VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM Študentka: Milena Toplišek Naslov: Gubčeva ulica 5, 8270 Krško Številka indeksa: 81517758 Izredni študij Program: visokošolski strokovni program Študijska smer: računovodstvo Mentor: dr. Majda Kokotec Novak Krško, december 2007

PREDGOVOR Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo morala prilagoditi zakonodajo Uniji. Tako je tudi Zakon o davku na dodano vrednost v celoti usklajen s šesto smernico Sveta (EU), ki se nanaša na harmonizacijo pravnih predpisov držav članic. V Sloveniji je davek na dodano vrednost nadomestil prometni davek 01.07.1999. Od takrat je bil Zakon o davku na dodano vrednost deležen mnogih sprememb. Tako je postal nepregleden in povzročil težave na področju davčne administracije. Zadnja sprememba je bila 01.01.2007. Novi zakon ne odstopa od temeljnih načel obračunavanja davka na dodano vrednost, na katerih temelji obstoječi. Na Hrvaškem je bil prvi Zakon o davku na dodano vrednost sprejet 21.6.1995. Uporabljati se je začel 01.01.1998. Prva sprememba zakona je bila 1. januarja 1999. Pomembna sprememba je bila glede obdavčitve novih zgradb, oprostitev, izvoza in uvoza. Velika sprememba je bila s 1. novembrom 1999, ko so uvedli stopnjo davka 0%. Prav tako so dopolnili zakon z oprostitvami s 1. januarjem 2001. V začetku leta 2005 naj bi se spremenila splošna davčna stopnja iz 22% na 20%, vendar so to odločitev preklicali v juniju 2004. 1 januarja 2006 so zopet spremenili stopnjo obdavčitve v vezi z nočitvami. Ker diplomska naloga obravnava vpliv DDV na finančni položaj podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem, sem proučila tako slovenski kot hrvaški Zakon o davku na dodano vrednost. V drugem poglavju sem poizkušala proučiti splošne značilnosti davka na dodano vrednost. V tretjem poglavju sem proučila spremembe Zakon o davku na dodano vrednost, ki se uporabljajo od 01.01.2007 dalje in opisala spremembe glede na prej veljavni zakon. V petem poglavju sem proučila kako vpliva davek na dodano vrednost na finančni položaj podjetja in nato v šestem poglavju kako vpliva na konkretnih primerih v slovenskem podjetju s poudarkom na izstopnem davku na dodano vrednost. V četrtem poglavju sem proučila Zakon o davku na dodano vrednost na Hrvaškem in nato v sedmem poglavju opisala na konkretnih primerih v hrvaškem podjetju. V ugotovitvah problemov in predlogih za rešitev sem opisala spoznanja do katerih sem prišla skozi diplomsko delo. To je, da je zelo pomembno poznavanje zakonov, pravilno obračunavanje davka na dodano vrednost in njegovo pravočasno plačilo.

1 KAZALO 1 UVOD 3 1. Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja 3 2. Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela 4 2.1 Namen 4 2.2 Cilji 4 2.3 Trditve 4 3. Predpostavke in omejitve raziskave 4 4. Predvidene metode raziskovanja 5 2 SPLOŠNO O DAVKU NA DODANO VREDNOST 6 2.1 Najpomembnejše značilnosti DDV 6 2.2 Metode za izračun DDV 6 2.2.1 Kreditna metoda 6 2.2.2 Odštevalna metoda 6 2.2.3 Seštevalna metoda 7 3 ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1) V 8 3.1 Značilnosti zakona o DDV do konca leta 2006 8 3.2 Značilnosti ZDDV-1 9 3.2.1 Vsebina in obseg zakona (1-5 člen) 9 3.2.2 Davčni zavezanci (5. člen) 9 3.2.3 Obdavčljive transakcije (6-18 člen) 10 3.2.4 Kraj obdavčljivih transakcij (19-31 člen) 10 3.2.5 Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV (32-35 člen) 10 3.2.6 Davčna osnova (36-39 člen) 10 3.2.7 Stopnja DDV (40-41 člen) 11 3.2.8 Oprostitve DDV (42-61 člen) 11 3.2.9 Odbitek DDV (62-75 člen) 11 3.2.10 Obveznosti davčnih zavezancev in določenih oseb, ki niso davčni zavezanci 12 4 ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST NA HRVAŠKEM 16 (ZAKON O POREZU NA DODANU VRIJEDNOST PDV) 16 4.1 Zgodovina zakona o davku na dodano vrednost na Hrvaškem 16 4.2 Predmet obdavčitve 16 4.3 Davčni zavezanci 16 4.4 Davčna stopnja 17 4.5 Davčno obdobje 18 4.6 Davčna osnova 18 4.7 Oprostitve DDV 18 4.8 Odbitek DDV 18 5 VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA PO POSAMEZNIH POSLOVNIH FAZAH 19 5.1 Pojem financiranja podjetja 19 5.2 Odvijanje poslovnega procesa in evidence DDV po posameznih poslovnih fazah 19 5.2.1 Faza nabave blaga 20 5.2.2 Faza prodaje 20 5.2.3 Faza obračuna DDV 20

2 6 VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA NA PRIMERIH SLOVENSKEGA PODJETJA 21 6.1 Predstavitev podjetja AFP d.o.o. 21 6.2 Vstopni DDV 22 6.3 Izstopni DDV 22 6.3.1 Izdani računi zavezancem za DDV v Sloveniji in končnim potrošnikom 23 6.3.2 Izdani račun izvoz blaga 23 6.3.3 Izdani račun dobava blaga v Skupnost 24 6.3.4 Izdan račun za storitve posrednika zavezancu za DDV v Skupnosti 24 6.3.5 Račun izdan za obresti 25 6.3.6 Primanjkljaj blaga 25 6.3.7 Dobropis za popust 25 6.3.8 Račun za predplačilo 25 6.3.9 Vračilo DDV v potniškem prometu 26 6.3.10 Račun izdan za najemnino 26 6.4 Obračun DDV 28 7 VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA NA PRIMERIH HRVAŠKEGA PODJETJA 30 7.1 Predstavitev podjetja PRO SPORT 98 d.o.o. Zagreb 30 7.2 Vhodni davek (pretporez) 30 7.2.1 Uvoz blaga 30 7.2.2 Popravek vhodnega DDV pri osnovnih sredstvih 30 7.2.3 Vhodni davek reprezentanca 30 7.2.4 Vhodni davek osebni avtomobili 31 7.2.5 Vračilo DDV v potniškem prometu 31 7.3 Izstopni DDV 31 7.4 Obračun DDV 31 8 UGOTOVITVE PROBLEMOV IN PREDLOGI ZA REŠITVE 33 9 SKLEP 34 10 POVZETEK 35 11 SEZNAM LITERATURE 36 12 SEZNAM VIROV 37 13 SEZNAM PRILOG 39

3 1 UVOD 1. Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja Davek na dodano vrednost je najpomembnejši potrošni davek na svetu. Je obvezna davčna oblika v Evropski uniji in torej eden izmed pogojev za včlanitev vanjo. Slovenija ga je uvedla 01.07.1999 in je najpomembnejši posamezni davčni prihodek državnega proračuna. Po klasifikaciji OECD davek na dodano vrednost uvrščamo med splošne davke na potrošnjo. Večjo spremembo je Zakon o davku na dodano vrednost doživel z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 01.05.2004, ko smo morali zaradi uskladitve davčnih predpisov na področju davka na dodano vrednost, slovensko zakonodajo v celoti uskladiti s VI. Smernico Sveta (EU), ki se nanaša na harmonizacijo pravnih predpisov držav članic Evropske unije o prometnih davkih, skupni sistem davka na dodano vrednost. Konec leta 2005 je Državni zbor Republike Slovenije razglasil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Ena najpomembnejših dopolnitev je ugotavljanje davčne obveznosti na podlagi prejetih in izvršenih plačil. Z mnogimi novelami je postal zakon nepregleden. Tako je s 1.1.2007 pričel veljati novi Zakon o davku na dodano vrednost, s katerim se želi doseči večja preglednost in poenostavitev besedila z vidika zahtevnosti za davčne zavezance. Davek temelji na računu in kreditni metodi obračuna. Pravilni račun je temeljni element, ki omogoča vračilo preddavka. Kreditna metoda pa je način, po kateri se obračunava davek na dodano vrednost, oziroma pravica do vračila davka od države. Izračuna se tako, da se od izstopnega davka odšteje vstopni davek. Na Hrvaškem je bil prvi Zakon o davku na dodano vrednost sprejet 21.6.1995. Uporabljati pa se je začel 1.1.1998. Večje spremembe zakona so bile konec leta 1998 in 1999. Največje spremembe so bile na področju oprostitev in stopnji davka. Velika sprememba je bila s 1. novembrom 1999, ko so uvedli stopnjo davka 0%. Prav tako so dopolnili zakon z oprostitvami s 1. januarjem 2001. V začetku leta 2005 naj bi se spremenila splošna davčna stopnja iz 22% na 20%, vendar so to odločitev preklicali v juniju 2004. 1 januarja 2006 so zopet spremenili stopnjo obdavčitve v vezi z nočitvami na 10%. Financiranje podjetja temelji na denarju kot osrednji kategoriji. Financiranje predstavlja zagotavljanje lastnega ali tujega vira. Nanaša se na priskrbo, uporabo, gospodarjenje in vračanje virom. Tako je zelo pomembno optimiranje davčnih obveznosti, predvsem davka na dodano vrednost, saj vpliva na likvidnost podjetja. Predmet mojega diplomskega dela je proučitev Zakona o davku na dodano vrednost v Sloveniji in na Hrvaškem ter kako davek na dodano vrednost vpliva na finančni položaj podjetja, katerega glavna dejavnost je trgovina. Vpliv davka sem prikazala na primerih poslovnih dogodkov, kateri so povezani z davkom na dodano vrednost. Poslovne dogodke slovenskega podjetja sem primerjala s trgovskim podjetjem na Hrvaškem.

4 2. Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela 2.1 Namen Namen diplomske naloge je proučiti, kako vpliva davek na dodano vrednost na finančni položaj podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem. 2.2 Cilji Cilji mojega diplomskega dela so: - proučiti dosedanje značilnosti davka na dodano vrednost - proučiti najnovejše spremembe davka na dodano vrednost - proučiti davek na dodano vrednost na Hrvaškem - proučiti vpliv davka na dodano vrednost na finančni položaj podjetja - proučiti na konkretnem primeru podjetja v Sloveniji vpliv davka na dodano vrednost na finančni položaj - proučiti na konkretnem primeru podjetja na Hrvaškem vpliv davka na dodano vrednost na finančni položaj - ugotoviti probleme in oblikovati predloge rešitev. 2.3 Trditve Moje trditve so naslednje Zaradi negativnega nesorazmerja med rokom plačila do dobaviteljev in rokom plačila s strani kupcev, lahko predstavlja razlika med plačili in izplačili davka na dodano vrednost veliko likvidnostno breme in s tem tudi strošek za gospodarski subjekt. Obremenitev z vidika davka na dodano vrednost na finančni položaj podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem je različna, glede na dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. 3. Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju diplomskega dela sem prikazala poslovne dogodke, ki so najpogostejši v podjetju, katero se ukvarja z dejavnostjo trgovine. Ker je namen prikazati vpliv davka na dodano vrednost na finančni položaj podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem, sem poizkušala izbrati primerljive poslovne dogodke. Ker je predmet obdavčitve strogo predpisan, ne sme obstajati dilema, kako ravnati v določeni situaciji. Največjo omejitev pri predstavitvi vpliva davka na dodano vrednost na finančni položaj podjetja nam predstavlja širina zakona. Zato sem se omejila na poslovanje trgovskega podjetja. Prav tako je zelo velika omejitev zakonodaje na Hrvaškem, saj ni ustrezne literature v slovenščini, zato so se pojavljali tudi terminološki problemi. Velika omejitev pa je tudi literatura, saj jo na temo vpliv DDV na finančni položaj podjetja ni.

5 4. Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju diplomske naloge sem uporabila deskriptivni pristop. Metoda diskripcije je postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov v ekonomiji ter njihovih empiričnih potrjevanj odnosov in vezi. Ta metoda mi je bila v pomoč pri predstavitvi zakonov. Pri primerjavi poslovnih dogodkov med državama sem uporabila komparativno metodo, saj sem primerjala enaka poslovna dogodka med državama in ugotavljala podobnosti in razlike v obdavčitvi.

6 2 SPLOŠNO O DAVKU NA DODANO VREDNOST 2.1 Najpomembnejše značilnosti DDV Davek na dodano vrednost je ena od oblik prometnega davka, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca, trgovca, do končnega potrošnika. Torej je DDV večstopenjski davek, ki se plačuje na vseh stopnjah prometa, to je prodaja blaga in storitev. Blago in storitve so vedno kupljene z DDV (Maruzzi et al. 2001). Ker je DDV oblika davka na porabo, ga plača končni potrošnik. Ta kupi in plača blago in storitve po ceni z DDV. Definicija davka na dodano vrednost temelji na naslednjem: - da je davek na splošno potrošnjo, - da se plačuje v vseh fazah prometa, - da obračunavanje davka temelji na kreditni metodi. Po klasifikaciji držav OECD razumemo pod posrednimi davki prometne davke in trošarine. Posredni davki, za razliko od neposrednih davkov, niso neposredno odmerjeni zavezancu, pač pa so vključeni v ceno nabavljenih poslovnih učinkov. (Milost in Milunovič 2001, 47). 2.2 Metode za izračun DDV DDV obračunavamo s pomočjo več metod: kreditna, odštevalna in seštevalna. 2.2.1 Kreditna metoda Kreditna metoda obračunavanja DDV od davčnega zavezanca zahteva, da svojim kupcem obračuna DDV na celotno prodajno vrednost blaga in storitev, ne le na dodano vrednost, hkrati pa mu dopušča, da od obračunane davčne obveznosti odbije DDV, ki je bil zaračunan njemu ob nabavah blaga in storitev. Tako nosijo davčno breme DDV le tisti kupci, ki svojega bremena ne morejo prevaliti naprej, na naslednjega v verigi, ti pa so končni potrošniki. 2.2.2 Odštevalna metoda Pri tej metodi izračunamo DDV tako, da odštejemo zneske nabav od zneskov prodaj. Razlika je davčna osnova, ki jo pomnožimo z davčno stopnjo. Za odštevalno metodo velja predpostavka, da so popolnoma po isti stopnji obdavčeni vsi proizvodi in storitve in ni nobenih oprostitev. Te pogoji niso izpolnjeni v nobeni državi, zato se ne uporablja.

7 2.2.3 Seštevalna metoda Dodana vrednost, ki je izračunana kot razlika med zneskom prodaje in zneskom nabave v določenem časovnem obdobju, je teoretično enaka znesku plačila delovne sile in kapitala, ki ustvarja dodano vrednost. Pri tej metodi seštevanja seštejmo vse elemente v določeni fazi prometa, ki vključujejo dodano vrednost in sicer znesek plač, obresti, najemnin, dobička. Da bi izključili kumulativni učinek DDV, je iz davčne osnove izključena amortizacija. Zaradi zahtevnosti obračuna se ta metoda v praksi ne uporablja ( Čokelc e t al. 2005,7).

8 3 ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1) V SLOVENIJI 3.1 Značilnosti zakona o DDV do konca leta 2006 Najpomembnejši predpis, ki se nanaša na DDV v Evropski uniji je šesta smernica, izdana 17. maja 1977. V tej smernici so določena pravila, ki jih države članice Evropske unije lahko uporabljajo, zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2005/92ES 12. decembra 2005. Države članice so poenotile sistem davka na dodano vrednost v okviru predpisov, s ciljem da zagotovijo prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala in z odpravo različnih dejavnikov, ki onemogočajo konkurenco na nacionalnih ravneh. S poenotenjem predpisov se nadaljuje proces izenačevanja pogojev poslovanja, kar povečuje konkurenčno sposobnost. Tako šesta smernica odpravi glavna neskladja, ki so se pokazala ob uveljavitvi prve in druge. Ureja vse elemente davka na dodano vrednost: predmet obdavčevanja, obdavčljiv promet, kraj opravljenega prometa, čas opravljenega prometa, davčne stopnje in oprostitve, odbitke in davčne zavezance. Opredeljuje tudi male podjetnike, kmete in agente (posrednike). S 1. majem 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije na podlagi pristopne pogodbe, ki so jo 16. aprila 2003 podpisali v Atenah predstavniki Slovenije skupaj z drugimi devetimi državami iz srednje in vzhodne Evrope. Slovenija je enofazni prometni davek nadomestila z DDV in trošarinami že 1. julija 1999. Zakon o davku na dodano vrednost je od prve različice doživel že veliko sprememb. Tudi stopnji DDV sta se 1.1.2002 spremenili in sicer splošna iz 19% na 20% in znižana iz 8% na 8,5%. Spremenjeni ZDDV, ki je začel veljati s 1. majem 2004, je bil usklajen s šesto smernico evropskega sveta. Posebnost obdavčitve po vstopu v Evropsko unijo je v prometu med državami članicami. Med njimi ni uvoza oziroma izvoza blaga, temveč pridobitev in dobava blaga znotraj Skupnosti. Uvoz in izvoz blaga pa še vedno poteka med tretjimi državami. Spremembe ZDDV s 1.4.2004 so povečale administracijo. Začelo se je sodelovanje z VIES sistemom (kvartalna poročila, poročanje Intrastatu). Zadnja sprememba zakona je bila ob sprejetju Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki je bil objavljen v uradnem listu številka 117, z dne 16.11.2006. Uporabljati pa se je začel z 1. januarjem 2007.

9 3.2 Značilnosti ZDDV-1 V Uradnem listu RS, št. 117/2006 z dne 16.11.2006, je bil objavljen nov Zakon o davku na dodano vrednot, ki je začel veljati 17.11.2006, uporabljati pa se je začel od 01.01.2007 naprej. Novi Zakon o davku na dodano vrednost-1, je razvrščen v petnajst vsebinskih sklopovpoglavij. Ne odstopa od temeljnih načel obračunavanja davka na dodano vrednost, na katerih je temeljil ZDDV. Deloma spreminja sistematiko dosedanjega zakona o davku na dodano vrednost. Podrobnejše izvajanje prepušča izvedbenim predpisom. Glede pravnih sredstev in podrobnejše ureditve postopkov pa se navezuje na zakone, ki urejajo davčno službo in carinsko upravo. 3.2.1 Vsebina in obseg zakona (1-5 člen) 1. člen ZDDV-1 določa, da je slovenska zakonodaja usklajena z določili Šeste direktive Sveta 77/388/EGS in temeljne definicije območij (ozemlje Slovenije, države članice Evropske unije, tretje države in tretje ozemlje). V tem prve delu novega zakona je opredeljen tudi predmet obdavčitve in transakcije, ki niso predmet obdavčitve z DDV. DDV se obračuna od dobav blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec v okviru svoje ekonomske dejavnosti dobavi oziroma opravi na ozemlju Slovenije za plačilo, tudi od pridobitve blaga od davčnega zavezanca s sedežem znotraj Evropske unije in uvoza blaga. Predmet obdavčitve z DDV so tudi pridobitve novih prevoznih sredstev, ki jih v Evropski uniji pridobi katerakoli oseba, in pridobitve trošarinskih izdelkov, za katere nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji. Med trošarinske izdelke se štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače in tobačni izdelki. Posebej so opredeljene transakcije, ki niso predmet obdavčitve z DDV. 3.2.2 Davčni zavezanci (5. člen) Davčni zavezanec je lahko vsaka oseba (pravna oseba, fizična oseba, institucija), ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Na novo je dodana določba glede pogoja opravljanja katerekoli neodvisne dejavnosti, ki iz opredelitve davčnih zavezancev izključuje zaposlene in druge osebe, če jih na delodajalca vežejo pogodbe o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi. Državni organi so vključeni v sistem DDV z opravljanjem dejavnosti ali transakcij, če bi njihova dejavnost, kakor da ni davčni zavezanec, povzročala izkrivljanje konkurence.

10 3.2.3 Obdavčljive transakcije (6-18 člen) Spremenjena je opredelitev izraza dobave blaga. Dobava blaga pomeni prenos pravice razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik, pri čemer ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu. Bistvena novost tega zakona je opustitev določbe, da se za dobavo blaga šteje tudi prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oziroma pravico do posesti na nepremičnini oziroma delu nepremičnine. S to spremembo se bodo tovrstne transakcije obravnavale kot dobava storitev. Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena, če se prevzemnik šteje za prvega naslednika prenosnika (pripojitev, spojitev, delitev). Pomembno je, da gre za prenos tako sredstev kot virov. 3.2.4 Kraj obdavčljivih transakcij (19-31 člen) Kraj dobave blaga je določen glede na to, ali gre za dobavo brez prevoza, s prevozom, na krovu plovil, zrakoplova ali na vlakih ali pa za dobavo blaga prek distribucijskih sistemov. Pri dobavi blaga brez prevoza je kraj dobave, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga. Za kraj pridobitve blaga znotraj Evropske unije šteje kraj, kjer je blago, ko se konča odpošiljanje ali prevoz oseb, ki je blago nabavila. Kraj opravljanja storitev se po splošnem pravilu določa glede na sedež davčnega zavezanca, ki storitev opravi. Posebna pravila so za opravljanje storitev posrednikov, storitev povezana s nepremičninami, storitev povezanih s prevozom blaga, storitve s področij kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa, zabavnih prireditev, pomožnih prevoznih storitvah ter cenitve premičnin in dela na nepremičninah. 3.2.5 Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV (32-35 člen) Obdavčljivi dogodek pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. Obveznost obračuna DDV nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga mora plačati, čeprav je plačilo lahko odloženo (Davčni bilten, št. 11, 2006, 40). 3.2.6 Davčna osnova (36-39 člen) Splošno pravilo velja, da predstavlja davčno osnovo vse, kar predstavlja plačilo, ne glede na način plačila, ne glede kdo bo izvršil plačilo, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno dobav blaga ali storitev. Pri tem se vštevajo v davčno osnovo, če še niso všteti tudi: - trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, - postranski stroški (npr. provizije, stroški pakiranja, prevoza, zavarovanja ), ki jih dobavitelj ali izvajalec direktno zaračuna kupcu oziroma naročniku storite. Iz davčne osnove so izključeni nekateri popusti in rabati ter zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika. Določanje davčne osnove pri uvozu blaga se tudi za DDV upošteva carinska vrednost. Pri pridobitvi blaga znotraj Evropske unije se davčna osnova določa na enak način kot za dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije.

11 Zmanjšanje davčne osnove pri preklicu naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi je moč izvršiti le, v kolikor kupec blaga oziroma storitve ustrezno popravi (zmanjša) uveljavljeno pravico do odbitka vstopnega DDV, ki se nanaša na znesek vračila, naknadnega popusta oziroma preklica naročila, o čemer mora pisno obvestiti dobavitelja. 3.2.7 Stopnja DDV (40-41 člen) Za obračunavanje DDV v Sloveniji se uporablja splošna DDV stopnja v višini 20% in nižja DDV stopnja v višini 8,5%. Seznam dobav in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, je naveden v Prilogi 1 k ZDDV-1. Posebej je določeno, da se po nižji stopnji 8,5% od davčne osnove obračuna in plačuje DDV tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje in od delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z njihovo gradnjo, obnovo in popravili. Iz prehodne določbe novega zakona je razvidno, da se tedaj nižja stopnja DDV uporablja do konca prehodnega obdobja iz pristopne pogodbe Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma do konca prehodnega obdobja, ki je določeno v pravnem aktu Sveta, s katerim se Sloveniji dovoljuje uporaba nižje stopnje DDV (Djukić 2007). 3.2.8 Oprostitve DDV (42-61 člen) V novem zakonu so povzete vse oprostitve iz ZDDV: - oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu, - druge oproščene dejavnosti, - oprostitve za transakcije znotraj Skupnosti, - oprostitve pri uvozu, - oprostitve pri izvozu, - oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom, - oprostitve za storitve posrednikov. Na novo so določene oprostitve za uvedbo sistema davčnih skladišč, ki bodo delovala podobno kakor carinska skladišča, le da se bo v davčnih skladiščih lahko hranilo blago, pridobljeno iz drugih držav članic Evropske unije. Seznam blaga, ki se lahko vnese v davčna skladišča v Sloveniji, je objavljen v Prilogi II ZDDV-1. Nadzor nad davčnimi skladišči bo izvajala Carinska uprava republike Slovenije. 3.2.9 Odbitek DDV (62-75 člen) Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račun za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago. Novi zakon ohranja že uveljavljene omejitve pravice do odbitka DDV, razen taksistov, ki bodo imeli po novem pravico do odbitka vstopnega DDV od vozil za opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov. Po novem popravka odbitka vstopnega DDV ne bo potrebno narediti pri dokazanem uničenju ali izgubi blaga.

12 Pri popravku odbitka DDV pri osnovnih sredstvih je na novo določeno, da se popravek razporedi na 5 let za osnovna sredstva, razen nepremičnin, za katere se razporedi na 20 let. Letni popravek je 1/5 oziroma 1/20 zneska DDV, zaračunanega za osnovna sredstva. Popravek odbitka DDV se mora opraviti tudi na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa, če prejemnik blaga ali storitev plača pozneje obračunani DDV svojemu dobavitelju. Pri vračilu DDV, na podlagi obračuna DDV, je na novo določeno, da se presežek DDV na podlagi obračuna DDV davčnemu zavezancu, ki ni pretežni izvoznik, oziroma blaga ne dobavlja pretežno znotraj Evropske unije, na njegovo zahtevo vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV neodvisno od velikosti presežka DDV. Pogoji za uveljavljanje vračila DDV v potniškem prometu ostanejo enaki, razen pogoja, ki izhaja neposredno iz Uradnega lista št. 117 na osnovi točke c) prvega odstavka 75. člena ZDDV-1, kjer mora biti skupna vrednost dobavljenega blaga z DDV višja od 50 evrov. To pa je vrednost, ki jo zaračuna dobavitelj na enem računu. Davčni zavezanci, identificirani za DDV nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV od: - plovil, namenjenih za šport in razvedrilo, ter zrakoplovov, osebnih avtomobilov in motornih koles ter vseh povezanih stroškov z navedenimi sredstvi - stroškov za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družbenih stikih, stroškov prehrane vključno z pijačo ter stroškov za nastanitev. 3.2.10 Obveznosti davčnih zavezancev in določenih oseb, ki niso davčni zavezanci (76-93 člen) V tem poglavju novega zakona so obveznosti davčnih zavezancev razdeljene na : - obveznost plačila, - identifikacijo, - izdajanje računov, - knjigovodstvo, - obračun DDV, - rekapitulacijsko poročilo, - obveznost glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu. Plačniki DDV v Sloveniji so : - osebe, ki so identificirane za namene DDV v Sloveniji, - davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji. Zadnji rok za plačilo DDV v državni proračun je zadnji delovni dan v naslednjem mesecu po poteku davčnega obdobja. Prav tako mora davčni zavezanec do zadnjega delovnega dne predložiti davčni obračun za namene DDV. Nedelja, praznik in dela prosti dnevi posledično nimajo vpliva na rok za plačilo DDV in ne pride do premaknitve roka za plačilo. Zadnji rok za plačilo DDV velja za vse, ki se štejejo za plačnike za DDV, ne glede na to, ali so identificirani za namene DDV. Izjeme so: - oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, plača DDV na podlagi odločbe davčnega organa in v roku, kot je navedeno v odločbi davčnega organa - pri uvozu blaga se DDV plačuje, kot da bi bila uvozna dajatev, razen v primerih, ko davčni zavezanec na podlagi dovoljenja davčnega organa izkaže obveznost iz naslova DDV od uvoza v obračunu DDV.

13 Če davčni zavezanec odda obračun za namene DDV pred iztekom roka za oddajo obračuna, to ne vpliva na rok plačila. Vsak davčni zavezanec mora ob pričetku izvajanja dejavnosti pristojnemu davčnemu uradu predložiti tudi zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV. Zahtevek za identificiranost se predloži na obrazcu DDV-P2, ki je priloga VII k PZDDV. Zahtevka za identifikacijo pa ni potrebno podati: - malim davčnim zavezancem, ki utemeljeno pričakujejo, da v obdobju 12 mesecev ne bodo presegli za 25.000,00 EUR obdavčljivih transakcij, - kmetje, oziroma člani kmečkega gospodinjstva, če katastrski dohodek za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500,00 EUR. Obveznost za predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV pa so dolžni storiti tudi davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, če skupni znesek pridobitev tokom tekočega leta ali preteklega leta preseže ali preden preseže 10.000,00 EUR. Davčni zavezanec se lahko odloči za obračunavanje DDV, tudi če ne izpolnjuje omenjenih kriterijev. Izbiro mora v naprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev oziroma 5 let. Tudi davčni zavezanci, ki v Sloveniji nimajo sedeža, vendar na ozemlju Slovenije opravljajo dobave blaga ali storitev, so dolžni pridobiti identifikacijsko številko za namene DDV v Sloveniji. Vsebina zahtevka je predpisana z obrazcem DDV-P3, ki je v prilogi IX v PZDDV. Identifikacijska številka za namene DDV v Sloveniji je sestavljena iz davčne številke in predpone SI. Nepravilno navajanje identifikacijske številke lahko predstavlja tudi prekršek skladno z določili ZDDV-1. Zelo pomembno je pravilno navajanje identifikacijske številke pri poslovanju znotraj Evropske unije, z drugimi državami članicami, saj pravilna identifikacija poslovnega partnerja zmanjšuje tveganje pri (ne)namernih davčnih utajah. Davčni zavezanci identificiran za namene DDV lahko predložijo zahtevek za prenehanje identifikacije, če ne izpolnjujejo več pogojev, ki so obvezni za identifikacijo. ZDDV-1 predpisuje, da mora biti izdan račun za vse obdavčljive transakcije s strani davčnih zavezancev. Prav tako mora biti izdan račun tudi za prejeta predplačila, vključno s predplačili za oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije. Sestavni del računa je lahko tudi vsak dokument ali sporočilo, ki spreminja in se nedvoumno nanaša na prvotni račun (pogodba, dobavnica, dopis, elektronsko sporočilo ). Novi ZDDV-1 predpisuje, da med obveznimi podatki na računu davčni zavezanec navede svoje ime in naslov ter ime in naslov njegovega kupca. Izpuščeno je polno ime in naslov. Pri poenostavljenih računih, ki jih izdaja davčni zavezanec na ozemlju Slovenije drugim osebam, kakor so davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, je dodan podatek o količini in vrsti blaga oziroma vrsti storitve. Vendar pa mora kupcu blaga ali storitve omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga. Po novem je omogočeno pošiljanje elektronskih računov prek elektronske izmenjave podatkov (EDI). Po Šesti direktivi je takšen način pošiljanja računov obvezujoč. Z izdajo računa v elektronski obliki mora soglašati kupec, prav tako pa mora biti zagotovljena pristnost izvora in celovitost vsebine. Znesek na računu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati, izražen v evrih.

14 Po novem zakonu lahko davčni zavezanci vse informacije za izračun davčne obveznosti zagotavljajo v svojem knjigovodstvu. Ni jim potrebno več voditi knjig izdanih računov, knjige izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije in promet blaga v drugih državah članicah. Prav tako ni več potrebno voditi knjige prejetih računov, knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj skupnosti in posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga. Še naprej pa bodo morali voditi evidenco o nekaterih prenosih blaga v drugo državo članico in evidenco prejetega blaga od davčnega zavezanca iz druge države članice, v zvezi s katerim je bila opravljena cenitev ali delo na tem blagu. Podlaga za knjigovodsko evidentiranje dogodkov v zvezi z DDV z nastankom obveznosti obračuna DDV in uveljavitve pravice do odbitka DDV so: - izdani in prejeti računi, - carinske deklaracije v povezavi z izvozom in uvozom, - listine o izvedenih in prejetih plačilih. Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti ustrezno arhiviranje tako danih kot prejetih računov. Arhiviranje računov se lahko izvede v papirni obliki ali v elektronski obliki, pri čemer pa mora davčni zavezanec zagotoviti še vse zapisane dodatne pogoje glede elektronskega arhiviranja računov. Rok za hranjene računov je 10 let, računi za nepremičnine pa 20 let. Davčni zavezanec mora davčno obveznost za posamezno obdobje izkazati v davčnem obračunu na obrazcu DDV-O, ki je kot priloga X sestavni del PZDDV (UL. RS 2006, št. 141). Posebno prilogo A k obrazcu DDV-O izpolnijo le davčni zavezanci, ki uporabljajo posebno ureditev po plačani realizaciji (priloga XI k PZDDV). Davčni obračun za namene DDV so dolžni predložiti: - vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, - vse osebe, ki so ali niso identificirane za namene DDV, vendar se štejejo za plačnike za DDV na osnovi obrnjenega davčnega bremena, - vsaka oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji, ki je prejemnik blaga v pravem trikotnem poslu, - vsak davčni zavezanec ali katera koli druga oseba, ki pridobi novo prevozno sredstvo znotraj Evropske unije, - tudi mali davčni zavezanec in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, vendar so plačniki za DDV ob pridobitvah blaga znotraj Evropske unije, saj je znesek pridobitev preteklega koledarskega leta ali tekočega leta presegel 10.000,00 EUR, - davčni zavezanci ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, ki pridobivajo trošarinske izdelke znotraj Evropske unije skladno z določili 2. c) točke prvega odstavka 3. člena ZDDV- 1. Posebnosti glede predložitve davčnega obračuna: - v primeru prenehanja identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV, - v primeru začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka se predloži obračun DDV v 20 dneh od dneva začetka navedenih postopkov, - v primeru zaključka likvidacijskega ali stečajnega postopka je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je bil izdan sklep o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka (UL RS št. 117, 2006, člen št. 88).

15 V zvezi z obračunom DDV je v novem zakonu odpravljeno polletno davčno obdobje. Po novem davčne obračune izvajajo davčni zavezanci v mesečnih in trimesečnih davčnih obdobjih. Mesečne davčne obračune DDV izvajajo: - davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, ki so v preteklem koledarskem letu presegli 210.000,00 EUR obdavčljivih transakcij, - davčni zavezanci, ki so pridobili identifikacijsko številko za namene DDV, pri čemer morajo obdržati navedeno obdobje vsaj 12 mesecev (ki šele začnejo opravljati obdavčljivo dejavnost) (DURS 13.09.2007), - davčni zavezanci, ki se identificirajo za namene DDV v Sloveniji in nimajo sedeža v Sloveniji, - vse ostale osebe, ki se štejejo za plačnika za DDV oziroma so dolžne predlagati davčne obračune, - davčni zavezanci, ki ne presegajo 210.000,00 EUR se lahko odločijo za obračunavanje DDV mesečno, v kolikor se štejejo za pretežne izvoznike in če v 15 dneh pred pričetkom novega davčnega obdobja o tem pisno obvestijo davčni organ. V tem primeru obdobje obračunavanja DDV v mesečnih obdobjih ne sme biti krajše od 12 mesecev. Zaradi odprave carin znotraj ozemlja Evropske unije in kontrole nadzora davčnih utaj, morajo davčni zavezanci, ki vršijo oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije ali prenašajo blago v drugo državo članico in bi se tak prenos obravnaval identično kot oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije, izdelovati poročila, ki jih novi zakon imenuje rekapitulacijska poročila. Stari zakon jih je imenoval kvartalna poročila. Rekapitulacijsko poročilo (RP-O) se sestavi za vsako koledarsko trimesečje in ga je potrebno predložiti davčnemu organu do 10. dne drugega meseca, ki sledi koledarskemu tromesečju (Urbanija 2006, 3) Ker sem v tem delu diplomskega dela opozorila na razlike med ZDDV, ki je veljal do konca leta 2006 in ZDDV-1, ki se je začel uporabljati z 1. januarjem 2007, bom razlike prikazala še v tabeli: TABELA 1: PRIMERJAVA NEKATERIH DOLOČB ZDDV IN ZDDV-1 ZDDV ZDDV-1 Mejni zneski za: SIT EUR SIT identifikacijo po zaračunani realizaciji 5.000.000 25.000 5.991.000 identifikacija kmetov (katastrski dohodek) 1.500.000 7.500 1.797.300 Darila 2.000 20 4.793 pop. vstopnega DDV pri opremi 1.500 10 2.396 obračun DDV za trimesečje 20.000.000 210.000 50.324.400 obračun DDV po plačani realizaciji 50.000.000 208.000 49.845.120 vračilo DDV tujim fizičnim osebam 15.000 50 11.982

16 4 ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST NA HRVAŠKEM (ZAKON O POREZU NA DODANU VRIJEDNOST PDV) 4.1 Zgodovina zakona o davku na dodano vrednost na Hrvaškem Zakon o davku na dodano vrednost je bil sprejet 21.6.1995. Uporabljati naj bi se začel 1. januarja 1997. Vendar je 6. decembra 1996 bil sprejet Odlok v Saboru, da se zakon začne uporabljati s 1. januarjem 1998. Prva sprememba zakona je bila 1. januarja 1999. Pomembna sprememba je bila glede obdavčitve novih zgradb, oprostitev, izvoza in uvoza. Velika sprememba je bila s 1. novembrom 1999, ko so uvedli stopnjo davka 0%. Prav tako so dopolnili zakon z oprostitvami s 1. januarjem 2001. V začetku leta 2005 naj bi se spremenila splošna davčna stopnja iz 22% na 20%, vendar so to odločitev preklicali v juniju 2004. 1 januarja 2006 so zopet spremenili stopnjo obdavčitve v vezi z nočitvami (Narodne novine 47/95, 106/96,164/98, 105/99,54/00,73/00,48/04,82/04, 90/05). Zakon ima osemnajst poglavij in 35. členov. Prav tako kot v Sloveniji prihodki od DDV pripadajo državnemu proračunu. Ker je prevod zakona in opisovanje členov zelo zapleteno, sem opisala samo najpomembnejše. Vsi preračuni HRK v EUR so preračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 01.01.2007, to je 1EUR = 7,3504 HRK. 4.2 Predmet obdavčitve DDV se plača od: 1. dobav blaga in storitev v državi (zakon imenuje državo tuzemstvo): - ki jih podjetnik opravi v okviru svoje dejavnosti, - ki se opravijo na podlagi zakonskih odredb ali odločitev državnih teles, - ki jih podjetnik opravi svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom, 2. lastne potrošnje : - jemanja blaga iz lastnega podjetja za privatne namene, - koriščenja storitev svojega podjetja za privatne namene, - razlike na osnovi reprezentance in koriščenje osebnih avtomobilov, ki se ne smejo upoštevati pri davku od dohodka osnovne dejavnosti, 3. za brezplačno dobavo blaga in storitev, ki jih trgovske organizacije in podjetja katera opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, opravijo lastnikom podjetja ali njihovim družinskim članom 4. uvoza blaga 4.3 Davčni zavezanci 1. Davčni zavezanec: - je pravna in fizična oseba, ki dobavlja blago in opravlja storitve v državi za plačilo in je promet v preteklem koledarskem letu je presegel 85.000,00 HRK (11.564 EUR),

17 - uvoznik blaga, - izvoznik, če ni plačilo kupca izvršeno skladno s predpisi o deviznem in zunajtrgovinskem poslovanju, - izdajatelj računa, ki ni davčni zavezanec, vendar pomotoma obračuna DDV, če to naknadno ne popravi, - podjetnik, če mu storitev opravi podjetnik, ki nima sedeža na Hrvaškem. Kdo je davčni zavezanec opredeljuje 6. člen zakona. 2. Davčni zavezanci DDV niso organi državne oblasti, organi države, lokalne samouprave, politične stranke, sindikati in zbornice, če opravljajo dobave blaga in storitev za svoje potrebe. Če pa bi opravljale pridobitno dejavnost, bi bil ta del obdavčen (Zakon o porezu na dodanu vrijednost). 4.4 Davčna stopnja Zakon predpisuje tri davčne stopnje in sicer: 22%, 0% in 10%. Splošna stopnja za obračun DDV je 22%. Z 0% stopnjo so obdavčene: - vse vrste kruha, - vse vrste mleka (kravje, ovčje, kozje), ki se daje v promet sveže v tekočem stanju (homogenizirano, pasterizirano, kondenzirano), razen jogurtov, kislega mleka, kefirja, čokoladnega mleka in drugih mlečnih izdelkov in nadomestki za materino mleko, - knjige s strokovno, znanstveno, umetniško in izobraževalno vsebino, učbeniki, ki so lahko v pisni obliki, kot CD-ROM, video ali avdio kasete, - zdravila določena z Odločbo o listi zdravil Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje, - proizvodi, ki se s kirurškim posegom vsadijo v človeško telo implantati medicinska oprema za lajšanje telesne okvare iz Pravilnika o ortopedskih in drugih pripomočkih Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje, - znanstveni časopisi, - storitve javnega predvajanja filmov. Z 10% DDV so obdavčene storitve nastanitve, nastanitve z zajtrkom, polpenzioni in polni penzioni, ter agencijske storitve v vezi s prej naštetimi storitvami. Po spremembi zakona v avgustu 2007 se z 10% stopnjo obdavčijo časopisi, ki izhajajo dnevno in periodično, razen tisti, ki so v celoti namenjeni oglaševanju (povzeto iz spleta Porezna uprava 2007, porezni propisi, st. 22, ).

18 4.5 Davčno obdobje 1. Davčno obdobje je koledarsko leto. Če davčni zavezanec ni posloval celo leto, je davčno obdobje samo čas poslovanja. 2. Obračunska obdobja so od prvega do zadnjega dne v mesecu. 3. Izjema so davčni zavezanci, ki v preteklem koledarskem letu niso presegli 300.000,00 HRK (40.814 EUR) prometa skupaj z DDV, so lahko trimesečni davčni zavezanci. 4.6 Davčna osnova Davčna osnova je vse kar predstavlja plačilo. Davčno osnovo znižujejo vsi popusti, ki se dajejo kupcu v trenutku izstavitve računa. Naknadno se lahko zmanjša davčna osnova, ko kupec vrne obvestilo, kdaj je pri sebi zmanjšal vstopni DDV. 4.7 Oprostitve DDV Oprostitve plačila DDV opredeljuje: 1. 11. člen zakona, te so (v tuzemstvu): - najem stanovanjskih objektov, - bančne storitve, zavarovalne storitve, - zdravstvene storitve, zobozdravstvene storitve, storitve medicinskih sester in fizioterapevtov, ki so v okviru samostojne dejavnosti, - storitve zdravljenja v zdravstvenih domovih, prvi pomoči, poliklinikah, klinikah, bolnišnicah, - socialne storitve, - storitve varstva otrok, - storitve predšolske vzgoje, osnovnih šol, srednjih in visokošolskih ustanov, dijaških in študentskih domov, - storitve verskih ustanov, - storitve javnih ustanov v kulturi: muzeji, galerije, arhivi, knjižnice, gledališča, storitve orkestrov, samostojni umetniki, in ustanove za zaščito kulturne dediščine, - promet z zlatimi palicami, če jih prodaja Hrvatska narodna banka, promet z tujimi plačilnimi sredstvi za potrebe podjetij, 2. oprostitve pri uvozu, ki jih opredeljuje 12. člen zakona 3. oprostitve pri izvozu, ki jih opredeljuje 13. člen zakona. 4.8 Odbitek DDV Davčni zavezanec sme odbiti DDV v davčnem obdobju, ko je prejel račun, ko je plačana carinska dajatev in ko prejme račun za predplačilo. Vstopni DDV si sme davčni zavezanec odbiti, če račun, ki ga je prejel, zajema vse zahteve iz 3. odstavka 15. člena ZDDV. Od uvoza si sme poračunati vstopni DDV, ko prejme carinsko deklaracijo, na kateri je izkazan DDV in je DDV tudi plačan.

19 5 VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA PO POSAMEZNIH POSLOVNIH FAZAH 5.1 Pojem financiranja podjetja Skoraj vsaka poslovna odločitev pri poslovanju podjetja ima opraviti z denarjem, financami podjetja. Bistvo financiranja podjetja je v poznavanju finančnih posledic pri pripravi, sprejemanju, izvajanju, nadzorovanju ali analiziranju odločitev o financiranju podjetja. Finančne posledice poslovnih odločitev mora poznati ne le finančni vodja, temveč tudi vsi tisti, ki imajo v podjetju opravka z odločanjem (Repovž in Peterlin 2000, 73). Poslovanje podjetja in njegovo financiranje sta obremenjena s plačilom davkov, tudi davka na dodano vrednost. Spremljanje finančnih odločitev mora zato upoštevati obremenitev sredstev in virov financiranja (Rebernik in Repovž 2000, 73). 5.2 Odvijanje poslovnega procesa in evidence DDV po posameznih poslovnih fazah Najvišji cilj podjetja je praviloma doseganje dobička, ki je pomemben za ohranjanje in povečevanje kapitala in je tudi podlaga za financiranje. Posredno nas k osnovnemu cilju podjetništva, to je ustvarjanje dobička, pelje pravilno, zakonito in pravočasno evidentiranje ter plačevanje davčnih obveznosti. S tem ne povečujemo dobička, skrbimo pa za njegovo ohranjanje, da se ne bi zmanjševal zaradi storjenih napak. Vsako nezakonito in nepravočasno plačevanje davčnih obveznosti lahko povzroči dodatne davčne obveznosti in plačilo zamudnih obresti ter glob na osnovi storjenih davčnih prekrškov (Djilas 2004). Optimiranje davčnih obveznosti je stvar vseh poslovnih funkcij in navsezadnje tudi vsakega zaposlenega v podjetju, začenši pri osebi, ki sprejema in potrjuje prejem pošte do top managementa, ki med drugim tudi sprejema strateške davčne odločitve (Špes 2002, 45). Najpomembnejša področja davčnih zavezancev, ki so povezana s podlagami za obračun DDV so : - komerciala (nabava in prodaja) mora poskrbeti za vsebino računov, pravilno opredelitev kraja opravljanja prometa blaga in storitev, natančno razvrstitev blaga in storitev glede stopnje obdavčitve, - informatiki : vzpostavitev davčnih evidenc, - pravni sektor: preverba vsebine pogodb skladno z vsebino davčnih predpisov, - računovodstvo : pravilno davčno administriranje, - finance: pravočasna zagotovitev denarnih sredstev in plačilo davka.

20 5.2.1 Faza nabave blaga Vsi prejeti računi, namenjeni za nabavo blaga in storitev, v katerih je zaračunan DDV, se v knjigovodstvu delijo na vstopni davek (davek, izkazan na prejetih računih), na stroške, zaloge in storitve. Kupec plača dobavitelju celotni račun, obračunani vstopni davek na vhodnem računu se knjiži kot terjatev do države. 5.2.2 Faza prodaje V fazi prodaje se blago ali storitve prodajo kupcem. V tej fazi se na prodajno vrednost obračuna DDV, razen pri dejavnostih, ki so oproščene plačevanja DDV. Davek na izstavljenih računih se prikazuje kot obveznost za plačilo davka, preostala razlika pa se razknjiži kot prihodek. 5.2.3 Faza obračuna DDV V davčnem obdobju davčni zavezanec vključi v obračun vse izkazane davke na prejetih računih (vstopne davke) in vse davke na izdanih računih (izstopni davek), kamor je vključen tudi obračuni davkov od prejetih avansov. DDV ima nevtralen učinek za davčnega zavezanca, saj se plačani (obračunani) vstopni davek na vhodnih računih lahko poračuna z izstopnim davkom, davek na izdanih računih pa se izterja od kupca (Filipič in Mlinarič 1999, 58). Pred obračunom DDV je potrebno biti pozoren, da ne pride do prevelikega razkoraka med vstopnim in izstopnim DDV. Kadar je izstopni DDV večji kot vstopni, je konec obračunskega obdobja potrebno plačati DDV. Če je ta razlika velika, lahko pride do problema v plačilni sposobnosti, oziroma likvidnosti. Podjetje mora najeti posojilo, s tem pa se tudi povečajo stroški financiranja, kar vpliva na rezultat poslovanja. Prav tako je potrebno poskrbeti za pravilnost dokumentacije (poskrbeti, da računi, ki jih prejmemo, vsebujejo vse elemente predpisane z zakonom) in pravočasni prejem listin (prejem carinske listine in računov od dobaviteljev v obračunskem obdobju, za katerega delamo obračun).

21 6 VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA NA PRIMERIH SLOVENSKEGA PODJETJA 6.1 Predstavitev podjetja AFP d.o.o. Družba je bila ustanovljena leta 1990. V prvih letih se je ukvarjala predvsem z veleprodajo metrskega blaga ter uvoz tekstilnih izdelkov iz Kitajske. Tri leta kasneje se je začelo pogodbeno zastopanje podjetja Adidas na področju Slovenije in Hrvaške. Na slovenskem trgu je podjetje vršilo samostojno veleprodajo, na hrvaškem trgu pa je pogodbeno vršil veleprodajo podjetje Tekstilpromet (poddistribucija), s katerim smo imeli sklenjeno pogodbo. V letu 1994 je začelo podjetje še s prodajo Adidas izdelkov tudi na področju Bosne in Hercegovine (hrvaško in muslimansko področje). V letu 1998 je družba AFP d.o.o. na pobudo oziroma zahtevo principala Adidas, ustanovilo mešani podjetji, Pro sport 98 d.o.o. na Hrvaškem in Astra sport d.o.o. v Bosni in Hercegovini. V letu 2001 je, zaradi vse večjih težav (neupoštevanje zakonov) na tržišču Bosne in Hercegovine, družba AFP d.o.o. odstopila svoj delež v podjetju Astra sport d.o.o. svojemu poslovnemu partnerju. V letu 2002 je bila s podjetjem Adidas podpisana nova pogodba o distribuciji za področje Hrvaške, za slovensko tržišče pa je bila pogodba sklenjena samo do leta 2004, zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V letu 2004 je družba izgubila ekskluzivno zastopništvo Adidasa za Slovenijo, saj je zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo Adidas samostojno prevzel trženje na slovenskem trgu z ustanovitvijo podjetja Adidas trgovina d.o.o., vendar se vse poslovne funkcije izvajajo iz centrale v Nemčiji, zastopstvo za Hrvaško je ostalo AFP d.o.o. To je tudi vzrok, da so se v družbi AFP d.o.o. odločili za razvoj in širitev lastne maloprodajne mreže pod imenom Prva liga. Družba je v letu 2004 začela z zastopanjem francoske blagovne znamke Aigle (pohodništvo, yachting, lov) in z nabavo izdelkov drugih blagovnih znamk (Puma, Kappa, S. Oliver ). Še vedno pa je ena izmed pomembnih dejavnosti družbe posredovanje pri prodaji metrskega blaga. Družba zastopa cca. 20 uveljavljenih proizvajalcev metrskega blaga iz Nemčije, Francije, Španije in Italije. Sodeluje pa s kupci iz področja Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine.

22 6.2 Vstopni DDV Ko podjetje postane zavezanec za DDV, mora od dneva, razvidnega iz potrdila davčne uprave o vpisu v seznam zavezancev za DDV, obračunavati DDV in z istim dnem pridobi pravico do odbitka vstopnega DDV. Značilnost DDV je, da sme davčni zavezanec pri izračunu davčne obveznosti za plačilo odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal: - pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca - pri pridobitvah blaga iz Evropske unije - pri uvozu blaga - pri plačanem predplačilu (v praksi se za ta račun uporablja izraz avansni račun) le če je to blago ali storitev uporabil pri opravljanju svoje dejavnosti, od katere obračunava DDV. Če izpolnjuje te pogoje sme kot vstopni DDV upoštevati pri vseh vrstah nabave blaga ali storitev, razen ko to po zakonu ni dovoljeno. Če ne sme odbiti DDV, se to obravnava kot končna potrošnja (nabava za zasebne namene ) (Zalokar 2005, 57). Po metodi odbitka zavezanec za DDV odšteje znesek DDV, ki je bil zaračunan ob nabavah blaga oziroma storitev. Davčni zavezanec lahko odbije vstopni DDV v davčnem obdobju, v katerem je prejel račun za njemu opravljeno dobavo blaga, njemu opravljeno storitev in carinsko deklaracijo za uvoženo blago in prejel račun za plačano predplačilo. Pravica do odbitka DDV je opredeljena v 62. členu ZDDV-1, obseg pravic pa 63. člen ZDDV-1. Seveda pa je pri pravici za odbitek vstopnega DDV zelo pomembna davčna administracija. Ta je predpisana z ZDDV-1 v členih 85 in 86. Zapisano je, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti takšne podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV ter nadzor s strani davčnega organa (priloga št.1, račun mora vsebovati vse elemente predpisane z ZDDV-1). Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki je pričel veljati 1. januarja 2007 ne predpisuje več posebnih evidenc za namene DDV (razen posebnosti zapisanih v 85. členu ZDDV-1). V računovodstvu družbe so se odločili, da bodo še vedno vodili knjige prejetih računov, kot so bile predpisane s prejšnjim pravilnikom, to pa zaradi boljše preglednosti in zagotavljanja točnih podatkov. Največkrat računovodski program pri izpisu konto kartic ne omogoča izpisa po dnevu prejema računa. 6.3 Izstopni DDV Izstopni DDV je davek, ki ga je davčni zavezanec zaračunal svojim kupcem in ga dolguje državi. Z DDV je obdavčena vsaka dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec opravi v okviru svoje dejavnosti na območju Slovenije za plačilo. Obdavčljiv promet pa je lahko obdavčen ali oproščen obračuna DDV ali brez obveznosti za obračun DDV.

23 Pri DDV poznamo dve oprostitvi, to sta prava in neprava. Prava davčna oprostitev je pri kateri davčni zavezanec ne izgubi pravice do poračuna vstopnega DDV. Pri pravi oprostitvi je promet blaga in storitev povezan z Evropsko unijo, tretjimi državami in tretjimi ozemlji. Neprave davčne oprostitve pa so predpisane za dejavnosti, ki so v javnem interesu to je 42.člen ZDDV-1 in druge oproščene dejavnosti, ki so zapisane v 44. členu ZDDV-1. Kot neobdavčljiv promet zakon in pravilnik opisujeta: prenos podjetij ali njihovih delov, odškodnine, izročitev materiala oplemenitenje ter vračila in zamenjava v garancijskem roku. Podjetje katerega poslovanje sem uporabila za primer ima davčno obdobje koledarski mesec, ker je v preteklem koledarskem letu doseglo več kot 210.000.00 EUR obdavčljivega prometa. 6.3.1 Izdani računi zavezancem za DDV v Sloveniji in končnim potrošnikom Glavna dejavnost podjetja je veleprodaja in maloprodaja trgovskega blaga. Podjetje dobavlja blago zavezancem za DDV in končnim potrošnikom (malim davčnim zavezancem). Kupci so trgovska podjetja, ki nabavljajo blago za nadaljno prodajo in športni klubi. 82. člen ZDDV-1 predpisuje obvezne podatke na izdanem računu, ki ga davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izda drugemu davčnemu zavezancu identificiranemu za DDV. Glede nastanka obračunske obveznosti 33. člen ZDDV-1 ne opredeljuje roka, do kdaj mora biti izstavljen račun, temveč rok, do kdaj je potrebno obračunati DDV. Prav tako ZDDV-1 ne opredeljuje, kdaj se šteje, da je bila opravljena dobava blaga. Pri tem je potrebno upoštevati določilo 6. člena ZDDV-1, da dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik blaga. Tako nastane obdavčljivi dogodek in s tem obračunska obveznost zadnji dan obdobja, na katerega se nanaša izdani račun, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta. Račun za dobavljeno blago je lahko izdan tudi v drugi valuti, kot je EUR, vendar mora biti znesek DDV na izdanem računu vedno izkazan tudi v ustrezni EUR protivrednosti. V maloprodaji pa se račun izdaja preko registrske blagajne. Obvezne podatke na tem računu predpisuje 83 člen ZDDV-1. Lahko pa kupec zahteva, da izdajatelj računa navede na računu podatke predpisane iz 82. člena ZDDV-1 (naziv ime in naslov kupca in identifikacijsko številko). Obveznost obračuna DDV nastane zadnji dan obdobja. 6.3.2 Izdani račun izvoz blaga Že sam izraz izvoz nam pove, da je blago prodano v tretjo državo. Za opravljen izvoz blaga je slovenski davčni zavezanec izstavil račun na primer hrvaškemu davčnemu zavezancu.

24 Transakcija je oproščena plačila DDV. Na računu mora biti napisana klavzula DDV ni bil obračunan na osnovi točke a) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 (priloga št.2). Dokaz, da je bilo blago izvoženo je izvozna carinska deklaracija ali spremni dokument pri izvozu.to določa 82. člen PZDDV. Če se blago izvaža iz Evropske unije na podlagi ustne carinske deklaracije, podane v skladu s carinskimi predpisi, se kot dokazilo o izvozni dobavi uporabi račun ali drug komercialni dokument, na podlagi katerega je izvoz izvršen. Vrednost tako izvoženega blaga ne sme presegati 1.000,00 EUR. Račun mora najmanj vsebovati naslednje podatke: ime in naslov davčnega zavezanca (izvoznika), trgovsko ime in količino izvoženega blaga, kraj in datum izvedbe izvoznega carinskega postopka. Izstopni carinski organ z žigom na računu potrdi iznos blaga iz carinskega območja Evropske unije (Heinzer, 2007, 4). 6.3.3 Izdani račun dobava blaga v Evropsko unijo Tudi dobava blaga v Evropsko unijo je oproščena plačila DDV. 1. točka 46. člena ZDDV-1 opredeljuje kot oproščene dobave znotraj Evropske unije dobave blaga z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV znotraj Evropske unije. Prodajalec mora od kupca pridobiti identifikacijsko številko. Če je kupec iz Nemčije je to Ust.-IdNr. DE1111111. Na računu mora biti napisana klavzula, da DDV ni bil obračunan na osnovi 1. točke 46. člena ZDDV-1. Zaradi odprave carin znotraj ozemlja Evropske unije in kontrole nadzora davčnih utaj, morajo davčni zavezanci, ki vršijo oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije izdelati rekapitulacijsko poročilo (90. člen ZDDV-1). Rekapitulacijsko poročilo se sestavi za vsako koledarsko tromesečje. Poročilo predložijo davčnemu organu do 10. dne drugega meseca, ki sledi koledarskemu tromesečju. 6.3.4 Izdan račun za storitve posrednika zavezancu za DDV v Evropski uniji Ker je podjetje posrednik pri prodaji metrskega blaga med proizvajalci iz Evropske unije in kupci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije mora za dogovorjeno provizijo izstaviti račun. Tu gre za posrednika, ki deluje v imenu in za račun druge osebe. V tem primeru gre za obrnjeno davčno breme v skladu z določitvijo kraja opravljanja storitve na osnovi drugega odstavka 25. člena ZDDV-1. Plačnik DDV je vedno naročnik storitve skladno s predpisi države, kjer mu je bila izdana identifikacijska številka za namen DDV. Na računu mora biti klavzula, da DDV ni obračunan na osnovi drugega odstavka 25. člena ZDDV-1 (če je bilo posredovano za slovenskega kupca) in da DDV ni obračunan na osnovi prvega odstavka 55.člena ZDDV-1 (če je bilo posredovano kupcu iz tretjih držav).

25 6.3.5 Račun izdan za obresti Podjetje priložnostno posoja denarna sredstva. Ob vračilu teh sredstev zaračuna obresti, ki so na osnovi točke a) četrtega odstavka 44. člena ZDDV-1 oproščene obračuna DDV, kot finančne transakcije. Finančne transakcije, ki se opravljajo priložnostno, so opredeljene v 103. členu PZDDV. Te priložnostne transakcije ne podležejo izračunu odbitnega deleža. Zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračuna svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti in stroški opomina so tudi oproščeni obračuna DDV saj se po drugi alineji druge točke 13. člena PZDDV štejejo kot odškodnina. 6.3.6 Primanjkljaj blaga Primanjkljaj blaga se največkrat ugotovi pri letnem popisu blaga. Ker se to obravnava kot uporaba blaga za neposlovne namene (7. člen ZDDV-1), nastane obveznost za obračun DDV v davčnem obdobju, ko se primanjkljaj ugotovi. Osnova je nabavna vrednost blaga. Če pa primanjkljaj nastane zaradi višje sile, ali s procesom izdelave ali predelave blaga in zaradi tatvine, če je za to sestavljen zapisnik policijske uprave, pa ni potrebno obračunati DDV (17. člen PZDDV). Tudi primanjkljaj in uničenje iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje, je tudi oproščeno obračuna DDV. 6.3.7 Dobropis za popust Najpogostejša oblika pospeševanja prodaje je zmanjšanje prodajne cene. Popust je lahko takojšnji na računu ali kasnejši. Takojšnji popust je finančni popust in zmanjšuje prodajno ceno in s tem tudi davčno osnovo. Kasnejši popust da dobavitelj za hitro plačilo, zaradi doseženega prometa ali da zmanjša obveznost zaradi slabe kakovosti dobavljenega blaga. Izdajatelj dobropisa za takšen popust si mora dobiti kupčevo pisno potrdilo, da je za znesek DDV, ki se nanaša na popust pri sebi zmanjšal odbitek vstopnega DDV. Če je kupec končni potrošnik in zato ne more dati izjave, si dobavitelj nima pravice zmanjšati davčne obveznosti. 6.3.8 Račun za predplačilo Če prejme davčni zavezanec predplačilo za blago, ki ga bo dobavil v drugem davčnem obdobju kot je prejel predplačilo, mora izstaviti račun za predplačilo (avansni račun). Obveznost za obračun DDV nastane v obdobju, ko je prejel predplačilo.

26 6.3.9 Vračilo DDV v potniškem prometu Tuja fizična oseba, ki nima stalnega oziroma običajnega prebivališča v Skupnosti in kupi blago v Sloveniji v vrednosti nad 50,00 EUR in ga iznese na območje izven Evropske unije, lahko uveljavi vračilo plačanega DDV. Uveljavitev vračila DDV po tem členu ni moč uveljaviti za nakup mineralnih olj, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Prodajalec za prodano blago izpolni in izda v treh izvodih obrazec DDV-VP. Obrazcu mora biti priložen izvirnik računa. Kupec mora iznesti blago iz Evropske unije pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa. Carinski organ mora po pregledu overiti izvirnik obrazca DDV-VP in izvirnik priloženega računa ter vpiše datum iznosa blaga iz Evropske unije. Prodajalec mora voditi posebno evidenco o izdanih obrazcih DDV-VP ter o vračilu DDV kupcem na obrazcu DDV-VE. Kupcu se plačani DDV vrne, če v roku šestih mesecev od dneva izdaje izvirnik obrazca DDV-VP vrne prodajalcu, oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka. Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo DDV, se mu znesek izplača v gotovini ali se mu v roku petnajst dni nakaže na račun. Priporočljivo je, da ima davčni zavezanec pomožno blagajno za izplačilo vračila DDV kupcem, saj davka ne sme vračati iz dnevnih izkupičkov. Davčni zavezanec poda zahtevek za vračilo vrnjenega DDV svojim kupcem pristojnemu davčnemu organu. Zahtevek se lahko vloži po preteku meseca, v katerem je prodajalec ali druga oseba vrnila DDV kupcu. Davčni organ vrne zavezancu DDV v roku 30dni. 6.3.10 Račun, izdan za najemnino Najem oziroma zakup nepremičnin, razen: - nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, - dajanje v najem garaž in površin za parkiranje vozil, - dajanje v najem trajno instalirane opreme in strojev, - najem sefov, je v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1 oproščen plačila DDV. Da so transakcije z nepremičninami obdavčene z DDV, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - najemojemalec mora biti identificiran za namene DDV v Sloveniji in ima pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, - najemodajalec mora z najemojemalcem podpisati skleniti izjavo, da bo dogovorjena transakcija obdavčena z DDV, izjavo morata podati oba davčna zavezanca pred opravljeno transakcijo pristojnemu davčnemu organu.

27 PRIMER:1 Vzorec izjave skladno z določilom 45. člena ZDDV-1 DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD BREŽICE C. prvih borcev 39a 8250 Brežice Najemodajalec: Najemojemalec: AFP d.o.o. Nold d.o.o. Sela pri Dobovi 2 Selska cesta 2 8257 Dobova 8257 Dobova ID za DDV: SI44563817 ID za DDV: SI46851054 dajeta skupno I Z J A V O 1. Najemodajalec in najemojemalec sta se dogovorila za obračunavanje najemnine za poslovne prostore na lokaciji Tovarniška ulica 2, 8250 Brežice, 2 nadstropje, pri čemer bo najemodajalec najemojemalcu pri zaračunavanju najemnine obračunal DDV skladno s predpisano davčno stopnjo. 2. Najemojemalec izjavlja, da je davčni zavezanec, identificiran za namen DDV v Sloveniji in ima pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV. 3. Izjava je sestavljena v 4 izvodih. Po en izvod izjave predložita tako najemojemalec kot najemodajalec pristojnemu davčnemu uradu, prav tako pa obdržita en izvod za svoje potrebe. Najemodajalec: AFP d.o.o. Najemojemalec: Nold d.o.o. Dobova, 01.07.2007 Pomembno je, da najemodajalec in najemojemalec še pred pričetkom opravljanja najema predložita izjavo davčnemu uradu. Če tega ne storita pravočasno, si najemojemalec ne sme upoštevati vstopnega DDV. To pa bi pomenilo povečanje stroškov najemnine in povečanje potrebe po denarnih sredstvih

28 6.4 Obračun DDV Za vsako davčno obdobje mora davčni zavezanec sestaviti obračun DDV. Davčni zavezanec v sklopu davčne administracije za namene DDV zagotovi podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Od 1. januarja 2007 ni več predpisanih posebnih evidenc za namene DDV (razen za blago, ki je dano v obdelavo v drugo državo članico in blago v povezavi s cenitvami premičnin). Podlaga za knjigovodsko evidentiranje dogodkov so naslednje listine: - izdani in prejeti računi, - carinske deklaracije v povezavi z uvozom in izvozom, - listine o prejetih in izvedenih plačilih. Davčni zavezanec ugotovi razliko med vstopnim in izstopnim DDV. Če je izstopni davek večji v obračunskem obdobju, izkaže obveznost za plačilo DDV. Davčni zavezanec mora davčno obveznost za posamezno davčno obdobje izkazati v davčnem obračunu na obrazcu DDV-O (priloga št. 4). Rok za predložitev obračuna DDV in plačilo je zadnji delovni dan v naslednjem mesecu po poteku davčnega obdobja. V kolikor je zadnji dan v mesecu praznik ali nedelja, se rok za predložitev obračuna DDV ne prestavi na naslednji delovni dan. Obračun je potrebno predložiti davčni upravi ne glede na to, ali obračun izkazuje obveznost za plačilo DDV ali izkazuje presežek v davčnem obdobju. Davčni zavezanec mora, kadar opravi promet z rabljenimi osnovnimi sredstvi ob predložitvi obrazca DDV-O priložiti tudi podatek o znesku prometnega davka, ki ga uveljavi kot odbitek DDV -priloge k obrazcu DDV-O (DURS 2007). Gre za primer, ko prodaja osnovno sredstvo, pridobljeno pred 1.7.1999, osnovno sredstvo ima še določeno knjigovodsko vrednost. Obrazec DDV-O in priloge mora davčni zavezanec, če je veliko podjetje od 1.4.2007 predložiti v elektronski obliki preko sistema edavki, če je malo podjetje pa lahko v papirni obliki. PRIMER:2 Vpliv poslovnih dogodkov na obračun DDV v Sloveniji v mesecu septembru POSLOVNI DOGODKI V SEPTEMBRU OSNOVA DDV 20% DDV8,5% SKUPAJ 1. Prodaja v Sloveniji davčnim zavezancem 200.000,00 40.000,00 240.000,00 2. Izvoz blaga (prejem carinske listine) 2.000,00 2.000,00 3. Nabava trgovskega blaga v Sloveniji 100.000,00 20.000,00 120.000,00 4. Uvoz blaga (prejem carinske listine) 3.000,00 600,00 3.600,00 5. Prejem računa za reprezentanco 1.000,00 200,00 1.200,00 6. Izplačilo DDV v potniškem prometu v sep. 300,00 9. Strokovna literatura 500,00 42,50 542,50

29 OBRAČUN DDV ZA SEPTEMBER Izstopni DDV OSNOVA DDV 20% 1. Prodaja v Sloveniji davčnim zavezancem 200.000,00 40.000,00 2. Izvoz blaga(prejem carinske listine v sep.) 2.000,00 Obveznost DDV za davč. obdobje 40.000,00 Vstopni DDV OSNOVA DDV20% DDV8,5% 1. Nabava trgovskega blaga v Sloveniji 100.000,00 20.000,00 2. Uvoz blaga(prejem carinske listine v sep.) 3.000,00 6.000,00 3. Prejem računa za reprezentanco 1.000,00 200,00 4. Strokovna literatura 500,00 42,50 Vstopni DDV za davč. obdobje 26.242,50 Obveznost za plačilo 13.757,50 EUR Za vračilo izplačanega DDV v potniškem prometu v septembru, pa mora davčni zavezanec vložiti Zahtevek za vračilo DDV v potniškem prometu na pristojni davčni upravi. Zelo pomembno pri DDV je pravilno administriranje. To sem prikazala v prilogah: 1. Priloga številka 1: priloga prikazuje pridobitev blaga iz Evropske unije. Pomembno je, da sta pravilni identifikacijski številki obeh držav (tako kupca kot dobavitelja). Blago je pridobljeno iz Nemčije. Na računu ni klavzule, po katerem členu DDV ni obračunan. 2. Priloga številka 2: priloga prikazuje izvoz blaga v tretje države. Pomembna je pravilna klavzula, navedena na računu (kateri člen zakona dovoljuje, da DDV ni zaračunan). 3. Priloga številka 3: priloga prikazuje zaračunano posredniško provizijo. Ker je zaračunana kupcu iz Evropske unije in to za posredovanje v Sloveniji in v tretjih državah, je pomembno, da je pravilna klavzula navedena na računu ( dva člena, ker gre za različna območja). Potrebno pa je tudi navesti pravilni identifikacijski številki, saj gre za prevalitev davka. 4. Priloga številka 4: prikazuje predpisan obrazec DDV-O.

30 7 VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA NA PRIMERIH HRVAŠKEGA PODJETJA 7.1 Predstavitev podjetja PRO SPORT 98 d.o.o. Zagreb Večinski lastnik podjetja PRO SPORT 98 d.o.o. je podjetje AFP d.o.o. Glavna dejavnost podjetja je trgovina na debelo in trgovina na drobno športne znamke Adidas, saj je podjetje AFP d.o.o. generalni zastopnik za Hrvaško. Prav tako poizkuša s prodorom blagovne znamke Aigle, vendar samo z artikli za lov in ribištvo. Prodaja na drobno poteka v sedmih poslovalnicah, od tega je ena v lasti podjetja. 7.2 Vhodni davek (pretporez) Ker se vsebina zakona vsebinsko bistveno ne razlikuje od slovenskega, bom izpostavila samo razlike. Pravica do odbitka DDV je zapisana v 20. členu ZPDV. 7.2.1 Uvoz blaga Pri uvozu blaga DDV obračuna carinski organ. DDV si uvoznik lahko odbije samo v primeru, če je bil DDV plačan in je blago uporabljeno v poslovne namene. Pravica odbitka DDV ni vezana na prejem carinske listine. 7.2.2 Popravek vhodnega DDV pri osnovnih sredstvih Če je prišlo do spremembe namena uporabe osnovnega sredstva pred petimi leti in si ga je davčni zavezanec v celoti odbil, mora popraviti vstopni DDV. Pri nepremičninah pa je namesto pet let obdobje deset let. 7.2.3 Vhodni davek reprezentanca Kot stroški za reprezentanco štejejo stroški za pogostitev poslovnih partnerjev; darila poslovnim partnerjem (tudi, če na darilu znak podjetja); plačilo poslovnim partnerjem za oddih, šport in rekreacijo; izdatek za zakup avtomobilov, letal, plovil. Strošek reprezentance je opredeljen kot lastna raba. Po 26. členu PZPDV se 70% DDV ne prizna kot odbitni DDV (Cota 2007, 14).

31 7.2.4 Vhodni davek osebni avtomobili Prav tako se osebni avtomobili in vsi izdatki v vezi z osebnimi vozili obravnavajo kot lastna raba. Po 26. členu PZPDV se 30% DDV ne prizna kot odbitni DDV. 7.2.5 Vračilo DDV v potniškem prometu Do vračila DDV so upravičeni vsi tuji državljani oziroma kupci, ki vrnejo od carinskega organa potrjen obrazec PDV-PV roku šestih mesecev od dneva izdaje računa. Vrednost posameznega računa mora biti večja od 500,00 HRK (68,02 EUR). Prodajalec mora v dveh izvodih izdati obrazec PDV-P. Prav tako mora prodajalec voditi evidenco vrnjenem DDV tujim državljanom na obrazcu PDV-F. Kupec s podpisom na overjenem obrazcu PDV-P potrdi prejem izplačila DDV, ki je vedno v kunah. Davčni zavezanec si za izplačani DDV zmanjša svojo obveznost za plačilo DDV po obračunu na obrazcu PDV ali PDV-K. Obrazec PDV-F se priloži končnemu obračunu DDV. Uveljavitev vračila DDV ni mogoča za naftne derivate. Vračilo DDV v potniškem prometu opredeljuje 3. točka 21. člena ZDDV in 120. člen PDDV. 7.3 Izstopni DDV Izstopni DDV je davek, ki ga je davčni zavezanec zaračunal svojim kupcem in ga dolguje državi. Z DDV je obdavčena vsaka dobava blaga ali storitve, ki jo davčni zavezanec opravi v okviru svoje dejavnosti na območju Hrvaške. Pri izvozu DDV ni obračunan, če je plačilo izvedeno kot predpisuje zakon. Na račun ni potrebno navesti klavzule, zakaj DDV ni obračunan, kot v Sloveniji (priloga št. 5). 7.4 Obračun DDV Obdobje obdavčitve je koledarsko leto (1. točka 16. člena ZDDV), obračunsko obdobje pa je od prvega do zadnjega dne v mesecu. Davčni zavezanec naredi obračun DDV do zadnjega dne v naslednjem mesecu na obrazcu PDV (priloga št. 6) in DDV tudi plača. Končni letni obračun DDV pa mora oddati pristojni davčni upravi do konca aprila na obrazcu PDV-K.

32 PRIMER:3 Vpliv poslovnih dogodkov na obračun DDV na Hrvaškem v mesecu septembru POSLOVNI DOGODKI V SEPTEMBRU OSNOVA DDV 22% DDV O% SKUPAJ 1. Prodaja na Hrvaškem davčnim zavezancem 200.000,00 40.000,00 240.000,00 2. Izvoz blaga (plačilo po predpisih) 2.000,00 2.000,00 3. Nabava trgovskega blaga na Hrvaškem 100.000,00 20.000,00 120.000,00 4. Uvoz blaga (prejem carinske listine, DDV ni plačan) 3.000,00 600,00 3.600,00 5. Prejem računa za reprezentanco 1.000,00 200,00 1.200,00 6. Izplačilo DDV v potniškem prometu v sep. 300,00 9. Strokovna literatura 500,00 500,00 OBRAČUN DDV ZA SEPTEMBER Izstopni DDV OSNOVA DDV 22% 1. Prodaja na Hrvaškem davčnim zavezancem 200.000,00 44.000,00 2. Izvoz blaga(plačilo po predpisih) 2.000,00 Obveznost DDV za davč.obdobje 44.000,00 Vstopni DDV OSNOVA DDV22% DDV O% 1. Nabava trgovskega blaga na Hrvaškem 100.000,00 22.000,00 2. Uvoz blaga(ddv ni plačan) 3.000,00 3. Prejem računa za reprezentanco 1.000,00 66,00 4. Izplačilo DDV v potniškem prometu v sep. 300,00 5. Strokovna literatura 500,00 Vstopni DDV za davč.obdobje 22.366,00 Obveznost za plačilo 21.634,00 EUR V prilogi številka 5 sem želela poudariti, da Zakon o davku na dodano vrednost na Hrvaškem ne predpisuje klavzule, po katerem členu je izvoz oproščen obračuna DDV. Priloga številka 6 pa je predpisan obrazec PDV za obračun DDV.

33 8 UGOTOVITVE PROBLEMOV IN PREDLOGI ZA REŠITVE Osnovni namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv DDV na finančni položaj podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem. Kot sem zasledila v literaturi je mag. Damijan Špes zapisal, da je podjetništvo igra. Cilj te igre je povečevanje dobička, ki je pomemben za ohranjanje in povečevanje kapitala. Ta je pomemben za nadaljnjo financiranje (investiranje) in s tem rast podjetja. Davčna politika podjetja mora biti del poslovne politike. Ta mora poskrbeti za pravilno in pravočasno plačevanje davčnih obveznosti. Nezakonito in nepravočasno plačevanje davka pomeni dodatne davčne obveznosti (zamudne obresti, globe ). Zelo pomembno je pravilno administriranje. Za pravilno administriranje je potrebno poznavanje predpisov, ki predpisujejo določeni davek (zakon, pravilnik, razna mnenja DURS-a ). Pomembno je poznavanje področij, kje si lahko DDV upoštevamo kot vstopni davek. Če si podjetje ne sme DDV upoštevati kot vstopni davek, DDV povečuje odhodke in s tem manjša dobiček. Takšne nabave so nakup osebnega vozila (samo vozilo, gorivo, vzdrževanje), blago za neposlovno rabo, reprezentanca, povrnitev stroškov zaposlenim (prenočevanje, prehrana). Pri administriranju DDV je potrebno poznavanje, kako mora biti sestavljena listina, da nam omogoča pravilno obračunavanje vstopnega DDV, kaj vse mora vsebovati (identifikacijske številke, datum opravljene storitve ). Pomembno je tudi, kdaj prejmemo listino v podjetje (datum prejema), zaradi obdobja obračuna DDV. Ker se moji predstavljeni podjetji ukvarjata s trgovino na debelo, morata biti pozorni tudi na roke plačila med dobavitelji in kupci. Zaradi nesorazmerja med rokom plačila obveznosti do dobaviteljev in kupci lahko pride do likvidnostnih problemov. Te težave lahko rešujeta na različne načine. Poizkušata se z dobavitelji dogovoriti za podaljšanje roka plačila, s skrajšanjem roka plačila kupcem, s stimuliranjem kupcev za predčasno plačilo (cassasconto, avansno plačilo). V maloprodaji morata biti pozorni, ker blago ne bo prodano v istem obdobju kot je nabavljeno, potrebno je financiranje zalog. Če blago ostaja dlje časa v maloprodaji je potrebno z dodatnimi akcijami pospešiti prodajo (znižanja nekurantnega blaga, razne nagradne akcije). Če pa podjetje kljub ukrepom zaide v likvidnostne težave, se mora dodatno zadolžiti pri bankah. To pa povzroči dodatne odhodke za odobritve kreditov, zavarovanje in obresti, kar zmanjšuje poslovni izid. Če so zadolžitve večje zaradi finančnih težav, imajo podjetja v bankah težave z boniteto za nove zadolžitve. Ob večjih likvidnostnih težavah je potrebno, da lastniki poskrbijo za dodatni sveži kapital. To storijo tako, da dokapitalizirajo podjetje.

34 9 SKLEP V diplomski nalogi sem predstavila vpliv DDV na finančni položaj v podjetju. Da sem prišla do teh spoznanj, sem morala proučiti Zakon o davku na dodano vrednost in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Da sem proučila vpliva daveka na dodano vrednost na finančni položaj podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem, sem morala preučiti predpise obeh držav. Ker je bil v Sloveniji z 01.01.2007 sprejet nov Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV- 1), sem najprej morala preučiti spremembe med prej veljavnim zakonom. Novi zakon ne odstopa od temeljnih načel obračunavanja davka na dodano vrednost. Podrobnejše izvajanje prepušča izvedenim predpisom kot so zakon, ki ureja davčni postopek, zakon, ki ureja davčno službo in zakon, ki ureja carinsko službo. Ker je Slovenija s 01.01.2007 prevzela EURO so vsi zneski spremenjeni iz SIT v EUR. Pomembnejše spremembe so na področju zavezancev za davek na dodano vrednost. Spremenila se je višina zneska, ki opredeljuje, kdaj postaneš zavezanec za davek na dodano vrednost in če opravljaš obdavčljiv promet. Tudi obračunska obdobja so spremenjena. Novi zakon ne pozna več polletnih zavezancev za obračun davka. Pomembna je podrobna preučitev ZDDV-1 saj je bilo potrebno najti povezavo med starimi in novimi členi zakona. Potrebno je bilo na novo oblikovati izjave za oprostitve, katere se morajo navesti na računu, na katerem ni zaračunan DDV. Prav tako sem podrobno proučila Zakon o davku na dodano vrednost in Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost na Hrvaškem. Razlike med zakonoma sem proučila predvsem v tistih delih zakona, ki se nanašajo na dejavnost trgovine. Pomembnejše razlike med zakonoma so: 1. Dokončni obračun davka na dodano vrednost se na Hrvaškem ponovno naredi na obrazcu PDV-K, ki se odda do konca aprila pristojnemu davčnemu uradu. 2. Razlika je pri pravici do odbitka vstopnega DDV pri reprezentanci (70%) in pri osebnih avtomobilih(30%) se ne sme odbiti, v Sloveniji se v celoti ne sme upoštevati kot vhodni davek. 3. Pri vračilu DDV v potniškem prometu si davčni zavezanci sami upoštevajo kot vhodni davek pri mesečnem obračunu DDV, ki je bil vrnjen kupcem, v Sloveniji je potrebno podati Zahtevek za vračilo DDV in obrazec DDV-V pristojnemu davčnemu uradu, tako davčna uprava vrne DDV v roku 30 dni. 4. V Sloveniji si vhodni DDV od uvoza davčni zavezanec poračuna na dan, ko prejme carinsko listino, na Hrvaškem pa si lahko vstopni davek poračunajo, ko prejmejo carinsko listino in je davek tudi plačan. 5. Različne so tudi stopnje DDV. Na Hrvaškem so v veljavi 22%, 10% in 0% stopnja DDV, v Sloveniji pa 20% in 8,5% do konca prehodnega obdobja. Te razlike med zakonoma so vidne tudi,če primerjamo med seboj primer številka 2 in 3 v diplomski nalogi. Z enakimi poslovnimi dogodki,bi na Hrvaškem potrebovali 7.876,50 EUR več likvidnostnih sredstev ob plačilu DDV za mesec september s tem, da bi slovensko podjetje še čakalo 30 dni na vračilo DDV iz potniškega prometa. Seveda pa je v obeh državah potrebno pravilno in pravočasno obračunavati DDV. Če DDV ni pravilno obračunan, ob pregledu davčna inšpekcija zaračuna zakonske zamudne obresti in globo, kar vpliva na finančni položaj podjetja in so potrebna so dodatna likvidna sredstva.

35 10 POVZETEK Davek na dodano vrednost je potrošni davek in je davčni prihodek državnega proračuna. Pri obračunu davka na dodano vrednost Slovenija in Hrvaška uporabljata kreditno metodo. Z davkom na dodano vrednost se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca, trgovca do končnega potrošnika. V obeh državah je pomembno, da ne pride do prevelikega razkoraka med vstopnim in izstopnim davkom, kar lahko privede do problema v plačilni sposobnosti, oziroma likvidnosti. Podjetje bi se tako moralo zadolžiti, kar bi povečalo stroške financiranja in s tem manjši dobiček. Da pravilno in pravočasno obračunavamo davek na dodano vrednost, je potrebno poznavanje predpisov o davku na dodano vrednost. S tem si zmanjšamo možnost, da bi bili nepotrebni odhodki za globe in zamudne obresti. Ključne besede: davek na dodano vrednost, šesta smernica Evropske unije, obdavčene in oproščene storitve, vstopni in izstopni DDV, davčne stopnje, financiranje, kapital. SUMMARY Value- added tax (VAT) is a consuming tax and represents a tax revenue payable into state budget. In Slovenia and Croatia credit method is used for settling VAT. Products and services are levied with VAT in all phases of consumption, from producer, to dealer, to the final consumer. In both countries is important for a company not to have large difference between income and outcome tax, since this may cause a liquidity problem. In such situation, company may run into debt, which increases financing costs and lowers the profits. Knowledge of VAT regulations and instructions is required to account VAT correctly and on time, avoiding unnecessary costs for penalties and delay interests. Key words: value-added tax, the sixth directive of European Union, taxable and exempted services, input and output tax, tax rates, financing, capital.

36 11 SEZNAM LITERATURE 1. Bohorič, Maja.2007. Mnenja. Unikum 5: 7-10. 2. Cota, Bogomil.2007. Porezi. Zagreb:Sveučilišna tiskara d.o.o. 3. Čokelc Stanko, Kokotec Novak Majda, Repovž Leon. 2005. Davščine in davčno svetovanje (zbrano gradivo). Maribor:EPF. 4. Djilas, Miroslav.2004. Podjetje v finančnih težavah. Podjetnik 3: 44-47. 5. Djukić, Tanja. 2007. Ne spreglejte pri davku na dodano vrednost. Obrtnik svetovalec 7-8: 126-127 6. Filipič, Drago, in Mlinarič, Franjo. 1999. Temelji podjetniških financ.maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor. 7. Heinzer, Aleksandra.2007. Praktični nasvet. DDV v poslovni praksi 17: 1-6. 8. Kovač, Matjaž. 2006. Pomembnejše spremembe obdavčevanja dohodkov v Sloveniji po davčni reformi. IKS revija za računovodstvo in finance 12:28-60. 9. Maruzzi A., Potočnik A., Prislan Šuštaršič B., Muster B., Kovačič B., Petauer B., Končan D., Kavčič I., Simič I., Žvab I:, Štravs S..2001. Priprava za izpit za pridobitev naziva davčni svetovalec. Ljubljana. Društvo Davčnih svetovalcev. 10. Milost, Franko, in Milunovič, Vilma.2001. Obdavčitev podjetij. Koper:Visoka šola za management. 11. Rebernik, Miroslav in Repovž, Leon. 2000. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 12. Repovž, Leon, in Peterlin, Jožko. 2000. Financiranje. Koper: Visoka šola za management v Kopru. 13. Špes, Damijan.2002. Optimiranje davčnih obveznosti. Skoke: Bilans Trade. 14. Urbanija, Tanja. 2006. Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost v letu 2007. Davčno-Finančna Praksa 11:2-4. 15. Zalokar, Nuša.2005. Davek na dodano vrednost.revija za računovodstvo in finance IKS 9-10:13-313.

37 12 SEZNAM VIROV 1. Davčni bilten.2006. Novi zakon o davku na dodano vrednost. Št. 11, 39-43. 2. Narodne novine br. 47/1995. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/1995/0941.htm. 3. Narodne novine br. 106/1996. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/1996/2028.htm. 4. Narodne novine br. 164/1998. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/1998/2018.htm. 5. Narodne novine br. 105/1999. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/1999/1743.htm. 6. Narodne novine br. 54/2000. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2000/1994.htm. 7. Narodne novine br. 73/2000. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2000/1582.htm. 8. Narodne novine br. 48/2004. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2004/1105.htm. 9. Narodne novine br. 82/2004. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2004/1619.htm. 10. Narodne novine br. 90/2005. Zakon o porezu na dodano vrijednost. [Online] Available: http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2005/1775.htm. 11. Porezni propisi. 2007. [Online] Available: http://www.porezna uprava.hr/conectdata/pdf%20datoteke/brosure/prirucnik_hps 2007.PDF. 12. Priloge k obrazcu DDV-O. [Online] Available: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davk_na_dodano_vrednost_poj [Oktober 3, 2007]. 13. Sprememba davčnega obdobja po poteku 12 mesecev za davčnega zavezanca iz tretjega odstavka 89. člena ZDDV-1. [Online] Available: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_poj [Oktober 3, 2007].

38 14. Uradni list RS št.117. 16.11.2006. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV- 1).[Online] Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006117&dhid=85723[november 11,2006]. 15. Uradni list RS št. 141. 30.12.2006. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. [Online] Available: http://www.uradnist.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006141&dhid=86910 [Januar 3, 2007]. 16. Zakon o porezu na dodanu vrijednost. [Online] Available: http://propisi.pu.mfin..hr/view.asp?location=propis &jid=1&file=pdv82_04xml&ida [Avgust 8, 2007].

39 13 SEZNAM PRILOG Priloga številka 1: Pridobitev blaga iz Evropske unije Priloga številka 2: Izvoz blaga v tretje države Priloga številka 3: Račun za posredniško provizijo Priloga številka 4: Obrazec DDV-O Priloga številka 5: Izvoz blaga iz Hrvaške Priloga številka 6: Obrazec PDV

40 Priloga številka 1: Pridobitev blaga iz Evropske unije