovenski in v Celju, bi zaposloval samo ljudi iz Savinjske doline. Slovenija ne more biti kot Nemčija ali Švica, vendar bi lahko bil made in Slovenija vreden vsaj toliko kot made in Norway,«meni Rajapakse, ki je zdaj direktor ITEO Svetovalnega inštituta. Dodaja, da bi bilo treba odpraviti tudi birokratske ovire in predolge postopke, pa tudi znižati obdavčitev plač, vendar je to stara tema, pri kateri se nič ne spreminja. Štipendije za nadarjene Po njegovi oceni bi morali uvesti tudi štipendije in posojila za nadarjene študente iz tujine, zlasti iz držav, v katerih ima Slovenija gospodarske interese. Država bi lahko ustanovila sklad po vzoru skladov private equity, ki bi vlagal v gospodarske družbe na teh območjih, in pritegnila del najboljšega kadra v raziskovalno delo v Sloveniji.»Veliko študentov iz EU v Veliki Britaniji dobiva posojila za študij po ugodnih obrestnih merah. Posojila začno odplačevati, ko po šolanju najdejo delo,«pravi Rajapakse. Svetovni prvak v Elanu Christian Mayer nam svetuje, naj se lotimo trženja in promocije države v tujini. Ko bomo enkrat državo, zgodovino in drugo približali ljudem, bodo ti navdušeni. Nataša Koražija Nekdanji večkratni zmagovalec svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu Christian Mayer je septembra 2006 postal vodja Elanove prodaje na avstrijskem trgu. Profesionalno smučarsko kariero, v kateri je kar 26-krat stal na zmagovalnih stopnicah svetovnega pokala, je končal marca 2006 po številnih poškodbah in zlomu stegnenice. Zdaj se ukvarja z razvojem, preizkušanjem in promocijo Elanovih smuči na avstrijskem trgu. Kako to, da ste se odločili za službo v slovenskem podjetju? Zakaj pa ne! Živim v bližini meje in ves čas sem bil v stikih s slovenskimi prijatelji. Po koncu smučarske kariere sem nekaj časa preživel na terapijah zaradi noge, ko pa so se te končale, sem na univerzi v Celovcu opravil tečaj iz športnega marketinga. V tistem času je Elan iskal promotorja in človeka, ki bi sodeloval pri testiranju in razvoju opreme za avstrijski trg. Odločil sem se za službo v Elanu, ker sem ocenil, da ima znamka velik potencial. Ali še vedno tako mislite? Ste razočarani nad tem, kar se je zgodilo v Elanu v zadnjih letih? Vedno sem bil prepričan, da lahko Elan razvija zelo hitre in vrhunske smuči, zlasti velik potencial pa sem videl na avstrijskem trgu. Glede preteklosti takšne stvari se pač dogajajo. Usmerjen sem v prihodnost. Naš novi šef Robert Ferko je močna osebnost in pravi človek za tovarno in mislim, da smo na dobri poti. Ste med smučarsko kariero smučali na elankah? Ne. Na začetku Elan ni bil v avstrijskem smučarskem skladu, vendar sem ves čas vedel, da so smuči zelo hitre, še zlasti pri slalomu. Kako tesno ste povezani s procesom razvoja in proizvodnje v Elanu? Kako pogosto ste v Sloveniji? Gre za tesno povezavo. Prototipe novih smuči ustvarjamo v Begunjah, po prvih preizkusih v tovarniškem testnem timu pa se vsi odpravimo na sneg in jih skupaj promoviramo. V Avstriji imate močne proizvajalce smuči. Kakšni so bili komentarji na vašo odločitev? Kako so se odzvali vaši prijatelji in kolegi? Moji prijatelji in kolegi mislijo enako kot jaz: da ima znamka velik
ljudje & ideje če lahko občasno igram golf in preživljam več časa z otroki, ženo in dvema psoma. Kako zadovoljni ste s službo v Elanu? Kaj bi spremenili v delovnem okolju, če bi lahko? Zelo sem zadovoljen, ker verjamem v znamko, ljudje v Elanu pa verjamejo vame. To je po mojem mnenju osnova za dobro partnerstvo in za solidno delo. Če se obe strani zavzemata za enake cilje in v to vlagata vso energijo, je rezultat uspeh. Edina stvar, ki bi jo ta trenutek želel spremeniti, je, da bi imeli več tekmovalcev, ker bi tako več ljudi videlo, kako hitre in neverjetne so naše smuči. Mislim pa, da smo na dobri poti do tega cilja. Edino, kar bi želel spremeniti, je, da bi imeli več tekmovalcev, ker bi tako več ljudi videlo, kako hitre in neverjetne so naše smuči. potencial. Dobil sem veliko priložnost, da z znanjem, ki sem si ga nabral v petnajstih letih v svetovnem pokalu, pripeljem Elan na vodilni položaj na trgu. Seveda sem moral verjeti v tovarno in zaupati ljudem, s katerimi sem sodeloval, da so sposobni ustvarjati in izdelovati vrhunske izdelke. Tega ne Christian Mayer, ki je po koncu smučarske profesionalne kariere postal vodja prodaje Elanovih smuči na avstrijskem trgu, je navdušen nad inovativnostjo slovenskih znamk. moreš početi sam. Vsi v podjetju se moramo premikati v isti smeri, to je zelo pomembno. Po koncu smučarske kariere smo nekoliko izgubili sled za vami. Kaj vse ste počeli? Nikoli nisem bil med tistimi, ki niso vedeli, kaj početi po smučarski karieri. Elan je bil gotovo dobra izbira. Vodil sem tekmovalne tabore za otroke, bil sem manager manjšega nogometnega kluba v svojem rojstnem mestu Krumpendorf, konstruiral sem tekmovalne čolne za znamko Dalbello, hkrati pa sem sokomentator na avstrijski televiziji. Poleti pa sem zelo zadovoljen, Kako se delo v slovenskem podjetju razlikuje od dela v avstrijskem? Ni večjih razlik. Zelo sem ponosen, da sem v Sloveniji vedno dobrodošel. Po mojih izkušnjah so slovenske znamke zelo inovativne, kar mi je nadvse všeč. Kaj bi morali spremeniti, da bi Slovenija postala privlačnejša za tuje možgane? Na vašem mestu bi se lotil trženja in promocije v tujini. Državo, zgodovino in vse drugo je treba približati ljudem po svetu. Verjemite mi, da bi bili navdušeni. manager 27