UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 AJDA JURCA
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO AJDA JURCA ŠAMANIZEM IN CARLOS CASTANEDA Diplomsko delo Študijski program: ETNOLOGIJA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA Mentor: dr. Božidar Jezernik Ljubljana 2014-2 -
Zahvaljujem se mentorju dr. Božidarju Jezerniku ter mojemu sogovorniku za pomoč pri ustvarjanju. Hvala tudi staršem in prijateljem za podporo. - 3 -
Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo in da so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni. Ljubljana, 10. september 2014 Ajda Jurca (lastnoročni podpis) Izjava kandidata / kandidatke Spodaj podpisani/a izjavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in dovoljujem objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. Datum: Podpis: - 4 -
Only as a warrior can one withstand the path of knowledge. A warrior cannot complain or regret anything. His life is an endless challenge, and challenges cannot possibly be good or bad. Challenges are simply challenges. - Carlos Castaneda - 5 -
IZVLEČEK Šamanizem in Carlos Castaneda Diplomsko delo predstavi šamanizem v vseh pogledih: kot način življenja in življenjsko filozofijo, kot najstarejšo psihologijo, najstarejšo religijo in kot najstarejšo medicino. Prav tako predstavi antropologa Carlosa Castanedo in njegovo raziskovanje na področju šamanizma. Delo temelji na prebrani literaturi in strukturiranem intervjuju s sogovornikom, ki prakticira šamanske tehnike. Tako vključuje ne le teorijo, ampak tudi praktični del. Avtorica na začetku opredeli šamanizem in ga opiše. Sledi predstavitev Carlosa Castanede in nekaj njegovih del. Bralec dobi vpogled v raziskovanje antropologa. Avtorica se dotakne tudi vprašanja kritike Castanede in njegovih del. Na koncu avtorica poda svoje mnenje in komentar na raziskovanje Carlosa Castanede in šamanizma. Ključne besede: šamanizem, Carlos Castaneda, šaman, Mehika ABSTRACT Shamanism and Carlos Castaneda The paper presents shamanism in all ways: as a way of life and life philosophy, as the oldest psychology, the oldest religion and as the oldest medicine. Just so it also presents anthropologist Carlos Castaneda and his research about shamanism. Paper is based on read literature and structured interview with an informant, who practices shaman's techniques. So it includes not only theory but also practical work. At the beginning author defines shamanism and describes it. Further on author follows presentation of Carlos Castaneda and some of his works. Reader gets insight in the research of anthropologist. Author also slightly mentions the question of critics regarding Carlos Castaneda and his works. In the end the author gives her opinion and comment on research of Carlos Castaneda and shamanism. Key words: shamanism, Carlos Castaneda, shaman, Mexico - 6 -
KAZALO 1. UVOD... - 8-2. ŠAMANIZEM... - 9-2.1 Šamanizem kot način življenja in življenjska filozofija... - 9-2.2. Šamanizem kot najstarejša psihologija... - 12-2.3. Šamanizem kot najstarejša religija... - 14-2.3.1. Iniciacija šamana... - 15-2.3.2. Simbol orla... - 15-2.4. Šamanizem kot najstarejša medicina... - 15-3. POMEMBNOST ŠAMANIZMA... - 16-4. ŠAMANIZEM V MEHIKI... - 17-5. NOVODOBNI ŠAMANIZEM/NEOŠAMANIZEM... - 18-5.1. New age gibanje... - 18-6. PSIHOTROPNE RASTLINE... - 19-6.1. Pejotl... - 20-6.2. Hudičeva zel (Datura/Jimson weed)... - 20-7. CARLOS CASTANEDA... - 22-7.1. Biografija... - 23-7.2. Yaqui Indijanci... - 25-7.3. Organizacija Tensegrity... - 25-7.4. Bibliografija... - 25-7.4.1. Učenje pri Don Juanu... - 26-7.4.2. A Separate Reality... - 27-7.4.3. Tales of Power... - 27-7.4.4. Orlovo darilo... - 29-7.4.5. Aktivna stran neskončnosti... - 30-8. VERODOSTOJNOST CARLOSA CASTANEDE IN NJEGOVIH DEL... - 31-8.1. Don Juan, resnica ali fikcija?... - 32-9. OSEBNA IZKUŠNJA S ŠAMANOM... - 33-9.1. Ayahuasca... - 34-9.2. Intervju... - 34-10. ZAKLJUČEK... - 39-11. LITERATURA IN VIRI... - 41 - - 7 -
1. UVOD Šamanizem je kot tak poznan po vsem svetu, tako nekoč kot tudi danes. Prvotno izhaja iz manjših plemen, njegov cilj pa je pomoč ljudem s pomočjo videnj. V ta namen šamani so in še zmeraj uporabljajo različne rastline, ki so strupene in s pomočjo katerih lažje pridejo do zunajtelesnih videnj in izkušenj. V svojem diplomskem delu se bom dotaknila pojma šaman, saj mi je tema zelo zanimiva. Lani sem se skozi vse leto na Dunaju pri predmetu Anthropology of religion, magic and witchcraft spoznavala z antropologom, ki je večji del svojega življenja posvetil raziskovanju in izkušanju šamanizma, Carlosom Castanedo. Mnogi pravijo, da naj bi njegova dela bila preveč leposlovna in ne dovolj empirična, prav tako nekateri dvomijo v resničnost njegovih podatkov. Skozi delo bomo spoznali šamanizem v vseh pogledih. Zanima me tudi življenjski slog šamana, njegov način življenja in pogled na svet. Skozi dela Carlosa Castanede bom povzela njegovo raziskovanje in njegov pogled na šamanizem, ki temelji na osebni izkušnji. Prav tako bom želela govoriti z nekom, ki živi ta življenjski slog, večinoma pa bo delo temeljilo na prebrani literaturi. - 8 -
2. ŠAMANIZEM Opredelitev, kaj je šamanizem, je veliko in med seboj so si kar različne. Mircea Eliade pravi, da naj bi bil šamanizem na svetu, odkar živijo ljudje, in je najstarejša tradicija zdravljenja, ki obstaja še danes, in sicer obstaja skoraj v vsaki kulturi. Šamani zdravijo kot zdravniki in čarajo kot čarovniki. Naj omenim še štiri druge definicije šamanizma, ki jih je navedel tudi Zmago Šmitek: prva naj bi šamana opisala kot tistega, ki v spremenjenem stanju zavesti komunicira z duhovi; druga definicija naj bi ga opisala kot tistega, ki deluje v dobro skupnosti; po tretji definiciji naj bi šamani bili razdeljeni med čarovnike in zdravilce, a točnih ločnic ni opredeljenih; četrta definicija pa pravi, da naj bi bili šamani povezani le z religioznimi skupnostmi v Sibiriji in bližnji Aziji. Ake Hultkrantz je menil, da je ključni pomen šamanizma vzpostaviti kontakt z nadnaravnim svetom preko izkušnje izkušenega šamana. (Porterfield 1987: 3) Šamanizem bom razdelila po kriteriju Marie Ane Kolman v njeni knjigi, Šamanizem. Njena opredelitev se mi zdi smiselna, saj je v vsaki veji s šamanizmom povezana neka disciplina, s katero imata kar nekaj skupnega. Tako bomo spoznali šamanizem v več pogledih. 2.1 Šamanizem kot način življenja in življenjska filozofija Danes živimo v časih, ko so možnosti neskončne, prav tako pa tudi nevarnost in trpljenje. Ob vse večji možnosti napredka vidimo tudi vse večjo možnost destrukcije. In vse to smo si ustvarili sami. Vse, kar doživljamo mi sami, lahko prezrcalimo na družbo. Vsa ta človeška superiornost, ki se dviga in dviga nad vsemi, nas je pripeljala do tega, da smo z dneva v dan vse bolj oddaljeni od narave, sočloveka in tudi samemu sebi. Vedno bolj smo razdvojeni z družbo. Pri šamanizmu pa je popolnoma drugače. Vse, kar vidimo, je povezano in sveto,»vsako bitje je del holograma življenja, ki ga spaja harmonija bivanja.«(kolman 2011: 21) Tako so ljudje, rastline, živali in minerali povezani, naši telesni in duševni cikli sovpadajo s cikli Zemlje, lune in sonca. Da je vse živo in povezano, je eden izmed temeljev šamanizma. Resnica, ki se je drži in jo sporoča ne samo šamanizem, ampak tudi holističen svetovni nazor in philosophia perennis, je ta, da»ravnaj z vsem na zemlji tako kot ravnaš s samim seboj, kajti vse je del tebe in ti si del vsega!«(kolman 2011: 22) Dandanes se sami odločamo med možnostmi izbire: sovraštvo ali ljubezen, ločenost ali povezanost. Usoda je v naših odločitvah. Guruji, misleci in razsvetljenci delujejo ločeno od družbe v popolni izolaciji, šamani pa na drugi strani delujejo za družbo. Narava je za šamane - 9 -
ena izmed največjih svetih stvari, s katero je človek povezan in od katere je odvisen. Šaman pomaga drugim in samo s tem, ko pomaga sočloveku, tudi on sam postaja boljši človek. Stanje zavesti je tudi ena izmed stvari šamanizma. Da lahko šaman prestopi v drug svet, mora biti sposoben stopiti tudi v drugo, spremenjeno stanje zavesti. Za spremembo stanja zavesti se uporablja različne tehnike, ki so ob enem različni načini transcendence. Tehnike in metode so socialne, psihološke, fiziološke in farmakološke. Metode, kot so kontemplacija, osama, izpostavljanje ekstremnim naporom, ustvarjanje svetega prostora, molitev, šamanska maska in obleka, uporaba psihedeličnih drog in ritem, se opravljajo pred in med ritualom. Prioritetna naloga šamana je zdravljenje. To lahko opravlja tudi v običajnem stanju zavesti, s pomočjo tehnik, kot so npr. projekcija, placebo efekt, vaje mišične napetosti itd. Pri vajah z mišično napetostjo gre predvsem za odkrivanje bolezni; pacient leži in odgovarja na vprašanja šamana, ta pa mu medtem neprestano dviguje glavo in tako je razvidno, da ima pacient pri pozitivnih odgovorih navidezno lažjo glavo. Vsekakor pa je, ne glede na kakršnokoli tehniko, pomembno zaupanje v šamana, saj naj bi le tako bili ozdravljeni. Zavedati se moramo tudi tega, da je zdravljenje za šamana samo duhovno in krivci za bolezni so samo duševni pritiski. Šaman naj bi bil simbol upanja in moči. Dokazano je, da naj bi šaman imel sposobnost zaznavati nadčutne zaznave, kar spada pod paranormalne sposobnosti. Stvar, ki naj jo tudi omenim, je, da naj bi šamani skozi svoje življenje že veliko pretrpeli in ravno to je nadaljnji razlog, zakaj so prav oni tisti, ki ljudem zmanjšajo trpljenje. Ravno to so dokazale klinične raziskave. Šamani jemljejo svoje trpljenje kot samoumevno, ga sprejmejo in prepoznajo kot del procesa, v katerem se učijo in razvijajo. Kot sem že omenila, šaman svoje prestopanje v različne zavesti naredi na več načinov, in sicer v stanju umiritve, stanju transa ali pa na šamanskem potovanju.»stanje umiritve in sprostitve je najboljši način zoper stres in mnoge bolezni, ki so posledica stresa. Stanje transa je zdravilno stanje, ki lahko prehaja tudi v samohipnozo. Šamansko potovanje pa je zdravljenje, ki temelji na principu soočanja z lastnim problematičnim stanjem: pacient na šamanskem potovanju pred svojimi "duhovnimi" očmi vidi slike svojih trenutnih zastrašujočih stanj, travm in problemov, ter se z njimi tako dolgo sooča, da se na njih ne odziva več tako močno.«(kolman 2011:26)»Šamani so bili prvi svetovni mistiki, saj so bili sposobni zavestno in načrtno spreminjati svoje stanje zavesti z namenom, da delujejo v dobro skupnosti: kot zdravilci, svetovalci in voditelji. Izhajali so iz spoznanja, da izjemno težke okoliščine, utrujenost,lakota in ritem sprožijo globoke in skrivnostne spremembe našega zaznavanja sveta. Ta prastara spoznanja, - 10 -
ki so bila sprva morda naključna, so razvijali, preverjali, jih sistematizirali in predajali iz roda v rod kot tradicijo, ki jo imenujemo šamanizem.«(kolman 2011: 26) Ko govorimo o spremembi stanja zavesti, ločimo psihološka stanja (sanje, hipnoza...) in bolezenska stanja (paranoja, shizofrenija). Ob enem pa imamo tudi meditativna stanja, ki pa se pojavljajo izključno pri religioznih stanjih. Zavedati se moramo, da so vsa stanja različna. Pomembna je fokusiranost na določen namen ali cilj. Eden izmed raziskovalcev spremenjenih stanj zavesti, Ken Wilberg, je prišel do ugotovitve, da lahko stanja ločimo glede na globino zaznavanja. Tako jih je razvrstil na subtilno, kauzalno in absolutno.»subtilno stanje zavesti je stanje, v katerem podobe in občutja,ki jih zaznavamo, ko umirimo zavest, prepoznavamo kot podobe brez oblik (luč, zvok) ali kot podobe modrecev, angelov... Kauzalno stanje zavesti je stanje, v katerem naša zavest ne prepoznava več objektov in stvari, temveč le čisto zavest, praznino, v kateri ni nobenih fenomenov... Absolutno stanje zavesti je stanje, ki se nahaja nad kauzalno zavestjo. Tu se znova pojavijo fenomeni ali podobe, ki pa so stvaritev in modifikacija zavesti in duha.«(kolman 2011: 30) Šaman lahko kontrolira in nadzira svoje stanje zavesti in vpliv na okolico s svoje strani, ne more pa vplivati na druge svetove in duhove. Njegovo doživljanje je koherentno in smiselno povezano z njegovim namenom. Med njegovim šamanskim potovanjem doživlja povečini subtilno stanje zavesti, v katerem se odvije potovanje duše. To naj bi bil način zunajtelesnega zaznavanja ali ekstaze, ki je tipičen pri šamanizmu. Poleg tega imajo šamani nadvse dobro razvito koncentracijo, ki pa ni fiksna, ampak je gibajoča. Šamanizem in druge tradicije, ki se ukvarjajo s prehajanjem zavesti, dajejo večji pomen temu, saj poudarjajo pomen etične discipline, čustvene stabilnost, koncentracije in modrosti.»osnova filozofije šamanizma je izkustveno spoznanje, da kozmos ni samo snoven. Materialna stvarnost je povezana z nevidnim, do katerega lahko šaman vstopa z izkustvom s pomočjo stanja spremenjene zavesti. To je svet energetsko-metafizične realnosti, v katerega imamo dostop sicer vsi, saj smo vsi energijska in duhovna bitja, zdi pa se, da smo v evolucijskem razvoju to vedenje in s tem sposobnost prestopanja izgubili.«(kolman 2011: 32) Šamani naj bi potovali v drugi svet skozi zemeljske odprtine (jame, luknje itd.). Drug pomen naj bi bile človeške telesne odprtine. Med šamanskim potovanjem je šaman povečini ležal na tleh, med tem pa je njegova duša potovala in ko se je vrnila nazaj v telo, se je šaman prebudil. Da bomo še bolje razumeli šamanizem, bom omenila tudi magični oziroma znanstveni pogled na svet. S tem se je ukvarjal C. G. Jung, ki je prišel do ugotovitev, da znanstveni pogled - 11 -
temelji na kauzalnosti, torej sta v dogodek vedno vpletena nek vzrok in posledica, magični svet pa temelji na pomenski povezanosti, in sicer je vsak element pomensko povezan z drugim, nič ni odvisno od drugega. V magičnem svetu ni posledic, ni časa in niti prostora. Vse je med seboj pomensko povezano. In kje se najpogosteje pojavlja šamanizem? Prav te kulture so najpogostejše tam, kjer so težke razmere v naravi, in sicer na težko dostopnih območjih in območjih z ekstremnimi pogoji: v puščavah, tundrah, stepah, visokogorjih in severnih ledeniških območjih. Ravno tam je človek ohranil najmočnejši stik z naravo, z Velikim duhom in svojo kulturo. Kjer je človek gradil civilizacijo, je izgubil stik z naravo, saj je bilo vse, kar je potreboval, materialne dobrine. In ravno območja, ki so poznana po težkih razmerah, so bila za človeka tisti čas še bolj nedostopna kot danes in ravno zaradi tega, so te odmaknjene kulture ohranile svojo prvobitno vez z naravo. 2.2. Šamanizem kot najstarejša psihologija Kot osrednji element šamanizma lahko imenujemo dušo. Če pogledamo v izvor besede psihologija, je neizbežno dejstvo to, da je šamanizem res najstarejša psihologija. Grška beseda ''psyhke'' ima mogočen pomen, življenjska sila, življenje, duša; in prav ta beseda je izpeljana iz besede ''psyhko'', ki pomeni ''diham in živim''.»naš Jaz sestoji iz telesa, duše in duha, ki v procesu združitve ustvarijo zavest in ego. Vzporedno s tem trojstvom tudi svet sestoji iz treh ravni ali delov, ki so med seboj neločljivo prepleteni: vsakdanji svet, spodnji svet in zgornji svet. Duša sestoji iz dveh delov: t. i. kozmična duša ali božanska iskra in duša-jaz (spirit ali duh), ki nastaja v času našega življenja... Stvarjenje sveta ustvarjamo vsi v vsakem trenutku z našim delovanjem, mislimi in čustvi. Zato je tudi vsak od nas odgovoren za stanje sveta, kakršno je in kakšno bo v bodoče. Razvoj in spremembo omogoča Jaz s tem, da se dojemamo kot od sveta ločeni.«(kolman 2011: 70, 71) In prav o tem, da obstaja več raven Jaza, nam govori učinek placebo tablete (tablete brez medicinskih učinkov), katera na telo vpliva pozitivno, do ozdravitve. Poleg materialnega naj bi obstajal zunanji duh, ki vpliva na vse. In ravno placebo efekt deluje na duha, tako da sproži procese v telesu, ki telo popeljejo do ozdravitve. In prav ta placebo efekt ima magičen značaj. Magija pa je področje duha, tako kot je materialno področje telesa in je področje duhovnega stvar duše.»magija je sposobnost ljudi, da na to moč vplivajo, jo uravnavajo in jo uporabljajo. Ta transcendentna moč je mana, koncept, ki se izmika vsaki - 12 -
jasni opredelitvi definiramo jo lahko samo kot silo, ki vključuje vse magijsko, sveto oz. numinozno, nekakšen magijski potencial nadnaravnega.«(kolman 2011: 72) Pa naj se ustavimo še pri delitvi sveta na vsakdanji, drugi in božanski svet ali po šamanski terminologiji na spodnji, srednji in zgornji svet. Vsakdanji svet je svet resničnosti, svet, ki je sestavljen iz prostora, časa, materije in energije. Drugi in božanski svet sta oblikovana s strani človeškega svetovnega nazora in kulturne pripadnosti. Pri šamanih je drugi svet, svet duhov in njihovo kraljestvo. Božanski svet pa je po besedah C. G. Junga»kraljestvo numinoznega. Numinos je izraz, s katerim je Jung združil vse onostransko, spiritualno, religiozno, božansko in duhovno, ne da bi posamezne kategorije definiral.«(kolman 2011:75) Num se mogoče navezuje na sibirskega boga Numa. Drugi svet je svet magije. In prav tako, kot je resničen vsakdanji svet, je lahko tudi drugi. Tu se pletejo bistvo, pomen in smisel. V božanskem svetu pa se skrivajo spoznanja.»te tri ravni sveta so med seboj neločljivo povezane, toda njihova struktura je zunaj dojemanja zavesti, zato je neoblikovana, amorfna in neprepoznavna. Šele, ko se te tri ravni na nek določen način med seboj povežejo, nastane Jaz in s tem zavest, ki ima nek smisel in pomen. Ker se Jaz sestoji iz teh treh ravni, ima sam po sebi sposobnost, da jih zavestno zaznava in izkusi. Naše telo, duša in duh zaznavajo materialno, magično in božansko, prepoznavajo kavzalnost, sinhronost in univerzalnost...«(kolman 2011: 75) Vsi trije elementi Jaza so enakovredni in med seboj povezani. Na njih lahko vplivajo različni dogodki, npr. bolezen, ki lahko popelje Jaz v smrt. Jaz po smrti in pred rojstvom ne obstaja, torej obstaja le živ. Ne pozabimo pa še na ego in zavest, ki sta prav tako del Jaza. Za identiteto Jaza je odgovoren ego, ki prav tako skrbi za obliko in način Jaza in tudi za vztrajnost in voljo. Usmerjeno pozornost Jaza na samega sebe in svet pa nadzira zavest.»naša zavest in ego rišeta meje horizontu našega lastnega neba. Ko nam uspe ego umiriti ali ga celo podrediti, dosežemo prost prehod do vseh ravni sveta, do materialnega, magičnega in božanskega.«(kolman 2011: 82)»Spremenjeno stanje zavesti ponuja Jazu možnost, da se prepozna kot del sveta in obenem ločen od sveta, kar mu omogoča, da svet in sebe opazuje, vrednoti in spreminja. Obenem pa nam omogoča, da razumemo veliki vzorec sveta, vse tri ravni bivanja materialno, magično in božansko in s tem razumemo tudi božji plan šele, ko ga razumemo, lahko v njem aktivno delujemo in s tem izpolnimo svojo nalogo na tem svetu.«(kolman 2011: 87, 88) Veliki pisec in raziskovalec, ki ga je vredno omeniti, ko govorimo o vezi šamanizma in psihologije, je Jung, ki sem ga omenila že zgoraj. Ključne podobnosti med psihologijo in - 13 -
šamanizmom, ki jih Jung omeni, so slednje: pomembnost svetega v procesu zdravljenja, manifestacija svetega v naravi, učinek izgube kontakta s svetim na izgubo duše, vrnitev izgubljene duše itd. Narava, ki je šamanom nekaj svetega in so z njo močno povezani, pa je danes po Jungovih besedah izkoriščana, omadeževana in kontrolirana s strani ljudi. A prav on tudi pravi, da se lahko kljub naši zdajšnji kulturni krizi povrne izguba duše, ki je korenina naše patologije, s tem da se ponovno povežemo s svetim svetom narave. V procesu ponovne vzpostavitve vezi z naravo, se lahko srečamo z nasiljem, destrukcijo, razpadom in smrtjo. Lahko se srečamo z demoni, imamo bitko s temo, a vendar Jung opozarja, naj poiščemo seme, ki nas bo vodilo do svetlobe in tako družba ne bo propadla, ampak se bo ponovno regenerirala. 2.3. Šamanizem kot najstarejša religija Beseda religare, kar v italijanščini pomeni povezovati, je izvor besede religija. Tako je religija sila, ki povezuje ljudi in bogove. Ker si ljudje včasih niso znali razlagati naravnih pojavov, so začeli verovati v duhove in bogove in si na ta način razložili naravni pojav.»mircea Eliade religijo povezuje z bistvom človeka in pravi, da je vsak človek v naravi religiozen, torej Homo religiosus.«(kolman 2011: 91) Tako naj bi vsako božanstvo ali mit, obred ali verovanje odsevalo izkustvo svetega. Religija se namreč pojavlja na praktično-ritualni, izkustveno-doživljajski, mitično-narativni, doktrinarni, socialno-institucionalni in posledični ravni. Kozmos šamana sestoji iz zavesti, življenja in duhov. In ravno duhovi imajo neznanski pomen v šamanizmu, kajti karkoli se zgodi, naj bo to dobro ali slabo, vse je delo duhov. In mi kot ljudje smo nemočni; lahko samo vplivamo na duhove, a oblast nad njimi ima samo šaman. Komunikacija z duhovi je ena izmed bistvenih elementov šamanizma. Da pa se to lahko zgodi, mora šaman znati stopiti v stik z njimi. Končni cilj komunikacije je samoopazovanje. Tako lahko šaman vidi, organizira in interpretira notranje slike, vedno pa mora gledati z očmi duše, če želi priti do tega. Namen njegovega potovanja je odvisen od tega, s kom komunicira; to so lahko duhovi prednikov, rastlin, živali, gozda, gore itd.»kot zgodovinar in raziskovalec postavlja Mircea Eliade šamanizem v perspektivo zgodovine religij in s tem presega sociološke, psihološke in etnološke razlage šamanizma. Šamansko potovanje imenuje prafenomen... Kot zgodovinar je postavil teorijo, da religije arktičnih, osrednjeazijskih in sibirskih prostranstev izhajajo iz šamanizma.«(kolman 2011: 97) - 14 -
2.3.1. Iniciacija šamana Kdo pa sploh je šaman, kdo ga izbere? Bogovi so tisti, ki izberejo šamana in mu podarijo vso nadnaravno moč in božanstvo. Naj omenim burjatsko legendo, ki govori o prvem šamanu.» so nekdaj živeli le bogovi (tengri) na zahodu in zlobni duhovi na vzhodu. Bogovi so ustvarili ljudi, ki so srečno živeli vse do trenutka, ko so zlobni bogovi po zemlji razširili bolezen in smrt. Bogovi so se odločili, da bodo ljudem poslali šamana, da se bo boril proti bolezni in smrti. Na Zemljo so tako poslali orla. Vendar ljudje niso razumeli njegove govorice in orel se je vrnil v nebesa. Bogovi so ga poslali še enkrat nazaj in mu naročili, naj preda svojo moč prvemu človeku, ki ga bo srečal na Zemlji. Ko se je orel spuščal proti Zemlji, je na jasi pod drevesom zagledal lepo mlado žensko, ki je spala. Spustil se je k njej in se združil z njo. Ženska je rodila otroka in to je bil prvi šaman. V večini legend orel zato predstavlja podobo šamana in pojav orla je znak, da je človek izbran za šamana.«(kolman 2011: 98) Iniciacija kot sama je kar zahtevna izkušnja. Po tem, ko naj bi človek bil izbran za šamana, ta začne kazati raznorazne simptome, ki so v vsaki družbi malce drugačni, a vseeno bi jih lahko posplošili kot univerzalne. Ta ima ponavadi vizije, videnja in epileptične napade itd. Kmalu se začne učiti tehnik od starešine, ki mu da blagoslov in ga nauči vsega, kar naj bi šaman prakticiral. Torej ga uči šamanskih tehnik, pouči ga o rastlinah, uči ga šamanskih pesmi in uporabe bobna itd. Glavni pomen iniciacije naj bi bil simbolni preporod oziroma ponovno rojstvo, saj naj bi navaden človek "umrl" in bi se tako rodila nova spiritualna oseba šaman. 2.3.2. Simbol orla Orel ima močan simbolni pomen. Kot kralj ptičev je predstavljen tudi kot simbol za najvišje bogove in junake. Bil naj bi predstavnik sonca, tako naj bi tudi edini lahko strmel vanj, ne da bi oslepel. Simbol orla je znan med šamani po vseh območjih, od Azije do Južne Amerike, itd. V egipčanski mitologiji orel simbolno pomeni človeško spiritualnost. Oko orla naj bi bilo oko sonca, moči, poguma... Tako je orlov simbol moč najti v vseh starih civilizacijah, od antike, Nordijcev do Hunov itd. Orel je ptič, ki živi do 70 let. V njegovem življenju pa je bistvena stvar njegova metamorfoza, ki nam daje pomembno sporočilo. Da živimo naše življenje, se moramo včasih "spremeniti", pozabiti na stare stvari in zaživeti znova. Le tako lahko preživimo. 2.4. Šamanizem kot najstarejša medicina Najprej moramo seveda ločiti med šamanizmom, zdravilstvom in medicino. Za šamanizem je pod pojem zdravje všteto tako zdravje duše, duha in telesa. Medicina začne z zdravljenjem na - 15 -
ravni telesa in uporablja zdravila, ki naj bi pozdravila telo. Zdravilci uporabljajo različna zelišča in iz teh zelišč naredijo pripravke, ki naj bi prav tako pomagali telesu in njegovi energiji. Pri šamanih pa je zdravljenje izključno spiritualno, zdravijo predvsem na ravni duše in duha. Pri uporabi raznoraznih rastlin je pomembna duša rastline, ki naj bi imela velik vpliv na zdravje pacienta. Za vse neprijetne stvari, ki se dogajajo nam, smo si po besedah šamanov, krivi sami. Vsak dan moramo skrbeti za naše telo, dušo in duha, kajti ob zanemarjanju in ignoriranju zdravja nas to lahko vodi v bolezen. Če nepravilno skrbimo za telo, neprimerno jemo, pijemo, preveč delamo... vse to vodi v bolezen; prav tako pri duši negativna in slaba čustva, želje po materialnem nam lahko škodujejo in tudi pri duhu je tako, ko smo brez volje, nezainteresirani in stremimo k nesmislu. In prav to zanemarjenje na vseh področjih nas vodi v bolezen,»stanje, ki nastopi, ko nas zapusti naš zaščitnik (žival moči, naš notranji vodnik) ali pa celo duša.«(kolman : 116) Druga stvar, ki nas lahko vodi v bolezen, je izgubljena duša. Ta se lahko deloma izgubi, kar nam celo olajša bolečino, lahko pa se izgubi v celoti, kar vodi v telesne in duševne težave, kot so npr. depresija, agresivnost, brezvoljnost, nervoza itd. Bolezen pa ni nujno vedno negativna. Prav ta je včasih na napačnem mestu, tam, kjer bi naj bila izgubljena duša ali zaščitnik. Zato šaman zdravi s ciljem, da vrne izgubljene stvari nazaj na svoja mesta. Sodobna medicina in znanost sta šamanizem zavračala že zelo dolgo. Ravno v zadnjih letih pa je (po različnih raziskavah, ki so jih opravili nevrologi, kvantni fiziki itd.) sodobna znanost mnenja, da bi lahko bile "čudežne" ozdravitve, ki jih lahko vidimo pri šamanizmu, mogoče. Vpliv na telo naj bi po mnenju mnogih znanstvenikov še danes imele le biokemične substance, a ravno tu se zgodba začne. Danes pa je že podprto verovanje v to, da lahko prav duša in njeni deli vplivajo na telo kot materijo. Ne gre le za fizični in kemični proces, ki naj bi vplival, ampak tudi duševni. Prav v zadnjih letih se je povečalo zanimanje za šamansko zdravljenje, saj naj bi se ravno z njim pozdravile bolezni, ki naj bi bile pri uradni medicini neozdravljive. Šaman namreč vzpostavi ravnovesje med telesom, duhom in dušo in s pomočjo različnih tehnik telo pozdravi. 3. POMEMBNOST ŠAMANIZMA Šamanova glavna naloga je branjenje duše in duševnega zdravja. Premagati želi črno magijo, demone in bolezni. Šamani so glavni v boju s smrtjo, pred uničenjem sveta, z boleznimi, demoni in vsemi ostalimi mračnimi silami. Za ljudi so le-ti torej pomembni, saj se zavedajo, da imajo nekoga v skupnosti, ki jim lahko pomaga in jih reši hudega in prav s tem se tolažijo - 16 -
in imajo upanje v boljše življenje. Prav tako so šamani pomembni zaradi svoje povezanosti s svetim, saj so edini, ki lahko komunicirajo z duhovi, se vzpenjajo v nebesa, kjer se srečujejo z angeli, nasprotno pa gredo tudi v podzemlje, kjer se bojujejo z demoni. Preko vseh šamanskih potovanj v druge svetove in z njegovega opisovanja okolice, je ljudem bolj prepoznavna smrt. Grozna smrt s časom dobiva svoje posebnosti in se sestavlja v celoto, ki je kmalu sprejeta. Tako dobi smrt tudi svojo vrednost, kot "obred prehoda v duhovni način biti." (povzeto po Eliade 1996: 20)»Ne samo da šamanski "čudeži" potrjujejo in krepijo strukture tradicionalne religije, marveč tudi spodbujajo in hranijo domišljijo, odpravljajo meje med sanjami in neposredno resničnostjo, odpirajo okna proti svetovom, ki jih naseljujejo bogovi, mrtvi in duhovi.«(eliade 1996: 21) 4. ŠAMANIZEM V MEHIKI V mnogih literaturah je moč slišati besedo šamanizem, ko se omenja Mehiko. A etnologi še vedno niso prepričani, če je prav klasičen sibirski šamanizem res prisoten tudi na mehiških tleh. Raziskovalca Lowie in Herskovits sta našla šamanizem izven Sibirije. Lowie definira šamana kot vsakega, ki ima komunikacijo z nadnaravnim preko sanj ali vizije, Herskovits pa pravi, da je šaman tisti, ki zdravi z nadnaravnimi močmi ali pa tisti, ki lahko vidi, kaj se dogaja v onostranstvu. Pravi šamanizem je težko najti, saj je le-ta mnogokrat zamenjan z zdravilstvom. Šaman mora imeti moč, dar, ki ga je dobil od prednikov in s katerim lahko komunicira z nadnaravnim. Tako mehiški "curandero" ni šaman, saj sam nima moči, da bi vzpostavil stik z nadnaravnim. Tarahumara zdravilce bi lahko obravnavali kot šamane, čeprav je njihov način komunikacije drugačen kot pri šamanih. Prav tako bi lahko med šamane šteli Popoluca zdravilce, ki govorijo prav poseben jezik z nadnaravnimi bitji, da ujamejo duše svojih pacientov. Območja indijanskih skupnosti Cahite, Zapotec in Mixe ne kažejo nobene vezi s šamanizmom. Samo dolina Mehike je tista, kjer naj bi bili šamani, ki bi jih lahko primerjali s klasičnimi šamani iz Sibirije. Raziskovalec Madsen je v letih 1952 53 raziskoval področje doline. Spoznal je edinega šamana na tistem območju, Don Soltera. Prav on je približno pol leta zgubljal zavest zaradi naravne nesreče. V času nezavesti so mu "enanitos", majhna božanstva, ki so na mehiških tleh že od Aztecov, ukradli dušo. Ti, z drugim imenom "los aires", naj bi živeli v gorah in jamah, kjer naj bi hranili oblake in nevihte. Prav oni so v času kraje njegove duše Don Soltera želeli prepričati, naj postane zdravilec oziroma šaman. In dokler se Don Soltero končno ni strinjal, je padal v nezavest in njegova duša je bila ujeta. - 17 -
Tako je dobil tudi svojo spiritualno ženo med enanitosi in od takrat naprej ni smel več imeti stika s svojo resnično ženo. Enanitosi so Don Solteru pomagali pri zdravljenju njegovih pacientov. Zdravil pa je samo določene bolezni, kot so "Aire de Cueves", "aire de noche" in "espanto". (povzeto po Madsen 1955) 5. NOVODOBNI ŠAMANIZEM/NEOŠAMANIZEM Ravno tako bi lahko rekli, da sem spada tudi Carlos Castaneda. Včasih se lahko vprašamo o nastanku šamanizma v družbah, kjer naj oblik šamanizma ne bi bilo. To je sicer malo verjetno, saj se je šamanizem kot tak razvijal skoraj povsod po svetu. A vseeno, četudi naj ga na nekem ozemlju ne bi bilo, družba vnese v svojo kulturo elemente tradicionalnega šamanizma in tako nastane novodobni šamanizem. Neošamanizem se prepleta s sodobnostjo in nosi ob enem mistično tradicijo. Naj omenim članek Shamans in the city avtorice Caroline Humphrey. Sama se loti vprašanja šamanov, natančneje burjatskih šamanov v Sibiriji, v mestu. Šamani, ki danes delujejo v mestu, so edini preživeli po ubijanju le-teh od leta 1930 naprej. Večina jih izhaja iz srednjega razreda, prakse pa opravljajo tako moški kot tudi ženske in prav vsi ti naj bi imeli prednike, ki so se ukvarjali s šamanizmom. Kontekst, v katerem so šamani v mestu, je nekoliko drugačen od konteksta tistih, ki to prakticirajo v naravi, na podeželju. Prav tako je določitev šamana v mestu prilagojena mestu kot takem, npr. ena izmed šamank, Nadya Stepanova, pravi:»i took a job, I entered the Communist Party, but still I had visions and visions, appearances and appearances, from morning to night. I went in the tram and I saw through the people. In the bus, and I saw everything. I couldn't sit in public transport, I couldn't be with people. What people were thinking and were going to say, I knew it all. I had to go to work on the bus, but after two stops I couldn't take it any more, because people have so many evil thoughts. I couldn't stand in a queue. God, I couldn't be anywhere. Once I got off at a stop by a building-site, and the spirits showed me a vision, 'If you don't become a shaman a blue tipup lorry will come out and kill you.' Vrrr! They showed me a vision of how a massive wheel crushes a human body. So then I decided to become a shaman.«(humphrey :5) 5.1. New age gibanje Pojem izhaja iz teozofije in antropozofije. Razlog, zakaj bom to gibanje sploh omenila v svojem diplomskem delu, je namreč ta, da je prav Castaneda imel velik vpliv na to gibanje v začetkih. Vse se je začelo okoli leta 1950 v ZDA. Gibanje naj bi bilo v močni povezavi s - 18 -
protikulturo, ki se je razvijala v Kaliforniji. V Ameriki so mladi sploh postajali vse bolj nezadovoljni in kritični in tako so ustvarili alternativno sceno. Alenka Goljevšček pravi, da je to široka, težko pregledna mreža posameznikov, skupin, gibanj, pobud z različnimi cilji, ki pa jih povezuje ostro zavračanje 'starega' in goreče navdušenje za 'novo'. (Goljevšček 1992) Naj omenim še citat Kerševana na vprašanje, kaj new age je:»za new age obdobje je značilna usmerjenost v odprto, nikdar dokončno, osebno ustvarjalno iskanje sinteze med elementi različnih verskih tradicij oziroma resnicami in spoznanji različnih religij in človeškega duha sploh sinteza, ki jo omogoča duh nove dobe. Tu ni vnaprej danih avtoritet in hierarhij, niti samozadostnih karizmatičnih voditeljev; gre za mrežo (network) posameznikov, skupin, tudi institucij, ki se medsebojno spodbujajo, podpirajo, korigirajo v vedno novem iskanju osebnih in hkrati skupnih verovanj in pravega načina življenja. Nadpovprečno naj bi bilo to prizadevanje navzoče v poslovnem svetu in v intelektualnih okoljih, od koder tudi z modernimi medijskimi in drugimi sredstvi izžareva v širše okolje oziroma nižje sloje.«(flere in Kerševan 1995: 146 147) Prav ta miselnost pa se je še veliko bolj širila zaradi globalizacije tistega časa, ki je bila v vzponu. Nekateri ločijo ta gibanja na dve strani, in sicer: tiste, kjer gre za preoblikovanje zavesti in njen skok na višjo stopnjo ter na drugi strani tiste, ki izbirajo med mnogimi stvarmi, ki naj bi jim pomagale na psiho ravni. Med novodobna gibanja spada tudi holistično zdravljenje, kjer zdravijo ne samo telo, ampak tudi dušo. 6. PSIHOTROPNE RASTLINE Narava nam nudi vse, prav tako tudi posebne rastline, ki se že zelo dolgo uporabljajo v namene čarovništva in magije in prav te imajo na nas vpliv, ki ga še danes včasih ne razumemo.»nekoč so bile rastline Bogovi in Boginje; duhovi in čarovniki so živeli v grčavih hrastih in šepetali z listi. Naši predniki so odkrili moči rastlin in si z njimi pomagali izboljšati svoje življenje.«(cunningham 1996) Tako so rastline pomembne ne samo za hrano in medicino, ampak tudi za spiritualne izkušnje in našo zavest. Prav šamani iz Amazonije menijo, da so bile prav rastline tiste, ki so jih naučile zdraviti in poznavati njihovo dušo. Rastline pa niso pomembne le za šamanska potovanja, temveč tudi za tiste, ki se s problemom povežejo z drugim svetom. Prav rastline, ki jih uporabljajo šamani, se lahko sporazumevajo tako z ljudmi kot tudi z živalmi in to prav takrat, ko se njihove psihoaktivne molekule dotaknejo določenih možganskih receptorjev. Svet spiritualnega je močno povezan z uporabo - 19 -
rastlin. Le-te v sebi nosijo učinek, ki na človeka vpliva tako, da vzpostavi kontakt z nadnaravnim. Tako imajo te rastline religiozno, zdravilno in inicijacijsko funkcijo. V primeru Castanede bomo spoznali slednje: pejotl, daturo in dimček. Ob enem pa šamani mnogokrat uporabljajo tudi ayahuasco, Cedar, Ibogo, Sweetgrass itd. Omenila in opisala bom le tiste najbolj pomembne pri raziskovanju in izkušnjah Carlosa Castanede. 6.1. Pejotl To je majhen kaktus v obliki korenja, latinsko Lophophora williamsi, ki povečini uspeva v dolini Rio Grande in južneje. Kaktus vsebuje devet psihotropnih snovi, nekaj od teh je tudi halucinogenih. Uporaba pejotla je razširjena ne samo v Srednji Ameriki, ampak se je širila tudi na sever, kjer ima danes glavni kult, sploh med Rocky Mountains in Missisipijem. Carlos je pejotl prvič poskusil 7. 8. 1961. Ob prvi uporabi le-tega se je Castaneda močno potil, stiskale so ga trebušne mišice, bruhal je itd. Don Juan mu je ves čas govoril, naj žveči. Med uživanjem je videl psa, ki naj bi bil po besedah Don Juana meskalito bitje, ki ga pejotl razkrije. Po Don Juanovih besedah naj bi meskalito dobro sprejel Castanedo, saj se je z njim igral. Ob enem pa je meskalito tudi zaščitnik in vsakdo potrebuje zaščitnika. Slika 1: Pejotl 6.2. Hudičeva zel (Datura/Jimson weed) Med drugim so v prvi knjigi opisani tudi postopki pri hudičevi zeli in delovanje le-te. V času učenja pri Don Juanu je Carlos spoznal tudi daturo oziroma Hudičevo zel. Carlos je rastlino posadil po ukazih Don Juana. Vse skupaj se deli na tri dele. Najprej je prvi del, korenine, potem je drugi del, ko moraš zel vzeti najmanj dvajsetkrat, nato sledi tretji. Drugi del tradicije - 20 -
je pomemben za videnje. Človek lahko vzleti in vidi karkoli kjerkoli. Don Juan je rekel, da je»... hudičeva zel za tiste, ki iščejo moči. Kdor obvlada drugi del, lahko hudičevo zel uporablja tako, da počne prav neverjetne reči, s katerimi si pridobi še več moči.«(castaneda: 89) Postopek pa je bil sledeč: semena zeli je Carlos zmlel v možnarju, večkrat. Potem je Don Juan zavrel zelenkasto vodo in vanjo vrgel zmlet prašek semen. Voda je vrela. Ko je stala, se je vse posušilo. Prav tako je zdrobil tudi korenino. Namočil jo je v vodo, da je dobil koreninski izvleček. Voda se je odlila. Omembe vredni so pri hudičevi zeli tudi kuščarji. Vsak, ki želi resno pristopiti k uživanju hudičeve zeli, mora resno pristopiti h kuščarjem in z njimi skleniti prijateljstvo. Prav v njih se skrivajo čarobne skrivnosti drugega dela.»ko ujameš kuščarja, ju moraš dati vsakega v svojo vrečo. Potem vzameš prvega in se pogovoriš z njim. Opravičiš se mu, da mu delaš sitnosti in ga poprosiš, naj ti pomaga. In mu z leseno iglo zašiješ usta. Za šivanje moraš uporabiti agavina vlakna in trn s choye. Šive moraš močno pritegniti. Potem isto poveš še drugemu kuščarju in mu zašiješ veke. Do večera moraš biti s tem gotov. Potem primeš kuščarja z zašitimi usti in ga vprašaš, kar te pač zanima. Prosi ga, naj gre pogledat zate; povej mu tudi, da si mu moral usta zašiti zato, da bo čimprej prihitel nazaj k tebi in ne bo spotoma s kom govoril. Ko ga namažeš z mažo, ga pusti, da malo pokobaca po njej, nato pa ga spusti na tla. Če jo mahne v smeri tvoje dobre usode, bo čarovnija uspešna in lahka. Če pa odide v nasprotno smer, bo neuspešna.«(castaneda 94) Pri neuspešni čarovniji lahko tudi umreš. Poleg mazanja kuščarja z mažo, namažeš tudi sebe s kuščarjem po desni senci in potem s prstom pomažeš v mažo in namažeš še strani glave. Hudičeva zel naj bi bila opisana kot stalna ženska prisotnost. Njegovo prvo srečanje z daturo pa je bilo 7. 9. 1961. Ena izmed njegovih najbolj zanimivih izkušenj z daturo je bila tista, ko se je sam spremenil v vrano in bil sposoben letenja. - 21 -
Slika 2: Datura Naj omenim še dimček (humito), mešanico različnih rastlin in gobe iz rodu Psylocib. To naj bi bilo namenjeno prerokovanju oziroma slutnjam. Tudi tu je sam sodeloval pri nabiranju, pripravkih in nazadnje tudi uporabi. Uporabo halucinogenih gob je raziskoval Wasson, nasploh pa naj bi bilo mesto Huauhtla center raziskav na področju gobic. 7. CARLOS CASTANEDA Slika 3: Carlos Castaneda - 22 -
7.1. Biografija Carlos Cesar Salvador Arana Castaneda je bil rojen v Caramajci, v Peruju, 25. 12. 1925. Priimek Arana je dobil po svojem očetu Cesarju Arani Burungarayi, Castaneda pa po materi Susan Castaneda Novoa. Leta 1948 se je družina preselila v Limo, kjer je začel študij na univerzi (Colegio Nacional de Nuestra Seńora de Guadelupe). Castaneda je sam zase trdil, da je bil rojen v Sao Paolu, v Braziliji, v družini bogatega italijanskega porekla. Vzgajala sta ga stara starša. Nadaljeval je v šoli v Buenos Airesu. Leta 1951 je odšel v Združene države Amerike, v upanju da bi postal kipar. V Los Angelesu je od leta 1955 do 1959 študiral parapsihologijo na "collegeu". Na univerzi v Los Angelesu je kasneje študiral antropologijo. Leta 1957 je dobil državljanstvo. Leta 1960 se je poročil z Margaret Runyan, ki je bila 14 let starejša. Njun zakon je uradno trajal do leta 1973, a neuradno se je končal že po nekaj mesecih. 12. 8. 1961 mu je rodila tudi sina, Carltona Jeremyja. Njegova bližnja prijateljica, Florinda Donner, ki jo je spoznal leta 1970, je leta 1993postala tudi njegova soproga. Leta 1961 je Castaneda na avtobusni postaji v Arizoni spoznal Don Juana, starega Yaqui Indijanca. Po tem novem spoznanju je Castaneda začel s pogostimi izleti v Mehiko, kjer se je učil pod mentorstvom Don Juana, v upanju, da dobi čim več znanja, sploh o halucinogenih rastlinah. Don Juana ni spoznal nihče drug in njegov obstoj še danes ostaja pod vprašajem. V letih, ko je Castaneda bival in raziskoval pri Don Juanu, je poizkusil pejotl, hudičevo zel in psihedelične mehiške gobe. Učenje je trajalo od leta 1961 pa do 1965, saj je že sam Castaneda dvomil v svoje psihično zdravje in stabilnost. Leta 1968 se je Castaneda vrnil v Mehiko, kjer je nadaljeval svoje učenje do leta 1971. Leta 1973 je bil v reviji Time spisan članek o Castanedi, s katerim je novinarka Sandra Burton vzdignila prah o kredibilnosti njegovih del, ki se tičejo Don Juana. Po intervjuju 1973 se je Carlos umaknil iz javnosti; ni dovolil slikanja, snemanja in zavrnil je vse intervjuje. Njegova dela so bila v tistem času močno skritizirana in opisana kot literatura in fikcija, sam pa je bil razglašen za sleparja. A kljub vsem kritikam je bil Castaneda še vedno znana figura in ni manjkalo tistih, ki so mu sledili. Sam sebi je pravil "Nagual", vrač, s čimer je pridobil veliko privržencev, ki so se želeli vključiti v njegov kult. V njegovih kasnejših letih je začel s predavanji o novodobni magiji ''tensegrityju'', gre pa za termin, ki ga Castaneda uporablja za novodobni način učenja od Don Juana, v katerega so vključena tudi gibanja, poimenovana magične kretnje. Castaneda in še nekaj drugih učencev pri Don Juanu so ustanovili Cleargreen Incorporated, leta 1995. Le-to naj bi bilo namenjeno nadaljnjem promoviranju inštruiranja in publiciranja tensegrityja preko - 23 -
delavnic, seminarjev in videov. Ime clear green izhaja iz verovanja, da naj bi človeška energija v starih časih med mehiškimi vrači imela clear green (jasno zeleno) barvo. V njegovem ožjem krogu je bilo tudi nekaj mlajših deklet, ki so Castanedi bile predane tako psihično kot tudi fizično. Imenovane so bile "The Witches". Po sprejetu v Castanedin ožji krog je sam zahteval, naj si spremenijo ime in opustijo vse stike s prijatelji in družino. Po tem naj bi izkusile več metod kontrole, kot so bile npr. hipnoza, umske igre, bizarni rituali, verbalna in emocionalna zloraba itd. Začenjale so si biti zelo podobne, po oblačilih, pričeski itd. Trdile so, da so se tehnik in vsega drugega naučile od Don Juana. Prvotno naj bi bile sprejete v ožji krog, da bi pridobivale nove privržence Castanede. Med vsemi so Castanedi najbolj blizu bile Taisha Abelar, Florinda Donner Grau in Carol Tiggs. Prav tako naj omenim še Amalio Marquez, ki naj bi bila vodja Cleargreen Inc. ter Patricio Partin, poznano kot "Blue Scout". Carlos je trdil, da ima Patricia redko energijo, ki naj bi bila komajda človeška. Kasneje jo je tudi posvojil. In s tem so jo tudi infantilizirali; tako se je med drugim morala igrati z drugimi člani s punčkami. Amy Wallace je bila tista, ki je razkrila, kakšno je bilo življenje s Castanedo, njegovo skupino "The Witches" in posvojeno hčerko "Blue Scout". Sama razlaga, kako ji je Castaneda dvoril; vse, prek umskih igric do manipulacije. Prav tako jo je spravil v posteljo z besedami "for a mystical experience". Ko je Castaneda opazil, da je Amy v okolici njegove rezidence poskušala gledati cestne znake, jo je takoj pregnal nazaj domov. Po šestih mesecih ignoriranja njenih klicev itd. jo je sprejel nazaj. Danes pa se lahko vprašamo, zakaj bi se sploh kdo rad vrnil nazaj? Razlogov je lahko veliko: Castanedova karizmatičnost v vlogi vodje, močna povezanost med člani kulta, spiritualna filozofija in seksualne igre, za nekatere, ki si želijo nekaj več od življenja in občutek pripadnosti kultu in s tem odgovornosti. Ko je bil Castaneda diagnosticiran z rakom, je bilo vse to skrito očem javnosti, vedele so le ožje osebe, The Witches. Le-te so poskušale z raznoraznimi postopki zdravljenja, da bi bolezen odgnale. V kultu so se razmere vedno bolj slabšale. Tudi dekleta so govorila o tem, da bodo odšle (npr. Abelar, ki je pretiravala s pitjem). Castaneda je umrl 27. aprila 1998 v Los Angelesu zaradi raka. Vsa dekleta, "The Witches", so ravno tisti čas izginile. Še danes se ne ve, kje so, ali so žive ali ne. Veliko ljudi iz kulta se je po smrti Castanede vrglo v alkohol in droge, nekateri so tudi govorili o samomoru, da bi bili bližje Carlosu. - 24 -
7.2. Yaqui Indijanci Na kratko bom predstavila ozadje Yaqui Indijancev, med katere je spadal tudi Don Juan. Gre za pleme iz Sonore v Mehiki, ki govori kahitski jezik. Pleme je že od španske osvojitve leta 1617 zelo blizu evropski kulturi, kar se pozna v materialni kulturi in prav tako v socialnih odnosih. Prav ta čas, čas jezuitske zasedbe na tem ozemlju, velja za Yaqui kot miren čas, ki je prinesel mnogo sprememb na različnih področjih. Skozi leta so Yaqui pretrpeli veliko: prisiljeni so bili delovati v gverilskih skupinah, se skrivati kot delavci na rančih, deportirani so bili na Jukatan za delo na plantažah, veliko jih je bilo tudi ubitih in umorjenih. Od leta 1920 naprej se je stanje umirilo, mehiška vlada je vzpostavila tudi bolj prijeten, miren odnos z njimi. S časom jim omogočajo vedno več možnosti za napredek, tako pri šolstvu kot pri drugih področjih. Yaqui pa seveda živijo po svoje, na svoj star način, ki so ga vajeni že od nekdaj. Večina jih danes živi v vaseh Potam, Vicam in Torim. Ostalih pet vasi, ki naj bi skupaj s temi tremi tvorile center Yaqui Indijancev, niso ravno dosti poseljene. Še danes živijo svoja življenja in opravljajo svoje aktivnosti na star način. Tako se vaški problemi rešujejo na vaških sestankih, junta. Medtem se tudi moli in opravlja običaje/rituale. Najstarejši v gospodinjstvu velja za glavo družine. V hiši po navadi živijo tri generacije. 7.3. Organizacija Tensegrity Danes se to ime uporablja za prakso, ki poimenuje sodoben način bivanja, ki ga je učil Don Juan Matus. Poglavitna stvar pri tem je svoboda zaznavanja, do katere pridemo s ponovno združitvijo s svojim življenjskim bistvom. Ključne stvari pri tensegrityju so: - umetnost magičnih kretenj, masažnih tehnik, strmenja, gibanja, dihanja in plesa, kot so jih sanjali vidci in vidke, ki so živeli v starodavni Mehiki in kot jih izvajamo dandanes za ponovno prebuditev povezave s svojim energijskim bitjem; - umetnost rekapitulacije: izvajanje samoopazovanja in pregledovanja svojega življenja z vsemi čuti svojega energijskega bitja, da bi se zavedali, kako naša kultura in družinska linija vplivata na naše pripovedovanje svoje zgodbe ter kakšne sanje imamo za svoje življenje.«(pregledano 14. 8. 2014) 7.4. Bibliografija Njegova prva knjiga, The Teachings of Don Juan: A Yaqui Way of Knowledge (1968), je temeljila na izkušnjah pri Don Juanu. Izdala jo je University of California Press. Verovanja Don Juana so bila priznana kot teze pri njegovem magistrskem delu, pa čeprav ni predložil - 25 -
nobenih terenskih zapiskov, ki bi potrdili njegovo raziskavo, saj je trdil, da jih je izgubil. Prav zaradi obdobja, razcveta drog v 60-ih, je ta knjiga postala svetovna uspešnica. Tako so se dolgolasi študentje, potujoči hipiji, diletanti našli v Castanedinih knjigah. Njegovo drugo obdobje učenja pri Don Juanu v Mehiki je bilo podlaga njegove naslednje knjige A Separate Reality: Further Conversations with Don Juan (1971). O tej knjigi je Ted Hughes med drugim v recenzijo napisal tudi slednje:»castaneda becomes the guinea-pig hero of a modern quest as the weir glamour of the hypnotic, manipulating, profound, foxy old Indian carries him, with his notebooks and tape recorder, into regions where the words 'rational' and 'scientific' are violently redefined.«(liukkonen 2008) Njegova tretja knjiga Journey to Ixtlan: The Lessons of Don Juan (1972) je bila sprejeta kot disertacija njegovega doktorskega dela s strani UCLA Oddelka za antropologijo leta 1973. Večina antropologov tistega časa je bila zgrožena nad njegovimi deli, saj so menili, da je vse skupaj le fikcija in ni v knjigah najti nič, kar bi lahko bilo znanstveno. Leta 1974 je napisal knjigo Tales of Power. V knjigi Second ring of Power, ki je izšla leta 1978, se je Castaneda srečal tudi z ženskimi učenkami Don Juana. Kasneje so sledile knjige The Eagle's Gift (1981), The Fire from Within (1984), The Power of Silence: Further Lessons of Don Juan (1987), The Art of Dreaming (1993), Magical Passes: The Practical Wisdom of the Shamans of Ancient Mexico (1998), The Wheel of Time: Shamans of Ancient Mexico, Their Thoughts About Life, Death and the Universe (1998) in The Active Side of Infinity (1999). Prav tako pa je bila napisana tudi knjiga o slavnem Carlosu Castanedi, I was Carlos Castaneda (2001), avtorja Martin Goodmana. Sama bom na kratko predstavila le nekaj del Castanede, saj bi s predstavitvijo vseh njegovih del lahko spisala ne le eno diplomsko delo, temveč kar nekaj njih, saj so dela zelo obsežna in prav tako tematika, s katero se ukvarja Castaneda. 7.4.1. Učenje pri Don Juanu Castaneda je spoznal Don Juan Matusa leta 1960 na avtobusni postaji. Prvi stik je bil kratek in bežen. Sam naj bi se zelo dobro spoznal na rastline, sploh pejotl. Njegovo polno ime je Don Juan Matus, Yaqui Indijanec iz Sonore v Mehiki. Star je bil, po besedah Castanede, okoli 61 let. Oče naj bi bil iz Senore, mama pa iz Arizone. Don Juan naj bi imel družino v Senori, a sam tam ni živel. Učitelj Don Juana naj bi bil Julian Osorio, sin evropskih imigrantov v Novi svet. Don Juan naj bi bil tamkajšnji brujo, ki je v nekaj letih, Castanedo podučil o tehnikah, tradicijah vrača. Pa čeprav je Castaneda besedo brujo pomensko označil za zdravilca, čarovnika, šamana..., je Don Juan sam sebi rekel "A man of knowledge" vedež. - 26 -
Po pol leta preučevanja rabe pejotla, kulta pejotla itd. pa se je Castaneda sam vrnil nazaj v Mehiko. Pri drugem obisku je Don Juan Castanedi zaupal, da je sam "a man of knowledge" in da je pripravljen svoje znanje predati njemu. Castaneda je med drugim, ne samo v prvi knjigi Učenje pri Don Juanu, ampak tudi v drugi knjigi, opisoval svoje osebne izkušnje pri vraču, bruju, Don Juanu. V prvih dveh knjigah je bil poudarek na uporabi psihotropnih rastlin, ki so vodile v stanja druge resničnosti. Te rastline, ki jih je uporabljal Don Juan, so bile: Dature inoxie ali hudičeva zel, Lophophore williamsii ali pejotl in halucinogena goba iz vrst Psylocib. Tako je Castaneda ob uživanju teh rastlin doživljal nenavaden drugi svet, za katerega je bil sam prepričan, da se vanj lahko pride le z uporabo teh rastlin. Don Juan pa mu je dajal napotke, kako nabrati rastline, s kakšnim postopkom jih pripraviti in kako jih zaužiti. Prav tako je vsa njegova videnja analiziral do podrobnosti. Po besedah Don Juana so bile droge tiste, ki so omogočile dostop močem in silam in katerih se mora človek postopoma naučiti. Castaneda ni bil ravno navdušen nad uporabo tolikšnih halucinogenih rastlin, saj je iz prve izkušnje sledila druga, tretja itd. 7.4.2. A Separate Reality V tej knjigi se nadaljuje opis učenja pri Don Juanu. Knjiga je sestavljena iz dveh delov. Prvi opisuje nadaljnje iniciacije in srečanje z drugim brujom, Don Genarom. Drugi del pa opisuje "videnje" in Castaneda tam spoznava, da so rastline nujne za videnja. Odnos med njima je odkrit in nepristranski. Na eni strani imamo Don Juana, ki izžareva mirnost in vedrost, na drugi pa Castanedo, ki je radoveden in si venomer dela zapiske med pogovori. 7.4.3. Tales of Power Kot sem že omenila, je Castaneda v tistih časih postal prava znana osebnost. A med antropologi ni bil ravno najbolj sprejet. Kje pa tiči razlog, da je temu bilo tako? Na to naj bi vplivala njegova popularnost. A prav ta prepoznavnost naj bi človeka popeljala v to, da je sprejet med drugimi. Po drugi strani pa se lahko sprašujemo, katere nevarnosti obstajajo pri sprejemanju mišljenja in branja Castanede. To naj bi peljalo v večje zanimanje in sprejemanje psihotropičnih rastlin. A kot vsi antropologi vedo, so prav te rastline velikokrat omenjene tako pri primitivnih kot tudi pri manj primitivnih ljudstvih. V svoji prvi knjigi Učenje pri Don Juanu Castaneda z njegovimi razlagami o pomenih in analizah pri raznih tehnikah daje skorajda večji pomen pri dejanskem eksperimentiranju na lastni koži in doživljanju nemogočega. Svet šamanov je bil namreč eden tistih, ki ga je bilo vredno poizkusiti. Prav te preizkušnje, ki jih je Castaneda prestajal, da je postal vajenec Don - 27 -