Državna statistika v letu 2011

REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTI^NI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Državna statistika v letu 2011 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 SLOVENSKA DR@AVNA STATISTIKA ZAUPANJA VREDNA IN UPORABNI[KO USMERJENA Ljubljana, maj 2012

REPUBLIKA SLOVENIJA Državna statistika v letu 2011 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 Ljubljana, maj 2012

Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Zbrala in uredila: Alenka Škafar Publikacija na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska 54 SURS Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira Tiskano v 70 izvodih ISSN 1408-9475 2

Kazalo Uvodna beseda... 5 1 Demografske in socialne statistike... 7 1.1 Prebivalstvo... 7 1.2 Trg dela... 8 1.3 Izobraževanje in usposabljanje... 10 1.4 Kultura... 12 1.5 Zdravje... 12 1.6 Življenjska raven in statistika stanovanj... 14 1.7 Socialna zaščita... 15 1.8 Kriminaliteta... 15 1.9 Statistika volitev... 16 2 Makroekonomske statistike... 18 2.1 Nacionalni računi... 18 2.2 Finančni računi, denar in finance... 19 2.3 Cene... 19 2.4 Menjava blaga (zunanja trgovina)... 20 2.5 Plačilna bilanca in druge statistike ekonomskih odnosov s tujino... 21 3 Poslovne statistike... 22 3.1 Letne in kratkoročne poslovne statistike... 22 3.2 Energetika... 24 3.3 Transport... 25 3.4 Turizem... 26 4 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo... 28 4.1 Struktura in tipologija kmetij... 28 4.2 Kmetijski prihodki in cene... 28 4.3 Kmetijska proizvodnja... 29 4.4. Ribištvo in gozdarstvo... 30 5 Medpodročne statistike... 31 5.1 Poslovne tendence... 31 5.2 Okolje in trajnostni razvoj... 31 5.3 Znanost, tehnologija in inovacije... 33 5.4 Informacijska družba... 34 5.5 Regionalne statistike in geografske/lokalne informacije... 35 6 Statistična infrastruktura... 36 6.1 Pravni okvir delovanja SURS-a in slovenskega statističnega sistema... 36 6.2 Klasifikacije... 37 6.3 Kakovost... 38 6.4 Statistični procesi in njihova izboljšava... 41 6.5 Zmanjševanje administrativnih bremen... 42 6.6 Varstvo in zaščita podatkov... 43 6.7 Najpomembnejši promocijski dogodki SURS-a... 44 6.8 SURS in odnosi z javnostmi... 45 6.9 Diseminacija podatkov na SURS-u in pri pooblaščenih izvajalcih državne statistike... 46 6.10 Sodelovanje z uporabniki... 48 6.11 Mednarodno sodelovanje in delovanje v EU... 49 6.12 Organizacija, kadri in izobraževanje na SURS-u... 52 6.13 Reševanje prostorske problematike SURS-a... 53 6.14 Finančno poslovanje... 53 Seznam uporabljenih kratic... 55 3

Statistični svet Republike Slovenije je na svoji 38. redni seji dne 24. aprila 2012 obravnaval Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 in sprejel naslednji SKLEP»Statistični svet Republike Slovenije se je na svoji 38. redni seji dne 24. aprila 2012 pod točko 3 seznanil s Poročilom o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 in predlaga generalni direktorici Statističnega urada Republike Slovenije, da ga, upoštevajoč pripombe članov Sveta, sprejme.«dr. Anuška Ferligoj Predsednica Statističnega sveta RS 4

Uvodna beseda Spoštovani, Statistični urad RS in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike smo statistična raziskovanja in naloge, načrtovane z Letnim programom statističnih raziskovanj za 2011, uspešno izvedli. To pomeni, da so bili v statističnih raziskovanjih pridobljeni podatki in na osnovi teh pripravljeni statistični rezultati kakovostni. Na tem dejstvu gradi slovenska državna statistika tudi svoj razvoj kot zaupanja vredna, verodostojna, strokovno neodvisna ustanova. To zavedanje bi želeli okrepiti med vsemi uporabniki statističnih rezultatov, še zlasti med pripravljavci različnih strategij in politik. Zaupanje v statistiko (kredibilnost) je bistveno tudi pri odnosu med statistiko in dajalci podatkov, zato Statistični urad in pooblaščeni izvajalci pri ravnanju s podatki poročevalskih enot (oseb, gospodinjstev ali podjetij) spoštujemo najvišje standarde in izvajamo stroge varnostne ukrepe. Statistični urad je v letu 2011 že začel pripravljati nov srednjeročni program statističnih raziskovanj za obdobje 2013 2017, v prvi polovici leta 2012 pa ga bodo dopolnili tudi pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike. Izteka pa se tekoče srednjeročno obdobje, o katerem bo državna statistika lahko z zadovoljstvom poročala, saj je dosegla večino zastavljenih strateških ciljev. Med temi naj omenimo predvsem velik napredek pri zmanjševanju administrativnih obremenitev prebivalstva in podjetij zaradi vse intenzivnejše uporabe različni administrativnih virov podatkov in s tem povezane precejšnje finančne prihranke. Statistični urad je sklenil dogovore za več kot 50 različnih administrativnih virov. Naj znova poudarimo tudi največjo racionalizacijo v delovanju Statističnega urada, ki je bila dosežena z uspešno izvedbo Registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2011; za izvedbo tega popisa so bili namreč kot vir podatkov uporabljeni le administrativni in že obstoječi statistični podatki. Stroški registrskega popisa pa so pomenili približno 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa. Pripravo različnih statistik in razvoj posameznih statističnih področij določajo potrebe uporabnikov. V zadnjih dveh letih so bile podane različne nove mednarodne pobude, na primer priporočilo Komisije za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka 1, t. i. Stiglitz-Sen-Fitoussijevo poročilo, in Sporočilo Evropske komisije Svetu in Evropskemu parlamentu BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja 2. Te pobude Statistični urad pri svojem razvojnem delu že upošteva: poleg področnih statistik izračunava tudi vse več presečnih oz. medpodročnih statistik. Statistični urad je vrsto let opozarjal na svoj prostorski problem. Ta se je leta 2011 razrešil, saj se je naša ustanova januarja 2012 preselila v nove, ustrezne prostore, na eni lokaciji. S selitvijo so se bistveno izboljšali pogoji dela, zlasti z vidika delovnih procesov in varnosti podatkov. Pri pripravi tega Poročila so sodelovali pooblaščeni izvajalci državne statistike: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Statistični urad se vsem naštetim zahvaljuje za uspešno sodelovanje. Statistični urad se za uspešno sodelovanje v letu 2011 zahvaljuje tudi vsem sodelujočim poročevalskim enotam, tako podjetjem kot gospodinjstvom, in tudi upravljavcem različnih administrativnih virov. Mag. Irena Križman, generalna direktorica 1 Poročilo Komisije so pripravili profesorji Joseph E. Stiglitz, Amartya Sen in Jean-Paul Fitoussi. Glej: http://www.ofce.sciences-po.fr/pdf/dtravail/wp2009-33.pdf (prevzeto 16. 4. 2012). 2 Glej: http://eur-lex.europa.eu/lexuriserv/lexuriserv.do?uri=com:2009:0433:fin:sl:html, 52009DC0433 (prevzeto 16. 4. 2012). 5

6

1 Demografske in socialne statistike 1.1 Prebivalstvo SURS je izvedel prvi registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj Izvedba registrskega popisa prebivalstva v letu 2011 to je popisa prebivalstva z uporabo administrativnih in statističnih virov ter s kompleksnim povezovanjem teh virov je bila pomemben razvojni dosežek slovenske statistike. S tem se je Slovenija pridružila redkim evropskim državam, ki tak popis izvajajo že dlje časa ali so ga prvič izvedle v letu 2011. Omenjeni registrski popis 2011 je SURS izvedel v skladu z evropsko uredbo o popisih prebivalstva in stanovanj 3 ; ta je določala, da se popisi prebivalstva izvedejo v letu 2011. Podatki, pridobljeni v tem popisu, se drugače kot v prejšnjih popisih nanašajo na stanje 1. januarja (podatki, ki so bili pridobljeni v popisih od leta 1931 dalje na terenu, so se vedno nanašali na stanje 31. marca). Glavne prednosti registrske izvedbe popisa v organizacijskem smislu so bili bistveno manjši stroški (ocenjujemo, da smo državnemu proračunu prihranili približno 14 milijonov EUR), zelo majhno število izvajalcev (manj kot 10) ter razbremenitev dajalcev podatkov. Registrski popis je potekal v treh sklopih (glede na časovno dostopnost posameznih podatkovnih virov), vsakemu sklopu pa so sledile tudi prve objave podatkov: - konec aprila 2011 (4 mesece po referenčnem datumu popisa): objava podatkov o prebivalstvu (o sestavi in številčnem gibanju prebivalstva), in sicer po enaki metodologiji, po kateri jih SURS sicer objavlja v redni prebivalstveni statistiki vsake tri mesece; - konec junija 2011: objava podatkov o gospodinjstvih in družinah za celotno populacijo ter podatkov o ženskah po številu otrok; - konec decembra 2011 (objava zadnjega sklopa popisnih vsebin o prebivalstvu): status aktivnosti, izobrazba in selitve ter začasni podatki o naseljenih stanovanjih. Strokovnjaki SURS-a so strokovni in splošni javnosti predstavili metodološke, organizacijske ter tehnološke razlike v izvedbi takega statističnega raziskovanja v primerjavi s klasičnim popisom prebivalstva, in še posebej opozorili na previdnost pri neposredni primerjavi podatkov iz Registrskega popisa 2011 s podatki iz prejšnjih popisov prebivalstva. Povprečno slovensko gospodinjstvo je 1. januarja 2011 imelo 2,48 člana; tretjina vseh gospodinjstev je bilo enočlanskih. Najpogostejši tip družine so bili zakonski pari z otroki (42 %); povprečno število otrok v družinah z otroki je bilo 1,56. 4 Vsak šesti prebivalec Slovenije, star 15 ali več let, je imel vsaj višješolsko izobrazbo; ženske so bile bolje izobražene kot moški. 5 Povprečna starost ženinov in nevest se zvišuje in že presega starostno mejo 30 let. Zakonske zveze do razveze so v povprečju trajale 13,4 leta. 6 Selitveni prirast Slovenije je bil v zadnjem desetletju prvič negativen. 7 Prenova statističnega raziskovanja o razvezah je poenostavila postopek raziskovanja Statistično raziskovanje o razvezah je edino demografsko raziskovanje, pri katerem SURS del podatkov še vedno zbira z vprašalnikom. V letu 2011 je bil ta oblikovno spremenjen in prilagojen optičnemu zajetju. Še pomembnejša je bila vsebinska racionalizacija, saj SURS zbira zdaj z vprašalnikom samo še tiste podatke, ki 3 Uredba (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (32008R0763). 4 Glej Gospodinjstva in družine, 1. januar 2011 končni podatki, 30. junij 2011. Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4029 (prevzeto 26. 1. 2012). 5 Glej Izobrazba, Slovenija, 1. januar 2011 končni podatki, 29. december 2011. Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4412(prevzeto 26. 1. 2012). 6 Glej Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Slovenija, 2010, 22 junij 2011. Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4003 (prevzeto 26. 1. 2012). 7 Glej Selitveno gibanje, Slovenija, 2010 končni podatki, 25. julij 2011. Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4064(prevzeto 26. 1. 2012). 7

jih ne morem pridobiti iz administrativnih ali obstoječih statističnih virov. S prenovo je bil poenostavljen statistični postopek, saj ročno kodiranje vprašalnikov ni več potrebno. Eurostat je pripravil nove projekcije prebivalstva tudi za Slovenijo V letu 2011 je Eurostat pripravil nove projekcije prebivalstva EUROPOP2010 do leta 2060 8, in SURS je te projekcije po posvetu z Delovno skupino za projekcije prebivalstva Slovenije prevzel kot uradne projekcije prebivalstva za Slovenijo. Projekcije EUROPOP2010 temeljijo na predpostavkah o rodnosti, umrljivosti in meddržavnih selitvah v prihodnjih desetletjih. Najmanj zanesljive so predpostavke o selitvah, saj so te v veliki meri odvisne od gospodarskih razmer in jih je izredno težko napovedovati. Projekcije EUROPOP2010 so pripravljene po konvergentnem scenariju; ta predvideva, da se bodo družbenoekonomske in kulturne razlike med državami, vključenimi v pripravo projekcij, v daljšem obdobju zmanjšale. Zato bodo vrednosti posameznih demografskih komponent, ki jih upoštevajo projekcije, v t. i. konvergentnem letu 2150 v vseh državah, vključenih v projekcije, enake. 1.2 Trg dela SURS je pripravil več novih objav o aktivnem prebivalstvu, podatki o poklicih se prikazujejo po novi standardni klasifikaciji poklicev SKP-08 SURS je v sklopu strukturnih podatkov delovno aktivnega prebivalstva 9 za december 2010 prvič objavil podatke o delovno aktivnih invalidih. V okviru Ankete o delovni sili pa je bil skladno z uredbo EU izveden tudi priložnostni modul o zaposlovanju invalidov 10 ; rezultati bodo objavljeni konec marca 2012. Na podatkovnem portalu SI-STAT objavljeni podatki o doseženi izobrazbi, starosti in poklicu delovno aktivnega prebivalstva so bili dopolnjeni z vrsto podatkov za leta od 2005 do 2008. Podatki o poklicu za december 2010 so bili prikazani hkrati po prejšnji in po novi Standardni klasifikaciji poklicev (SKP-08); ta je začela veljati z letom 2011. Standard je bil uveden tudi v Anketo o delovni sili. Pri izkazovanju podatkov o delovnih migracijah za leto 2010 je bila uvedena metodološka sprememba, in sicer se pri določanju bivališča osebe upoštevata najprej začasno prebivališče, šele nato stalno prebivališče v Sloveniji. V sklopu objave podatkov o delovnih migracijah so bili prikazani tudi podatki o tujih dnevnih migrantih iz sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji. Ob koncu 2009 je bilo v Sloveniji okoli 397.000 medobčinskih delovnih migrantov ali 48,9 % delovno aktivnega prebivalstva. Zaposlitveno najprivlačnejša je bila občina Trzin. Na delo v Slovenijo je dnevno prihajalo tudi okoli 2.300 tujcev prebivalcev sosednjih držav. 11 Od 1. 7. 2011 veljajo v Republiki Sloveniji novi obrazci M 12 ; to so obrazci za prijave podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ti obrazci so vir podatkov za Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Pri pripravi novih obrazcev M je sodeloval tudi SURS, in sicer v delovni skupini z ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, DURS in 8 Glej Projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2010 2060 končni podatki, 17. junij 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3989 (prevzeto 13. 2.2012). 9 Glej Strukturni podatki delovno aktivnega prebivalstva, Slovenija, 31. 12. 2010 končni podatki, 28. junij 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4011 (prevzeto 25. 1. 2012). 10 Uredba Komisije (ES) št. 317/2010 z dne 16. aprila 2010 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2010 o zaposlovanju invalidov, predvidenega z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (32010R0317). 11 Glej Prosta delovna mesta, Slovenija, 3. četrtletje 2011 končni podatki, 24. november 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4362 (prevzeto 26. 1. 2012). 12 Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 37/2011. 8

MDDSZ. Novi obrazci M vsebujejo manj rubrik. Zastarele šifrante s šiframi za izobrazbe sta nadomestila KLASIUS-SRV in KLASIUS-P, namesto rubrike o poklicu in prejšnje SKP-V2 pa se zdaj uporablja SKP-08. Brezposelnost in spremljanje ukrepov politike trga dela v Sloveniji Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je izvedel vsa raziskovanja, načrtovana z Letnim programom statističnih raziskovanj za leto 2011. Na obseg podatkov so deloma vplivale tudi zakonske spremembe 13. Predhodni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je v letu 2011 še zadnjič predstavljal pravno podlago za izvedbo ankete o letnih potrebah po delavcih med delodajalci (LP-ZAP). Prav tako so v letu 2011 še veljali nekateri njegovi členi, ki se navezujejo na izvedbene sheme programov zaposlovanja. Aprila 2011 je začel veljati nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 14, ki je uvedel kategorijo tujci s prostim dostopom na trg dela. Ti tujci ne potrebujejo več delovnih dovoljenj, zato je ta sprememba vplivala na statistiko delovnih dovoljenj. SURS in ZRSZ sta sodelovala pri pripravi kvalitativnih informacij in kvantitativnih podatkov o udeležencih in izdatkih za vsak posamezen ukrep politike trga dela za leto 2010. Naloga izhaja iz obveznosti Republike Slovenije, da zagotavlja podatke, ki so potrebni za spremljanje uresničevanja evropskih zaposlitvenih smernic. Letno poročanje zajema podatke o vrstah in značilnostih ukrepov na trgu dela skladno s klasifikacijo ukrepov, ki je opredeljena v Eurostatovi metodologiji LMP (Labour Market Policy) 15. SURS je na podlagi poročila, ki je bilo pripravljeno za Eurostat, pripravil za objavo podatke za 2010 16 in jih skupaj z ustreznimi metodološkimi pojasnili objavil v prvi objavi (zbirka Prva objava). SURS je tudi v letu 2011 pripravil za OECD podatke o sistemu davčnih ugodnostih v Sloveniji (Tax-Benefit System in Slovenia), na podlagi katerih se izračunavajo različni kazalniki17. SURS je po metodologiji OECD objavil lastne izračune nekaterih kazalnikov spodbud za delo18 za leto 2010 (Davčna obremenitev stroškov dela, Past brezposelnosti in Past nizkih plač). V letu 2011 rast registrirane brezposelnosti ni bila več tako izrazita kot v začetnem obdobju gospodarske krize. V prvih dveh mesecih leta je bil zabeležen skokovit porast, s katerim je bilo februarja doseženo najvišje število brezposelnih v zadnjih enajstih letih (115.608 oseb). Sledilo je obdobje večmesečnega zniževanja, ki se je julija prekinilo. Obseg brezposelnosti se je ponovno povečal v zadnjih treh mesecih leta. K porastu je največ prispevalo prijavljanje brezposelnih oseb, katerim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, in sezonsko prijavljanje iskalcev prve zaposlitve. Leto 2011 so zaznamovali tudi številni stečaji podjetij, zlasti v gradbeništvu in v z njim povezanih dejavnostih, zato se je med novo prijavljenimi brezposelnimi osebami kategorija prijavljeni zaradi stečajev najbolj povečala, in sicer za 44,4 %. Kljub ugodnejšemu gibanju v spomladanskih in poletnih mesecih se v letu 2011 brezposelnost ni več znižala pod 100.000. Konec leta 2011 je bilo 112.754 brezposelnih. Skupni odliv iz evidence brezposelnih je v letu 2011 štel 96.941 oseb ali 1,2 % več kot v letu 2010. Zaradi večjega povpraševanja delodajalcev po delavcih, pa tudi zaradi učinkov programov aktivne politike zaposlovanja, je bilo med odjavljenimi 61.010 brezposelnih oseb, ki so se zaposlile ali samozaposlile, kar je 7,0 % več kot leta 2010. Vir: Zavod RS za zaposlovanje Najbolj iskani podatki s področja statistike trga dela so podatki o plačah SURS je zbrane podatke v okviru področja statistike plač objavil v načrtovanih rokih. Končni podatki o porazdelitvi zaposlenih oseb po višini bruto in neto plače 19 za leto 2009 in začasni podatki za leto 2010 so bili zaradi vse večjega povpraševanja uporabnikov objavljeni v obliki absolutnih števil; to bo veljalo tudi za prihodnje objave. 13 S 1. januarjem 2011 je stopil v veljavo Zakon o urejanju trga dela, Uradni list RS, št. 80/2010, in v večini členov nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. 14 Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uradni list RS, št. 26/2011. 15 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/labour_market/labour_market_policy (prevzeto 26. 1. 2012). 16 Glej Politika trga dela, Slovenija, 2010 končni podatki, 19. januar 2012, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4469 (prevzeto 25. 1. 2012). 17 Glej: http://www.oecd.org/document/3/0,3746,en_2649_34637_39617987_1_1_1_1,00.html (prevzeto 13. 2. 2012). 18 Glej Kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2010 končni podatki, 30. maj 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3911 (prevzeto 24. 1. 2012). 19 Glej Zaposlene osebe po višini bruto in neto plače, podrobni podatki, Slovenija, 2009 končni podatki, 27. oktober 2011, E-objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4308 (prevzeto 26. 1. 2012). 9

Podatek o razlikah v plačah med zaposlenimi moškimi in ženskami je SURS tudi v letu 2011 izračunal iz letne strukturne statistike plač. V letu 2011 je SURS v sodelovanju z AJPES z vprašalnikom zbral manjkajoče podatke za raziskovanje o strukturi plače 2010. Druge podatke je SURS pridobil iz obstoječih virov. Ti podatki bodo objavljeni konec junija 2012. Po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač je povprečna mesečna bruto plača žensk v letu 2010 znašala 96,5 % povprečne mesečne bruto plače moških, torej je bila od njihove nižja za 55 EUR. 20 SURS je tudi v letu 2011 redno objavljal podatke o povprečnih mesečnih plačah na podlagi raziskovanja o izplačanih plačah oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, ki ga že vrsto let izvaja v sodelovanju z AJPES. SURS je leta 2011 začel redno objavljati tudi podatke o povprečnih plačah oseb, ki so zaposlene pri registriranih fizičnih osebah. Vir podatkov za te objave so bili podatki Davčne uprave RS. Hkrati s podatki za prvo četrtletje 2011 je bila objavljena tudi vrsta podatkov od leta 2008 (vključno). Podatkov o delovnih sporih delodajalci, pri katerih so taki spori potekali, SURS-u tudi v 2011 tako kot prejšnja leta niso sporočali. Zaradi težav pri pridobivanju podatkov in posledično slabe kakovosti rezultatov namerava SURS aktivnosti pri tej razvojni nalogi opustiti. Omenjeno področje je bilo tudi na ravni EU označeno kot neprednostno. Racionalizacija pri izvedbi raziskovanja o strukturi delovnega časa, nove objave o stroških dela SURS je v letu 2011 sicer nameraval izvesti raziskovanje o strukturi delovnega časa za leto 2010, vendar je to nalogo da bi razbremenil poročevalske enote prestavil v leto 2013 (za leto 2012). To ne bo več samostojno raziskovanje, pač pa se bodo podatki pridobili z dodatnim vsebinskim modulom v okviru štiriletnega raziskovanja o stroških dela. Ob rednem izračunavanju četrtletnih podatkov o dejansko opravljenih delovnih urah in z rednim objavljanjem teh podatkov je SURS izračunal in objavil tudi podatke o opravljenih delovnih urah po kohezijskih regijah (NUTS2) za obdobje od 1. četrtletja 2000 do 4. četrtletja 2010. SURS je objavil podatke o stroških dela 21 za leto 2008 in 2009, prve kot rezultate rednega raziskovanja, druge pa iz ocene obstoječih virov. SURS redno četrtletno izračunava in objavlja tudi indeks stroškov dela, prav tako na podlagi obstoječih virov. 1.3 Izobraževanje in usposabljanje Pridobivanje razpoložljivih administrativnih podatkov o izobraževanju na ravni izobraževalnih ustanov je rezultat uspešnega medinstitucionalnega sodelovanja. SURS je s predlogi sodeloval z Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ) pri pripravi sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-I) 22 za vzpostavitev centralne evidence udeležencev izobraževanja od predšolske vzgoje do višjega strokovnega izobraževanja, vendar predlogi SURS-a za dopolnitev opredeljenega nabora podatkov niso bili upoštevani. Jeseni 2011 je bila vzpostavljena centralna 20 Glej Strukturna statistika plač, Slovenija, 2010 začasni podatki, 29. september 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4208 (prevzeto 26. 1. 2012). 21 Glej Stroški dela (po raziskovanju o stroških dela), Slovenija, 2008 končni podatki, 22. julij 2011, Statistična informacija. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/statinf/07-si-287-1101.pdf. Stroški dela, Slovenija, 2010 začasni podatki, 27. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4303. (oboje prevzeto 13. 2. 2012). 22 ZOFVI-I, Uradni list RS, št. 20/2011. 10

evidenca udeležencev izobraževanja, vendar ta vključuje le omejen obseg podatkov. Celovitejša ureditev naj bi sledila z novimi zakonskimi podlagami, zato bo SURS še naprej sodeloval s pristojnim ministrstvom. Ob koncu šolskega leta 2009/10 je srednješolsko izobraževanje končalo 24.229 dijakov in odraslih. Med 20.100 dijaki jih je največ končalo srednje splošno izobraževanje, 8.311, srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje je končalo 8.015 dijakov. Ob začetku šolskega leta 2010/11 je bilo v srednje šole za mladino vpisanih 82.267 dijakov; tudi tokrat se jih je vpisalo največ v srednje splošno in srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje. Že nekaj let opažamo, da se v splošne in strokovne gimnazije vpiše vsako leto več dijakov ( ob začetku šolskega leta 2010/11 je bilo tja vpisnih že 41 % vseh vpisanih dijakov, samo deklet pa celo 50 %). Prav nasprotno pa velja za nižje in srednje poklicno izobraževanje (ob začetku šolskega leta 2010/11 je bilo tja vpisanih le še 15,5 % vseh vpisanih dijakov. 23 SURS je bil s svojimi predlogi uspešnejši v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) pri vzpostavitvi informacijskega sistema visokega šolstva evš. Ta je začel poskusno delovati s študijskim letom 2011/2012, dokončno pa bo vzpostavljen s študijskim letom 2012/2013. Odtlej bo evš za SURS edini vir podatkov o študentih in diplomantih v Sloveniji. V okviru izvedbe Registrskega popisa 2011 so bili decembra 2011 objavljeni podatki o doseženi izobrazbi prebivalcev Slovenije, pridobljeni iz evidenc Državnega izpitnega centra, Obrtne, Trgovinske in Gospodarske zbornice ter iz obstoječih zbirk in raziskovanj SURS. Izvedba dveh na ravni EU poenotenih petletnih raziskovanj o izobraževanju Z Anketo o izobraževanju odraslih je SURS spremljal vključenosti prebivalstva v različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja, z Raziskovanjem o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih pa proučeval politiko podjetij v zvezi z izobraževanjem zaposlenih, o vključenosti zaposlenih v različne oblike poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter o drugih vidikih, povezanih z izobraževanjem zaposlenih. Podatki iz obeh omenjenih raziskovanj (referenčno leto je bilo 2010) bodo predvidoma objavljeni do junija 2012. V okviru izvajanja rednih letnih statističnih raziskovanj je bil z MŠŠ in MVZT sprejet dogovor o racionalizaciji spremljanja podatkov o delu študentskih in dijaških domov. V prihodnje bo tako SURS te podatke pridobil iz razpoložljivih evidenc obeh ministrstev. Dosedanje poročevalske enote (študentski in dijaški domovi) bodo tako razbremenjene sporočanja podatkov. Mednarodno sodelovanje pri pripravi zakonodaje EU in reviziji ISCED V okviru revizije mednarodne klasifikacije (ravni) izobraževanja ISCED 2011 (ta je bila konec leta 2011 formalno sprejeta na Generalni skupščini Unesca) se je začelo uvajanje ISCED v mednarodno izmenjavo podatkov. V sodelovanju z MŠŠ in MVZT je SURS pripravil predhodno razvrstitev nacionalnih izobraževalnih programov/kvalifikacij v nove ravni po ISCED, o predlogu pa je razpravljal tudi Sosvet za statistiko izobraževanja in usposabljanja. SURS je OECD-ju poslal podatke, ki so namenjeni za razjasnitev oz. nadaljnjo členitev obstoječih kazalnikov o izobraževalnih sistemih, objavljenih v OECD-jevi publikaciji Education at a glance 24. Podatke o kratkoročni mobilnosti študentov in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami pa je SURS posredoval Eurostatu. V poglavju 5.3 Znanost, tehnologija in inovacije v nadaljevanju tega dokumenta so tudi informacije o raziskovanju Kariera doktorjev znanosti, v poglavju 6.2 Klasifikacije pa tudi informacije o delu pri pripravljanju klasifikacij s področja izobraževanja. 23 Glej Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2009/10 in začetek šolskega leta 2010/11 končni podatki, 28. april 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3871 (prevzeto 25. 1. 2012). 24 Glej: http://www.oecd.org/document/52/0,3746,en_2649_39263238_45897844_1_1_1_1,00.html (prevzeto 13. 2. 2012). 11

1.4 Kultura Razvoj statistike kulture na ravni EU bo izboljšal primerljivost podatkov Jeseni 2011 je bil končan t. i. ESS-net projekt Statistika kulture 25, v katerem sta sodelovala SURS in Ministrstvo za kulturo. Trajal je 24 mesecev. Rezultat projekta naj bi bili izboljšane metodologije in definicije v obstoječih statistikah ter predlogi za morebitno dodatno zbiranje podatkov. Na podlagi rezultatov oz. priporočil projekta bo Eurostat izdelal program aktivnosti na področju statistike kulture v prihodnjih letih. Medinstitucionalno sodelovanje bo prineslo racionalizacijo pri spremljanju podatkov V skladu z dogovorom med Ministrstvom za kulturo (MK) in SURS-om je bilo v letu 2011 končano vsebinsko usklajevanje vprašalnikov SURS-a in ministrstva, na katerih javni zavodi s področja kulture sporočajo zahtevane podatke ministrstvu. Dogovori glede tehničnih rešitev za prenos podatkov iz informacijskega sistema MK (ta je bil v letu 2011 posodobljen) na SURS še potekajo. V letu 2010 je bilo izdanih 5.621 naslovov knjig in brošur, med temi 1.315 leposlovnih. 26 V letu 2010 je v Sloveniji delovalo 34 gledališč, njihove predstave pa si je v tem letu ogledalo 864.482 gledalcev. 27 Število prireditev v kulturnih domovih se je v letu 2010 povečal: organizirali so 11.121 prireditev (ali za četrtino več kot v letu 2009), od tega 3.851 v lastni produkciji (ali 710 več kot v letu 2009). 28 Poleg izvedbe rednih statističnih raziskovanj s področja kulture in priprave standardnih poročil o kakovosti je bila v letu 2011 izvedena Anketa o izobraževanju odraslih, del katere je bil ponovno (tako kot v letu 2007) tudi modul o kulturni udeležbi. Rezultati bodo objavljeni konec junija 2012. 1.5 Zdravje Intenzivno mednarodno sodelovanje IVZ-ja v različnih delovnih skupinah Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je sodeloval v delovnih skupinah Eurostata za razvoj evropskega sistema zdravstvenih anket in modulov, ki ga sestavljata tudi Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) in Anketa o zdravju in socialni vključenosti (EHSIS). IVZ je skupaj s SURS-om, Eurostatom in generalnim direktoratom Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov, sodeloval v interdisciplinarnih in medresorskih delovnih skupinah za usklajevanje zbiranja podatkov za zagotavljanje različnih kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva. Potekale so tudi aktivnosti za izračun strukturnega kazalnika zdrava leta življenja 29, analizirali so se viri za izračun tega kazalnika in opravljen je bil poskusni izračun tega kazalnika, in sicer iz podatkov, zbranih z Anketo o zdravju in zdravstvenem varstvu 2007 (Healthy Life Years). IVZ je v okviru delovne skupine Eurostata sodeloval pri usklajevanju metodologije za vzpostavitev spremljanja poklicnih bolezni in za uvedbo metodologije EODS (na ravni Slovenije je bila opravljena natančnejša analiza vira podatkov za vzpostavitev spremljanja) ter sodeloval v dveh delovnih skupinah za revizijo evropske standardne populacije in kratkega seznama vzrokov smrti. 25 Glej: http://www.essnet-portal.eu/culture-1 (prevzeto 13. 2. 2012). 26 Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4298 (prevzeto 25. 1. 2012). 27 Glej Gledališka dejavnost, Slovenija, 2010 končni podatki, 11. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4249 (prevzeto 25. 1. 2012). 28 Glej dejavnost kulturnih domov, Slovenija, 2010 končni podatki, 11. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4252 (prevzeto 25. 1. 2012). 29 Glej: Eurostat, Data explorer, dostopno na: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=hlth_hlye&lang=en (prevzeto 6. 3. 2012). 12

Nekaj podatkov iz OECD-jeve publikacije Health at a Glance 2011 30 : - Umrljivost zaradi srčnega infarkta v prvih 30 dneh od sprejema v bolnišnico je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami OECD podpovprečna, umrljivost zaradi možganske kapi v prvih 30 dneh od sprejema v prvih 30 dneh od sprejema v bolnišnico pa je visoko nad povprečjem OECD. - Umrljivost zaradi raka je bila v Sloveniji nad povprečjem, in sicer predvsem zaradi nadpovprečna umrljivost pri posameznih vrstah raka (zaradi raka prostate, raka dojke in raka pljuč). - Delež debelih oseb je bil v Sloveniji enak povprečju držav članic OECD. - Izdatki za zdravstvo na osebo v Sloveniji so bili leta 2009 nižji od povprečja držav članic OECD. Delež javnih sredstev je bil enak povprečju držav članic OECD. IVZ izvaja raziskovanje o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog IVZ je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje izvedel v letu 2011 med prebivalci Slovenije prvi del Ankete o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog (pomirjeval in prepovedanih drog). Kljub pomembnosti te tematike pa podatkov, ki bi prikazovali realno stanje, v Republiki Sloveniji primanjkuje. IVZ je anketo izvedel na podlagi harmoniziranega vprašalnika, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Drugi del ankete bo izveden v letu 2012. Z izvedbo te ankete se bodo pridobili podatki za mednarodne primerjave, ki jih pripravljata EMCDDA in Eurostat, obenem pa bo to prva anketa, ki bo izvedena na dovolj velikem vzorcu, da se bodo lahko pripravile natančne ocene o uporabi drog tudi na podpopulacijskih skupinah. IVZ je tudi v letu 2011 izvajal redna raziskovanja o vzrokih smrti, o zdravstvenem stanju in determinantah zdravja, o zdravstvenem varstvu prebivalcev, o lekarniški dejavnosti, o izvajalcih zdravstvene dejavnosti in o odsotnosti z dela, ter pripravil rezultate, ki predstavljajo vir podatkov tako za državno statistiko kakor tudi za poročanje Eurostatu in različnim mednarodnim organizacijam. Priprava različnih pravnih aktov za kakovostno osnovo zdravstvenih statistik V letu 2011 je potekala intenzivna priprava Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki bo omogočil kakovostne podatke za državno zdravstveno statistiko, v javni razpravi pa je bila konec leta 2011 obravnavana Odredba o uporabi avstralske modifikacije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene in klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih posegov. Novi, posodobljeni različici obeh klasifikacij bosta omogočili kakovostnejše spremljanje bolnišničnih ter drugih obravnav v okviru sistema zdravstvenega varstva. IVZ je v letu 2011 uvajal nov nacionalni šifrant vrst zdravstvene dejavnosti (VZD) v vse zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, katerih upravljavec je IVZ. Tako bodo v prihodnje pripravljeni primerljivi podatki o zdravstveni dejavnosti, ki se zbirajo in uporabljajo za različne namene (za upravljanje sistema, za financiranje zdravstva, za statistične namene itd.). V poglavju 6.2 Klasifikacije je še več informacij o delu pri pripravljanju klasifikacij s področja zdravja. Izpopolnjevanje nacionalnih zdravstvenih računov Tudi v letu 2011 sta se nadaljevala razvoj in priprava nacionalnih zdravstvenih računov za Slovenijo. SURS pri tem sodeluje z ZZZS, IVZ in UMAR. Na mednarodni ravni je bila v letu 2010 sprejeta prenovljena metodologija sistema zdravstvenih računov (SHA). SURS je bil v sodelovanju z ZZZS in IVZ vključen tudi v projekt OECD 31 za izboljšanje mednarodne primerljivosti podatkov o izdatkih za zdravstvo. V letu 2011 so bile v ta projekt vključene tudi cene psihiatričnih bolnišničnih obravnav in rehabilitacije. 30 Glej Health at a Glance 2011, OECD Indicators. Dostopno na: http://www.oecd.org/dataoecd/6/28/49105858.pdf (prevzeto 6. 2. 2012). 31 Glej: http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/comparing-price-levels-of-hospital-services-across-countries_5km91p4f3rzw-en (prevzeto 6. 2. 2012). 13

1.6 Življenjska raven in statistika stanovanj Nadaljuje se prenova APG, pri AMP je končana, pri SILC-u je razširjen nabor kazalnikov SURS je hkrati z rednim izvajanjem Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG) nadaljeval posodabljanje raziskovanja, in sicer je bila pripravljena analiza vsebinskih dopolnitev raziskovanja. Prenova bo končana v letu 2013. Pri razisk0vanju o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) je SURS razširil nabor podatkov in njihov prikaz v podatkovnem portalu SI-STAT. Na voljo so kazalniki dohodka in revščine od leta 2005 do leta 2010 32 in tudi podatki, ki pojasnjujejo življenjske pogoje prebivalcev Slovenije. Konec leta so bili skupaj z rezultati priložnostnega modula o delitvi sredstev v gospodinjstvu objavljeni tudi podrobnejši podatki o življenjskih pogojih za leto 2010 33. V letu 2011 je bil SURS udeleženec dveh Eurostatovih projektnih skupin v zvezi z raziskovanjem EU-SILC, in sicer o reviziji pravne podlage in o kazalnikih materialne prikrajšanosti. V letu 2009 je član gospodinjstva porabil povprečno 64,5 litra mleka, 6,5 kg sira, 4,0 litra sladoleda, 100,7 kosa jajc, 37,9 kg kruha in peciva, 5,9 kg testenin, 2,5 kg riža, 18,5 kg jabolk, 30,5 kg krompirja, 10,3 kg zelene solate, 9,9 kg perutnine, 8,7 kg govejega mesa in 10,0 kg svinjskega mesa. 34 V letu 2011 je bila tehnično prenovljena in metodološko izpopolnjena mesečna Anketa o mnenju potrošnikov (AMP), z namenom, da se izboljša kakovost podatkov za uporabnike. S tehnično prenovo je bil optimiziran celoten proces obdelave podatkov, konec leta pa so se začele izvajati tudi aktivnosti za povečanje stopnje odgovora. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v decembru 2011 za 7 odstotnih točk višja od vrednosti v decembru 2010 in za 5 odstotnih točk višja od povprečja prejšnjega leta. 35 Banka Slovenije je pri anketi Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev nadaljevala urejanje podatkov, izvedena je bila predhodna analiza pomembnejših spremenljivk, pripravljeni so bili postopki za uteževanje in vstavljanje podatkov. Anketa je bila harmonizirana pod vodstvom ECB in jo izvajajo vse države evrskega območja. Statistika stanovanj vir za Registrski popis prebivalstva 2011 Med prednostne naloge v letu 2011 sta sodila tudi prevzem in predvsem analiza podatkov iz Registra nepremičnin (REN), ki jih SURS pridobiva od Geodetske uprave RS na podlagi sklenjenega dogovora in uspešnega sodelovanja. REN je bil eden najpomembnejših podatkovnih virov za izvajanje statistike stanovanj v sklopu Registrskega popisa prebivalstva 2011. Konec leta 2011 so bili objavljeni že tudi prvi (začasni) podatki o naseljenih stanovanjih 36. 32 Glej Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2010 začasni podatki, 16. september 2011. Dostopna na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4177 (prevzeto 14. 2. 2012). 33 Glej Anketa o življenjskih pogojih, Slovenija, 2010 začasni podatki, 27. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4305 (prevzeto 14. 2. 2012). 34 Glej Anketa o porabi v gospodinjstvih, Slovenija, 2009, 22. julij 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4055 (prevzeto 14. 2. 2012). 35 Glej Anketa o mnenju potrošnikov, Slovenija, december 2011 končni podatki, 23. december 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4422 (prevzeto 18. 1. 2012). 36 Glej Naseljena stanovanja, Slovenija, 1. januar 2011 začasni podatki, 29. december 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4420 (prevzeto 14. 2. 2012). 14

1.7 Socialna zaščita Nove objave podatkov o evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite ESSPROS in o institucionalnem varstvu SURS je v okviru metodologije ESSPROS zbral in objavil podatke za leto 2009 37, v okviru institucionalnega varstva pa so bili zbrani in v podatkovnem portalu SI-STAT objavljeni podatki za leto 2010. V okviru sosveta za statistiko življenjske ravni in socialne zaščite je bila dana pobuda, da se ustanovi medresorska delovna skupina, ki bo skušala najti možnost, da se zagotovijo podatki za spremljanje stanja na področju dolgotrajne oskrbe. SURS je tako kot prejšnja leta izvedel tudi nekatera statistična raziskovanja, ki so bila vsebinsko povezana z invalidi oz. z invalidnostjo, npr. podatke o uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega naslova (vir: ZPIZ), podatke o invalidskih podjetjih in delovnih invalidih 38, podatke o varovancih v varstveno-delovnih centrih, podatke o oskrbovancih v posebnih socialnovarstvenih zavodih ipd. V letu 2010 je v domovih za starejše, v posebnih socialnovarstvenih zavodih in v varstveno-delovnih centrih bivalo skupno 22.254 oskrbovancev oz. varovancev, od tega je bilo nekoliko manj kot 70 % žensk. 39 Posodobitev pridobivanja podatkov iz administrativnih evidenc na ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je v letu 2011 posodobil pridobivanje podatkov iz administrativnih evidenc Zavoda za namen dejavnosti državne statistike. Te izboljšave so omogočile izvedbo dodatnih kontrol. Ker je bil prvotno določen začetek uporabe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih 40 odložen s 1. junija 2011 na začetek leta 2012, je ZPIZ moral nekatere statistične podatke, kot sta varstveni dodatek in državna pokojnina, objavljati še vse leto. Začetek julija 2011 je bilo v Republiki Sloveniji 2.052.496 prebivalcev 41, konec junija 2011 pa 569.959 upokojencev 42 iz obveznega zavarovanja. Delež upokojencev iz obveznega zavarovanja je v celotnem številu prebivalcev RS znašal 27,8 odstotka, kar je 0,9 odstotnih točk več kot junija 2010. 1.8 Kriminaliteta SURS je bil zelo dejaven pri pripravi različnih mednarodnih dokumentov SURS je intenzivno sodeloval pri pripravi uredbe EU za izvedbo Evropske varnostne ankete (prej imenovane Anketa o žrtvah kriminala); sprejeta bo predvidoma v letu 2012. Sodeloval je tudi pri pripravi metodologije za izvedbo ankete; ta pa se bo izvajala leta 2013. Eurostat in Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih (UNODC) sta predstavila predlog enotne klasifikacije kaznivih dejanj. Ta določa kot opazovano enoto kriminalni dogodek v širšem kontekstu. Po 37 Glej Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2009 začasni podatki, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4070 (prevzeto 14. 2. 2012). 38 Glej Invalidska podjetja, Slovenija, 2010 končni podatki, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4471 (prevzeto 6. 3. 2012). 39 Glej Javni socialnovarstveni zavodi, Slovenija, 2010 končni podatki, 27. september 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4200 (prevzeto 14. 2. 2012). 40 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/2010 41 Glej: Prebivalstvo, Slovenija, 1. julij 2011 končni podatki, 28. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4314 (prevzeto 25. 1. 2012). 42 Glej: Mesečni statistični pregled, junij 2011. Dostopno na: http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/a9687b00483b5f2f920ebafc0596b678/msp_junij_2011.pdf?mod=ajperes (prevzeto 25. 1. 2012). 15

Eurostatovem Akcijskem načrtu dejavnosti na področju statistike kriminalitete za obdobje 2011 2014 je predvideno, da se bo omenjena klasifikacija v državah članicah EU tudi testirala. SURS je Eurostatu in agencijam v okviru Združenih narodov posredoval podatke s področja statistike kazenskega pravosodja (o registriranih kaznivih dejanjih, o delu tožilstev in sodišč, podatke s področja pranja denarja), in sicer podatke, ki jih je zbral sam ali pridobil od drugih institucij, npr. od Policije, od Urada za izvrševanje kazenskih sankcij pri Ministrstvu za pravosodje, od Urada za preprečevanje pranja denarja. SURS je v tem letu prvič zbral in posredoval tudi podatke s področja trgovine z ljudmi; pri tem je sodeloval z medresorsko delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi. V 2010 so na sodiščih končali kazenske postopke zoper 15.747 polnoletnih in 534 mladoletnih oseb. Obsodili so 8.093 polnoletnih oseb, 330 mladoletnikom pa so izrekli vzgojni ukrep ali kazen. Med pravnimi osebami je bilo ovadenih 606, obtoženih 55, spoznanih za odgovorne pa 6. 43 Medinstitucionalno sodelovanje Informatizacija kazenskih vpisnikov je bila na Vrhovnem sodišču RS sicer izvedena že leta 2010 in bo nudila osnovo za prihodnje sporočanje podatkov SURS-u v e-obliki, vendar pa SURS in Vrhovno sodišče v letu 2011 še nista dosegla soglasja o vsebini baze za zadovoljitev statističnih potreb oziroma modul za e-poročanje SURS-u še ni bil vzpostavljen, zato bodo raziskovanja tudi v letu 2012 potekala po ustaljenem postopku. Delovna skupina za izdelavo enotne metodologije evidentiranja in spremljanja kriminalitete pod vodstvom MJU tudi v letu 2011 ni bila aktivna. To pomeni, da naloge, opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007 2011 44 ne bodo realizirane. V pripravi pa je nova Resolucija o nacionalnem programu za preprečevanje in zatiranje kriminalitete za obdobje 2012 2016, in v tej je predvideno sodelovanje SURS pri dveh nalogah: pri elektronski izmenjavi podatkov med policijo, tožilstvi in sodišči in pri izvajanju viktimizacijske študije. 1.9 Statistika volitev Volitve v državni zbor SURS je od Državne volilne komisije (DVK) prejel podatke o decembra 2011 izvedenih izrednih volitvah v državni zbor; objavil jih bo marca 2012 na podatkovnem portalu SI-STAT. V letu 2011 sprejeta zakonodaja s področja demografskih in socialnih statistik: Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uradni list RS, št. 26/2011. Odredba o določitvi enotnega šifranta vrst zdravstvene dejavnosti, Uradni list RS, št. 58/2011. Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 37/2011. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, Uradni list RS, 78/2011. 43 Glej Polnoletne, mladoletne in pravne osebe, zoper katere je bil kazenski postopek pred senatom pravnomočno končan, Slovenija, 2010 končni podatki, 25. julij 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4004 (prevzeto 25. 1. 2012). 44 Glej Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (ReNPPZK0711), dostopna na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200740&stevilka=2174 (prevzeto 14. 2. 2012). 16

Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2011-2020, Uradni list RS, 41/2011. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Uradni list RS, 58/2011. Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 91/2011. Uredba Komisije (EU) št. 249/2011 z dne 14. marca 2011 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2012 o prehodu iz dela v upokojitev, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 577/98 (32011R0249). Uredba Komisije (EU) št. 88/2011 z dne 2. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju glede statističnih podatkov o sistemih izobraževanja in usposabljanja (32011R008). Uredba Komisije (EU) št. 263/2011 z dne 17. marca 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 458/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS) v zvezi z začetkom polnega zbiranja podatkov za modul ESSPROS o neto prejemkih socialne zaščite (32011R0263). Uredba Komisije (EU) št. 328/2011 z dne 5. aprila 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede statistike vzrokov smrti (32011R0328). Uredba Komisije (EU) št. 349/2011 z dne 11. aprila 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede nezgod pri delu (32011R0349. 17

2 Makroekonomske statistike 2.1 Nacionalni računi Rezultati večletnega razvojnega dela izpolnjene vse zahteve veljavne zakonodaje EU Delo na področju statistike nacionalnih računov je bilo v letu 2011 usmerjeno zlasti v redno pripravo in objavljanje podatkov v skladu z Letnim programom, hkrati pa se je nadaljevalo metodološko razvojno delo na različnih področjih. Največji dosežek večletnega razvojnega dela na področju nacionalnih računov je bila objava podatkov o stanju vrednosti zalog osnovnih sredstev (marca 2011). Objavljeni podatki so bili prikazani po dejavnostih, po institucionalnih sektorjih, po proizvodih, po bruto in neto vrednostih ter v tekočih cenah in cenah iz leta 2000. S tem je SURS izpolnil vse zahteve veljavne zakonodaje EU na področju nacionalnih računov in eno ključnih nalog sedanjega srednjeročnega programa statističnih raziskovanj. Med razvojnimi nalogami naj posebej omenimo naslednje: razvoj metodologije za izdelavo celotnih četrtletnih nefinančnih sektorskih računov, sodelovanje v projektu, katerega namen je prikazati razlike v dohodkih in porabi gospodinjstev ob upoštevanju okvira nacionalnih računov, ter pripravo podatkov o stroških dela po različnih kategorijah (po dejavnostih, spolu, starosti in izobrazbi). Rezultati nalog bodo objavljeni v naslednjih letih. Neto vrednost osnovnih sredstev slovenskega gospodarstva je v začetku leta 2010 znašala 129 milijard evrov in je bila za 3,7-krat višja od bruto domačega proizvoda, ustvarjenega v letu 2009. Nefinančne družbe so imele v lasti ali finančnem najemu 57 milijard evrov osnovnih sredstev (44,4 % skupne vrednosti), gospodinjstva 52 milijard evrov, zlasti v obliki lastniških stanovanj (40,4 % skupne vrednosti), država pa 17 milijard evrov ali 13,3 odstotka skupne vrednosti. 45 Uvajanje novih standardov v statistiko nacionalnih računov: SKD 2008 in ESR 2010 V maju 2011 so bili objavljeni prvi podatki nacionalnih računov po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 SKD 2008. Zajemali so letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za obdobje od leta 1995 dalje. Do konca leta so bili po novi različici klasifikacije dejavnosti objavljeni tudi vsi drugi podatki, in sicer: četrtletne ocene bruto domačega proizvoda s časovno vrsto od leta 1995 dalje, regionalni bruto domači proizvod in regionalne investicije v osnovna sredstva s časovno vrsto od leta 2000 dalje, vrednost zalog osnovnih sredstev s časovno vrsto od leta 2000 dalje ter tabeli ponudbe in porabe za leto 2008. Projekt uvajanja nove klasifikacije v nacionalne in regionalne račune se je začel leta 2009, končan pa je bil leto prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Nadaljevale so se tudi priprave na uvedbo spremenjenega sistema nacionalnega računovodstva (ESR 2010), tako glede metodoloških sprememb kot glede spremenjenega nabora podatkov nacionalnih računov. Pri tem je treba izpostaviti zlasti kapitalizacijo izdatkov za raziskave in razvoj, izračun pokojninskih obveznosti, kapitalizacijo izdatkov za oborožitev, drugačen prikaz izvoza in uvoza blaga, namenjenega za oplemenitenje, ter spremljanje javnega sektorja. Regionalni računi izšla nova publikacija Sredi leta je izšla publikacija Regionalni računi Republike Slovenije viri in metode 46. Vsebuje podroben opis metodologije izdelave regionalnih računov, in sicer regionalnega bruto domačega proizvoda, regionalnih sredstev za zaposlene, regionalnih bruto investicij v osnovna sredstva in regionalnih računov gospodinjstev. 45 Glej Stanje zalog osnovnih sredstev, Slovenija, 2000 2010, 30. december 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4423 (prevzeto 26. 1. 2012). 46 Glej Regionalni računi Republike Slovenije viri in metode, Posebne publikacije, št. 13, 2011. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/03-pp-192-1102.pdf (prevzeto 5. 3. 2012). 18