STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Mentor: profesor dr. Marjan Ravbar Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov Koper, 2012

ZAHVALA dr. Marjanu Ravbarju za vodenje, koristne nasvete in pozitiven odnos do mojega dela; Jolandi Švent, socialni delavki v Domu za starejše občane Novo mesto, za ves trud glede posredovanje podatkov in prijaznost; Danieli Zečević, socialni delavki v Obalnem domu upokojencev Koper, za vse posredovane podatke in koristne nasvete; prijateljem in sošolcem za spodbudo med pisanjem diplome in za nepozabno študijsko obdobje; Jerci, Maji, Jerneji, ker ste mi vedno stale ob strani, me spodbujale in mi vplivale pozitivno energijo; mami in očetu, za vso finančno podporo in spodbudo v času študija ter po njem in ker sta verjela vame vsa ta študijska leta; vsem ostalim, ki ste kakorkoli prispevali k nastanku in izboljšanju diplomskega dela. 3

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) IZVLEČEK; V diplomskem delu raziskujemo geografske vidike problema ostarelosti prebivalstva v Sloveniji, saj se prebivalstvo v zadnjih letih pretirano stara. Staranje prebivalstva pomeni povečanje deleža prebivalstva nad določeno starostno mejo. To je običajno 65 let, ob hkratnem zmanjševanju števila otrok, mlajših od 15 let, in ob podaljševanju življenjske dobe prebivalcev. V zadnjih letih se je obravnavana tematika zelo pogosto začela pojavljati v širši javnosti in medijih. Osnovni razlog za takšen razvoj bi bile lahko ekonomske in družbene posledice, saj problem ogroža socialno državo, kar posledično vplivajo še na veliko drugih dogajanj, stvari, procesov. Eden od večjih problemov je tudi pomanjkanje potrebnih ustanov, centrov, domov za starejše, katerega glavna tema je to diplomsko delo. Celotno delo je interpretirano z vidika problematike staranja prebivalstva v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) na splošno, pomanjkanju potrebnih ustanov za starejše občane ter problematike lokacijske umestitve le-teh v prostor. V diplomskem delu bosta primerjani dve mestni občini, in sicer Mestna občina Koper (v nadaljevanju MOK) in Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju MONM) ter dve ustanovi v omenjenih občinah, Obalni dom upokojencev v Kopru ter Dom za starejše občane v Novem mestu. Na podlagi analiziranih vlog prosilcev, ki kažejo na preveliko povpraševanje in preskromno ponudbo, bomo poskušali prikazati možni lokacijski rešitvi za že omenjeni občini. KLJUČNE BESEDE: demografija, Slovenija, občine, ustanove, prebivalstvo. 4

AGING POPULATION AND GEOGRAPHICAL ASPECTS OF RETIREMENT HOMES (COMPARISON BETWEEN NOVO MESTO AND KOPER) ABSTRACT: This thesis investigates the geographical aspects of the problem of aging population in Slovenia, where the population in recent years is getting excessively older. Aging of population means an increase of percentage of population above certain age limit, usually 65 years, while simultaneously decreasing the number of children younger than 15 years, and at prolonging the lifespan of the inhabitants. The very topic over the last few years started to appear frequently in the wider public and the media. The basic reason for such development could be economic and social consequences, as the problem is endangering the welfare state. Such situations are consequently almost always influenced by a bunch of other events, matters, processes. One of the major problems is the lack of necessary institutions, centers, homes for the elderly, which is the main theme of the thesis. The entire project thus will be interpreted from point of view of the issue of aging of population in Slovenia in general and lack of the necessary institutions for the senior citizens and as well of the issue of their spatial placement into area. Compared will be two municipalities; Koper and Novo mesto and two institutions; coastal home of pensioners in Koper and Home for senior citizens in Novo mesto. Based on analyzed submitted applications, showing a too big enquires and modest offer, I will try to show the possible spatial solutions for the above mentioned municipalities. KEY WORDS: demography, Slovenia, municipalities, institutions, population 5

IZJAVA O AVTORSTVU Študentka, NINA RIFELJ, z vpisno številko 92031038, vpisana na študijski program GEOGRAFIJA KONTAKTNIH PROSTOROV, rojena 14. 2. 1985 v kraju NOVO MESTO, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: STARANJE PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) S svojim podpisom zagotavljam, da: - je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; - sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; - sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu; - se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del, kot mojih lastnih kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 UPB3); - se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na UP FHŠ; - je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je elektronska oblika posebej zahtevana). V Kopru, dne 07.01.2012 Podpis avtorice: 6

KAZALO 1 UVOD... 9 2 METODOLOŠKI NAČRT... 11 2.1 Struktura diplomskega dela... 11 2.2 Namen in cilji... 11 2.3 Delovne hipoteze... 12 2.4 Metode dela... 12 2.5. Terminologija... 13 3 DEMOGRAFSKI PROCES STARANJA PREBIVALSTVA... 15 3.1 Pregled razmer na področju staranja prebivalstva v Sloveniji... 15 3.2 Demografska analiza odstopanja prebivalcev Slovenije starejših od 65 let... 17 3.3 Analiza podatkov prebivalstva (primerjava mestnih občin Koper/Novo mesto) 19 3.4 Analiza podobnosti in razlike med občinama... 25 4 DEMOGRAFSKA ANALIZA... 27 4.1 Mestna občina KOPER... 27 4. Mestna občina Novo mesto... 33 4.3 Podobnosti/razlike med občinama... 38 5 SPLOŠNI PREGLED JAVNIH ZAVODOV... 40 5. 1 Število oskrbovancev oz. varovancev... 40 5.2 Starostna sestava oskrbovancev oz. varovancev... 41 5.3 Primerjava MOK - MONM... 44 6 PREDSTAVITEV USTANOV V MO KOPER IN NOVO MESTO... 47 6.1 Dom za starejše na Obali... 47 6.1.1 Obalni dom upokojencev Koper... 47 6.1.2 Dom upokojencev Izola... 50 6.1.3 Center za starejše občane Lucija... 51 7

6.1.4 Dom Danica d.o.o. Gažon... 51 6. 2 Dom za starejše v MO Novo mesto... 52 6.2.1 Dom starejših občanov Novo mesto... 52 6.3 Analiza podatkov starejšega prebivalstva po naseljih v občinah in primerjava s kapaciteto domov ter številom že zasedenih mest v domovih... 56 6.4 Analiza prosilcev obeh ustanov... 57 7 LOKACIJSKE MOŽNOSTI ZA NOVE INSTITUCIJE PO PLANU MOK IN MONM... 60 7.1 Mestna občina Koper... 60 7.2 MONM in načrti za prihodnost... 64 8 PREBIVALSTVO SLOVENIJE V PRIHODNOSTI... 67 9 SKLEP... 68 10 LITERATURA... 71 10.1 Internetni viri... 72 KAZALO GRAFOV... 75 KAZALO KART... 75 KAZALO SLIK... 76 KAZALO TABEL... 76 8

1 UVOD Živimo v času, ki nam vedno znova prinaša nove družbene spremembe bodisi politične, gospodarske ali demografske. Razviti svet, kamor spadajo tudi evropske družbe, se spopadajo s pospešenim procesom staranja prebivalstva, spremembami in problematiko, ki jo le-ta prinaša. Vse to se je zgodilo zaradi dolgoletnega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oziroma daljšega trajanja življenja. Podaljšanje življenjske dobe je najbolj značilen demografski pojav sodobne družbe. Upadanje števila rojstev je pojav, ki je prisoten predvsem v razvitih državah, vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Razlog za to je vsekakor spremenjen način življenja. Nov način življenja zahteva vedno več denarja in prostega časa, kar je povzročilo istočasno vedno večje zaposlovanje žensk. Temu je sledilo odlaganje rojstev na kasnejše obdobje in tudi manjše število otrok v družini. Povečal se je pomen individualizma, racionalnega obnašanja in povečevanja osebnega standarda (Urbanc, 2003, str. 11). Znižanje umrljivosti in s tem podaljšanje življenjske dobe je še eden značilen demografski pojav sodobne družbe, ki vodi v staranje prebivalstva. Število umrlih se po svetu manjša, saj je v začetku 20. stoletja bilo v Evropi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 45 let, v RS 52 let, danes pa je to naraslo na 80 let oz. 77 let (Ilič et. al, 2007). Zaradi podaljšanja življenja, je posledično tudi več ostarelih ljudi. Različne stroke, kot so demografija, geografija in sociologija, opozarjajo na problem staranja prebivalstva že desetletja. Vse demografske študije kažejo na povečevanje življenjske dobe in s tem tudi na število starejših ljudi. Iz vidika prostorskega planiranja je pri demografskih vprašanjih potrebno upoštevati socialne in družbene vidike, ki vplivajo na razvoj v prostoru. Ti so zelo pomembni, ker z različnimi resornimi politikami lahko neposredno ali posredno vplivajo na rabo prostora in poselitev. V prostorskem planu demografija služi za 9

ugotovitev stanja in razvojnih teženj poselitve ter prebivalstvene sestave v nekem območju (Gosar, 1998, str. 12). Na podlagi podatkov iz leta 2009 je v MOK obsegalo število starostnikov, to je starejših od 65 let, 17 % prebivalstva, v MONM je ta stopnja bila 15 %, v RS pa je povprečje 15,75 %. Zaradi že naštetih razlogov, se potrebe po oskrbi starostnikov iz leta v leta večajo. Tako smo priča, da se ljudje na listo čakajočih za dom starostnikov prijavljajo že v letih, ko so mobilni, zdravi, saj vedo, da bodo morali na prosto posteljo v domu za starostnike čakati tudi po več let. V domovih za starejše tako prevladujejo starostniki stari okoli 80 let (60 %). Potrebe po domovih so danes velike in nujne, kar potrjujejo tudi podatki Skupnosti socialnih zavodov v letu 2010. Tako v MOK čaka na sprejem v dom za starostnike 261 oseb, v Obalno-kraško regijo 1166, v MONM 417, na Dolenjskem pa 842. Danes je dolžnost države in občin, da poskrbijo za starostnike. Časi se spreminjajo in žal imajo mladi vedno manj časa za pomoč starejšim, kot so ga imeli včasih. Veliko težje je danes posvečati svoj čas skrbi za starejše. Tako je kvaliteta življenja starostnika odvisna predvsem od tega, kaj mu nudi občina. V diplomskem delu se med drugim zastavlja in raziskuje najboljša lokacija nove ustanove za starejše in sicer ali jo umestit na podeželje ali v mesto. Ena ali druga možnost prikazujeta različne možnosti za starostnike. Predvidevamo, da je v samem mestu lokacija boljša že zaradi vseh ostalih storitev, zaradi katerih je obratovanje same ustanove lažje (uslužbenci, obiski,..). Podeželje pa je po drugi strani bolj zaželeno s strani samih ljudi, ki tam živijo in si ne želijo selitve iz svojega kraja. V obeh obravnavanih občinah, MOK in MONM, je sicer glede na število prebivalcev v občini največ starostnikov v samem mestu. Velik delež ostarelih pa je ostal tudi na obrobju obeh občin, torej na podeželju. Glede na želje ostarelih na podeželju bi bilo smiselno postaviti novo ustanovo prav tam, kar bi iz geografskega vidika pomenilo ohranitev le tega. Najbolj razumno bi bilo, da bi se nove kapacitete (ustanove), ki jih obe občini definitivno potrebujeta, postavile v kraje, kjer je starejših največ. 10

2 METODOLOŠKI NAČRT 2.1 Struktura diplomskega dela Diplomsko delo je razdeljeno na štiri sklope. Prvi sklop zajema splošen oris oziroma pregled nad celotnim problemom staranja prebivalstva v RS. Zaradi lažjega razumevanja obravnavane tematike so v njem zajeta teoretična izhodišča. V drugem delu so vključene vse demografske analize, in sicer analizi MOK in MNNM. Temu sledi opis ter pregled javnih zavodov v RS in predstavitev dveh instituciji, ki bosta v diplomskem delu primerjani: Dom za starejše občane Novo mesto in Obalni dom upokojencev v Kopru. Sem spadajo tudi analize stanja varovancev v instituciji in analiza vseh vlog prosilcev, ki bi želeli vstopiti v institucijo. Četrti del prikazuje možne lokacijske rešitve za novo nastali instituciji v Kopru in Novem mestu, čemur sledi še povzetek celotnega diplomskega dela. 2.2 Namen in cilji Namen diplomskega dela je bil spoznati demografske značilnosti prebivalstva v Mestni občini Koper (v nadaljevanju MOK) in Mestni občini Novo mesto (v nadaljevanju MONM). Z analizo demografskih podatkov in vpogledom v prostor po naseljih v posamezni občini, smo želeli ugotoviti problematiko staranja in pomanjkanja kapacitet v ustanovah, kjer se starostniki nahajajo. Predstaviti smo želeli vso ponudbo varstva starejših v omenjenih občinah in v kolikšni meri so te institucije zasedene oziroma prezasedene. Zanimale so nas možnosti novih lokacij za potrebne ustanove, za oskrbo tega prebivalstva glede na njihovo število v posameznih naseljih. Podani so predlogi za rešitev problema glede pomanjkanja kapacitet. Cilji: na podlagi statističnih podatkov proučiti demografsko stanje v občinah Koper in Novo mesto, 11

pregledati vse možne institucije za starejše v omenjenih občinah, izbrati dve od omenjenih institucij in ju primerjati med sabo, na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih s strani institucij, analizirati vse vloge prosilcev (osebe, ki so po 65. letu starosti potencialni kandidati za vstop v institucijo), analizirati zgoraj omenjene vloge ne le številčno, temveč tudi iz katerih naselij in krajev so t. i. prosilci, analizirati prostorsko problematiko v občinah, poiskati nove lokacije za zagotovitev pogojev bivanja starejših, na podlagi stalnega prebivališča prosilcev (vloga v institucionalno varstvo), rezultatov demografskih študij (struktura oseb 65+ po naseljih v posamezni občini) in predlaganih lokacijskih rešitev v občinah, poskušati najti najboljšo možno rešitev prostorske umestitve novih ustanov. 2.3 Delovne hipoteze Na začetku proučevanja zastavljenega problema so bile zastavljene tri delovne hipoteze. 1. V obeh občinah se pojavlja problem ostarelosti prebivalstva. 2. Starostniki so v obeh občinah številčnejši od ponudbe kapacitet v ustanovah, namenjenih za njihovo bivanje. 3. Potrebujejo se nove ustanove (kapacitete), in sicer v MOK bi/nastaja v naselju Olmo, v MONM pa v naselju Gaberje ali na Pogancih. 2.4 Metode dela Problematika staranja in skrbi za starejše prebivalstvo je zelo široka in zapletena. Za pridobitev informacij in podatkov, na podlagi katerih je diplomsko delo nastalo, so bile uporabljene naslednje metode: 12

Pregled ter analiza virov in literature, ki nam je omogočil seznanitev z obravnavanimi pojmi in problematiko starostnikov v dveh občinah ter z institucijami, ki v njih delujeta. Demografski podatki so bili vsi pridobljeni na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (popisi prebivalcev, razni demografski kazalci, starostni piramidi, ). Vir podatkov sta bili ustanovi sami, torej Dom za starejše občane Novo mesto in Obalni dom upokojencev v Kopru (podatki o trenutni nameščenosti oseb in o vseh vlogah, ki so jih oddali prosilci.). Podatki so bili izdani na dan 31. 12. 2009, tako da smo jih lahko primerjali. Najpomembnejši parameter raziskovanja je kraj od koder prihajajo (kraj stalnega prebivališča) prosilci, saj smo na tak način ugotavljali, kje je najbolj potrebna in ugodna nova lokacijska rešitev za institucijo za starejše in kje že obstaja. Te podatke, o možnih lokacijah, smo dobili na občinah, na Uradih za okolje in prostor. Vse podatke smo analizirali in ugotovili, kje bi bila najboljša lokacija za tako imenovani nov zavod/ dom/ institucijo; Analiza in vrednotenje empiričnih podatkov, uporabljeni so bili različni računalniški programi in spletne aplikacije; Piso portal (MONM), Javni pregledovalnih prostorskih podatkov 3MAP/PROSTOR (MOK), KASPeR Kartografska aplikacija statističnih podatkov e-razsežnosti za grafične prikaze, Corel Draw za vpis imen naselij na karte. 2.5. Terminologija Starost in staranje Staranje je proces, ki spremlja posameznika vse življenje, starost pa je neko življenjsko obdobje v procesu in času staranja. Staranje je normalno biološko dogajanje, ki mu je podvrženo vsako živo bitje (Acetto, 1968). Do tridesetega leta so te spremembe označene kot razvoj in zorenje, po tej starosti pa prihaja do dodatnih sprememb, ki pomenijo počasno in normalno slabšanje vseh organskih sistemov. Starost je, podobno kot otroštvo in odraslost, fenomen generacijskih razlik. Starost ni le fiziološki proces, temveč je proces, odvisen od družbene skupnosti, družine, 13

človekovega duševnega zdravja, prehrane, okolja, v katerem živimo (Miloševič Arnold, 2003; Dragoš 2000). Oskrba starejših Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dolgotrajno oskrbo opredelila kot vrsto storitev za osebe, ki so skozi daljše časovno obdobje odvisne od pomoči drugih pri izvajanju temeljnih dnevnih opravil. Ta osnovna osebna oskrba se pogosto nudi v kombinaciji z osnovnimi zdravstvenimi storitvami (previjanje obvez, protibolečinska terapija, spremljanje zdravstvenega stanja, itd). Dolgotrajna oskrba pa vključuje tudi socialno oskrbo, pomoč v gospodinjstvu, nudenje transporta in druge oblike pomoči pri praktičnih opravilih, ki omogočajo osebi, da živi neodvisno življenje. Namen dolgotrajne oskrbe torej ni le preživetje osebe, ki potrebuje pomoč, pač pa zagotavljanje čim večje kakovosti njenega življenja z upoštevanjem njenih omejenih psihofizičnih sposobnosti (Organization for Economic.,2005; European commission, 2010). Prostorski vidik Prostorski vidik v geografiji želi spoznati na kakšen način so človekove dejavnosti razporejene in urejene na zemeljskem površju, kateri procesi so vodili k taki prostorski razporeditvi in tudi kako to vpliva na spreminjanje funkcije in podobe pokrajine (Černe, 1990). Prosilci Prosilci so osebe, ki so po 65. letu starosti potencialni kandidati za vstop v dom za starejše občane. Indeks staranja Indeks starosti (tudi indeks staranja) je razmerje med številom prebivalcev, starih 65 let ali več, in številom otrok, starih 0-14 let, pomnoženo s 100. 14

3 DEMOGRAFSKI PROCES STARANJA PREBIVALSTVA 3.1 Pregled razmer na področju staranja prebivalstva v Sloveniji Demografski prehod se je v Sloveniji končal v obdobju med popisoma 1953 in 1961 (Malačič, 1984, str. 684). Zato lahko starostno strukturo našega prebivalstva po popisu 1953 vzamemo ne le kot tisto, ki kaže stanje ob koncu demografskega prehoda, ampak tudi kot stanje, ko je Slovenija zapustila fazo zrelega prebivalstva. Slednje je povsem razumljivo, saj je bilo obdobje 1931-1953, zaradi druge svetovne vojne krizno obdobje. V kasnejših letih je, vse do popisa leta 2002, sledilo intenzivno staranje prebivalstva RS. Indeks staranja se je v tem obdobju povečal z indeksom 364,8, delovni kontingent se je povečal za 5 odstotnih točk, odstotka starih in otrok pa sta se gibala izrazito v nasprotni smeri. Prvi se je praktično podvojil, drugi pa se je zmanjšal skoraj na polovico. Če obdobje zaokrožimo, lahko rečemo, da se je prebivalstvo Slovenije v obdobju 50 letih, ne le izrazito postaralo, ampak je v tem času prišlo tudi do izredno velikih sprememb v deležih posameznih kontingentov prebivalstva. Najbolj intenzivno pa je ravno spreminjanje razmerja med starimi in mladimi. Dosedanji demografski razvoj Slovenije zaznamujejo trije pomembni znaki, ki časovno sovpadajo s tremi obdobji, in sicer (Javornik 2006, 60).: s koncem 19. stoletja, ko se je začela zniževati rodnost; z začetkom osemdesetih let 20. stoletja, ko se je pričela zviševati povprečna starost žensk ob rojstvu otrok. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je presegalo 70 let in celotna rodnost se je znižala pod vrednost 2,1. Prebivalstvo se je začelo pospešeno starati; tretje obdobje pa je nastopilo z začetkom 21. stoletja, ko so se posledice opisanih sprememb pokazale v zniževanju števila tistih skupin prebivalstva, ki so bistvenega pomena za nadaljnji socialni in ekonomski razvoj RS. 15

Staranje prebivalstva je tako tudi v RS proces, ki se mu ni in ne bo mogoče izogniti. Z upadanjem števila oz. s preskromnim številom rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja starostna sestava prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok (0 14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15 64 let) in delež starejših (t. j. oseb, starih 65 ali več let). Delež otrok se je od leta 1981 do leta 2004 zmanjšal s 23 % na 14 %; delež delovno sposobnega prebivalstva (15 64 let) pa se je v istem obdobju povečal s 66 % na 69,5 %. Delež oseb, starih 65 ali več let ta je v začetku osemdesetih let 20. stoletja obsegal 10 % se od leta 1987 stalno povečuje, tako je v letu 2004 že presegel 15 % (Starejše prebivalstvo, publikacija SURS, oktober 2010). Na podlagi zbranih podatkov na statističnem uradu Republike Slovenije v letu 2010, podatki iz januarja 2010 bistveno ne odstopajo od podatkov iz decembra 2009, zato tudi niso posebej vključeni. Kot zanimivost naj navedemo, da se je indeks staranja januarja 2010 celo znižal za 0,3 indeksne točke in je znašal 117,7, kar pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, 117,7 prebivalcev, starejših od 65 let. Tabela 1: Starostni kontingenti (v %) in indeks staranja prebivalstva Slovenije v obdobju 1991-2009. Starost 0-14 15-64 65 + Indeks Leto staranja 1991 20,6 68,5 10,9 53,1 2002 15,3 70,0 14,7 96,3 2003 14,8 70,4 14,9 103 2004 14,5 70,4 15,2 104,9 2005 14,2 70,3 15,5 108,7 2006 14,0 70,2 15,8 112,4 2007 13,9 69,9 16,1 116,3 2008 13,8 69,9 16,2 117,1 2009 13,9 69,5 16,5 118,0 Vir: Popisi prebivalstva od 1991 do 2010, SURS. 16

Iz tabele 1 je razvidno, kako se je od leta 1991 do 2002 povečal indeks staranja (število starih na 100 otrok) in kako je bilo leta 2003 prvič starejših ljudi (65+ let) več kot mladih (0-14 let). Posledice kritičnih demografskih sprememb na splošno, predvsem staranje prebivalstva, postajajo vse bolj očitne, saj vplivajo na vse družbene skupnosti. Kot pravi Malačič (2008, 795), lahko posledice sistematično razdelimo na demografske, ekonomske, socialne, psihološke, kulturne, institucionalne, politične in verjetno še kakšne. Najbolj obsežne in družbeno občutljive so, po njegovem, ekonomske in socialne posledice staranja.»aktualne socialno ekonomske posledice staranja prebivalstva se tičejo zaposlenosti in brezposelnosti, značilnosti upokojevanja oziroma prehoda iz aktivnosti v pokoj, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe starejšega prebivalstva«(malačič, 2008, 795). 3.2 Demografska analiza odstopanja prebivalcev Slovenije starejših od 65 let V tem poglavju diplomskega dela bi želeli predstaviti splošne demografske podatke za RS in sicer na dan 1. 1. 2010. Tabela 2 prikazuje število vseh Slovencev, ki so stari 65 let in več ter so s tem tudi potencialni kandidati za vstop, v tako imenovano, institucionalno varstvo. Poglavje se nadaljuje s pregledom demografskih podatkov po obravnavanih občinah Novo mesto in Koper, kjer želimo prikazati morebitna odstopanja podatkov pri občinah glede na podatke, zbrane za celotno RS. 17

Tabela 2: Prebivalstvo po nekaterih skupinah, spolu in starosti, Slovenija, 1. januar 2010 (podatki samo za prebivalstvo nad 65 let) STAROST (leta) PREBIVALSTVO Skupaj Moški Ženske 65-69 99.032 45.999 53.033 70-74 86.368 37.556 48.812 75-79 72.695 27.388 45.307 80-84 48.668 15.077 33.591 85-89 24.285 5.828 18.457 90-94 5.273 1.114 4.159 95-99 1.749 310 1.438 100+ 196 35 161 SKUPAJ 338.266 133.307 204.958 Vir: SURS, 2010. Tabela 2 prikazuje pregled slovenskega prebivalstva, starih nad 65 let. Iz nje se lahko razbere število potencialnih kandidatov, ki so 1. januarja 2010 dosegli starost, ki pogojuje vstop v institucijo oziroma po definiciji spadajo med starejše ali ostarelo prebivalstvo. Tabela opisuje tudi razmerje med spoloma in kaže na to, da je vsega skupaj 338.266 prebivalcev, ki so stari 65 ali več let, od tega pa jih je kar 61 % ali 204958 žensk in 39 % ali 133.307 moških. Razmerje med spoloma prikazuje tudi graf 1. 18

Graf 1: Prebivalstvo v Sloveniji nad 65 letu glede na spol Vir: SURS, 2010. 3.3 Analiza podatkov prebivalstva (primerjava mestnih občin Koper/Novo mesto) Podatki v tabeli 3 so vzeti iz popisa prebivalstva 1. 1. 2010, na Statističnem uradu RS. Tu želimo prikazati splošne demografske kazalce za obravnavani občini in jih med seboj primerjati. Tabela 3: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu MOK in MONM na dan 1. januar 2010 Občine Število prebivalcev Moški Ženske Skupaj Koper 26.009 26.203 52.212 Novo mesto 18.010 17.956 35.966 Vir: SURS, 2010. Iz tabele 3 je razvidno število prebivalcev, ki živijo v MOK in MONM. Koprska občina zajema 52.212 prebivalcev, med tem ko v Novem mestu prebiva 19

35.966 ljudi, kar je občutno manj kot v Kopru. Iz tega lahko sklepamo, da je temu tako, ker so se manjši kraji na Dolenjskem, ki so prej spadali pod MONM, že odcepili in postali samostojne občine (npr. Občina Šmarjeta). Pod MOK pa tako spada veliko bližnjih krajev, ki gravitirajo v Koper, kar je razlog za tako veliko razliko v številu prebivalcev med omenjenima občinama. Večji delež prebivalstva v MOK pa pripisujem tudi večjemu priseljevanju v občino in višji stopnji natalitete oziroma rodnosti. Graf 2 prikazuje število prebivalcev v obeh občinah. Graf 2: Število prebivalcev v MO Koper in MO Novo mesto VIR: SURS, 2010. Tabela 4 : Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine Koper in Novo mesto na dan 1. januar 2010 - skupaj Občina Starostne skupine (leta) 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 95-99 100 Koper 2.476 2.333 1.920 1.228 658 112 44 4 Novo mesto 1.647 1.499 1.171 748 302 72 30 5 Vir: SURS, 2010. 20

Tabela 4 nam prikazuje prebivalstvo po starostnih skupinah, in sicer od 65. leta dalje, saj nas zanima starejša populacija, ki je potencialna za vstop v kakršnokoli institucionalno varstvo ali podobno ustanovo. Že prej smo ugotovili, da je se občini precej razlikujeta že po samem številu vseh prebivalcev. Iz tega lahko sklepamo, da bo koprska občina prevladovala v vseh kazalcih, ki jih primerjamo, ni pa nujno. Tabela 4 prikazuje starostne skupine v razponu štirih let, in sicer od 65 leta do 100. Ker je v Kopru toliko več prebivalcev kot v Novem mestu, je tudi odstotek ljudi, starejših od 65 let, zato še enkrat večji. Za nižje starostne skupine nismo ugotavljali razlik, saj le ljudje, starejši od 65 let, izpolnjujejo pogoje za vstop v, za to, primerno ustanovo. Rezultat je še lepše viden preko grafa 3, ki kaže na občutno prevlado koprske občine. To pa tudi pomeni, da ima MOK veliko večje gravitacijsko zaledje kot pa MONM. Pri obeh občinah je opaziti največji delež prebivalstva v starostni skupini 65-69 let. Graf 3: Prikaz starostnih skupin v obeh izbranih občinah Vir: SURS, 2010. 21

Tabela 5: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, 1. januar 2010 moški Občina Starostne skupine (leta) 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 95-99 100 Koper 1183 975 753 388 193 32 10 1 Novo mesto 767 697 423 232 63 16 5 0 Vir: SURS, 2010. Tabela 6: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, 1. januar 2010 ženske Občina Starostne skupine (leta) 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 95-99 100 Koper 1293 1358 1167 840 465 80 34 3 Novo mesto 880 802 748 516 139 56 25 5 Vir: SURS, 2010. Tabeli 5 in 6 prikazujeta število moških in žensk v posamezni občini po starostnih skupinah. Iz tabel je razvidno, da je ženska populacija pri obeh občinah številčno močnejša, sploh v izbranih obdobjih po 69 letu. Skupno število vseh moških, starih 65 ali več let v MOK je 3.535, v MONM pa 2.203. Žensk, starih 65 ali več, je MOK 5.240, v MONM pa 3.271. Torej, v obeh občinah prevladuje ženska populacija, kot prikazuje graf 4. 22

Graf 4: Prikaz števila moških in žensk v MOK in MONM nad 69 let Vir: SURS, 2010. Tabela 7: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, povprečni starosti, indeksu staranja in spolu, občine, Slovenija, 1. januar 2010 skupaj Občina Izbrane starostne skupine (leta) Povpr. 0 1-5 6-14 0-14 15-18 19-26 15-49 15-59 15-64 65+ starost Indeks staranja KOPER 549 2355 3759 663 1785 5183 25449 33680 36774 8775 42,3 131,7 NOVO MESTO Vir: SURS, 2010. 406 1924 3141 5471 1607 3892 18288 23237 25021 5474 40,1 100,1 Povprečna starost v MOK znaša 42,3, v primerjalni občini MONM pa 40,1 let. Predvsem nas zanima indeks staranja, ki je kazalec razmerja med starim in mladim prebivalstvom. Zaradi podaljševanja življenjske dobe in vse manjše rodnosti je starega prebivalstva vedno več. Posledično temu se bodo posamezna območja razvijala na podlagi novih možnosti. V MOK znaša 131,7, v MONM pa 100,1. Podatek pove, koliko starejših prebivalcev živi v določeni občini na 100 mlajših 23

prebivalcev v isti občini, kot je prikazano v grafu 5. Indeks je veliko višji v MOK kot v NOMN, kar pomeni, da je v Kopru veliko več starega prebivalstva kot v Novem mestu. Graf 5: Indeks staranja in povprečna starost v izbranih mestnih občinah Koper in Novo mesto Vir: SURS, 2010 Tabela 8: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, povprečni starosti, indeksu staranja in spolu MO Koper in Novo mesto na dan 1. januar 2010 - moški Občina Izbrane starostne skupine (leta) Povpr. 0 1-5 6-14 0-14 15-18 19-26 15-49 15-59 15-64 65+ Indeks starost staranja KOPER 282 1192 1971 3445 937 2701 13332 17491 19029 3535 40,8 102,6 NOVO MESTO Vir: SURS, 2010. 220 980 1626 2826 805 2166 9713 12142 12981 2203 38,3 78,0 24

Tabela 9: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, povprečni starosti, indeksu staranja in spolu MO Koper n Novo mesto na dan 1. januar 2010 - ženske Občina Izbrane starostne skupine (leta) Povpr. 0 1-5 6-14 0-14 15-18 19-26 15-49 15-59 15-64 65+ starost Indeks staranja KOPER 267 1163 1788 3218 848 2482 12117 16189 17745 5240 43,9 162,8 NOVO MESTO Vir: SURS, 2010. 186 944 1515 2645 802 1726 8575 11095 12040 3271 41,8 123,7 Tabeli 8 in 9 kažeta na občutne razlike med spoloma, in sicer v obeh kazalcih (povprečna starost, indeks staranja) prevladujejo ženske. Rezultati so pričakovani, saj v RS živi več žensk kot moških, prav tako je njihova življenjska doba višja, kot pri moških. Ženske so v koprski občini povprečno stare približno 44 let, v novomeški pa 42 let, medtem ko so moški v Kopru povprečno stari skoraj 41 let, v Novem mestu pa 38. Glede na to, da je žensk v povprečju več in dosežejo višjo življenjsko dobo, je tudi indeks staranja, tako pričakovano, višji kot pri moških, tako v Kopru kot v Novem mestu. Kot že prej omenjeno indeks 120 pomeni, da na 100 mladih oseb (mlajših od 15 let) prebiva 120 starejših oseb (starejših od 64 let). 3.4 Analiza podobnosti in razlike med občinama Iz že omenjenih podatkov je razvidno, da je občina Koper, po deležu prebivalcev glede na RS, nekoliko večja od novomeške. Torej obsega 2,6 % celotne populacije RS, medtem ko je v občini Novo mesto 1,8 % celotnega prebivalstva. Iz tega izhaja dejstvo, da je MOK večja in po podatkih tudi gosteje naseljena, saj je tu povprečno število prebivalcev 169 na 1km 2, v MONM pa 154. Obe močno odstopata od slovenskega povprečja, ki znaša 101, vendar sta si po gostoti naseljenosti precej podobni. MOK, najmočnejša občina na Primorskem, igra vidno vlogo v slovenskem in obmejnem gospodarstvu. Upoštevajoč gospodarsko moč (Luka in terciarno gospodarstvo) in njeno zaledje, specifičnost ostalih regijskih občin, mednarodno gravitacijsko zaledja sosednje Italije in Hrvaške, predstavlja MOK zagotovo veliko 25

gravitacijsko zaledje. MONM je prav tako najmočnejša občina na Dolenjskem in predstavlja trgovsko, upravno, izobraževalno središče regije, ki je zelo pomembno tudi z vidika industrije (Krka, Revoz, Adria). Obe mestni občini spadata v centralna naselja državne ravni središča nacionalnega pomena. Le ta služijo oskrbi prebivalstva z družbeno in gospodarsko infrastrukturo, z javnimi in služnostnimi dejavnostmi ter ostalimi javnimi funkcijami na nacionalni ravni. Omogočajo vsestransko zadovoljevanje prebivalstva s specializiranimi dobrinami najvišjega pomena. So tudi sedeži možnih pokrajin in pomembnih gospodarskih (bančnih in zavarovalniških), visokošolskih in raziskovalnih organizacij, kakor tudi pomembnejših (pokrajinskih) kulturnih, socialnih, upravnih in sodstvenih dejavnosti. Imajo kvalitativno in kvantitativno raznovrstno ter specializirano ponudbo storitvenih in drugih dejavnosti. Zanje sta značilna tudi raznovrstnost delovnih mest in visoka diferenciacija gospodarskih področij oz. branž. Njihovo gravitacijsko zaledje obsega praviloma več kot 150.000 prebivalcev. Središča nacionalnega pomena imajo še pomembno nalogo: zgraditi morajo omrežne partnerske odnose do središč nižje regionalne ravni in do svojega podeželja (z vzpostavljanjem t. i. urbanih mrež z bližnjimi regionalnimi, medobčinskimi in lokalnimi središči), kar bo zaradi geografske oblikovitosti, socialno-gospodarskih, prometno infrastrukturnih, kulturnih in političnih razlogov, povezanih z regionalno pripadnostjo ljudi, zelo zahtevno (Ravbar, 2001). 26

4 DEMOGRAFSKA ANALIZA 4.1 Mestna občina KOPER Staranje prebivalstva je torej značilnost celotne Slovenije, vendar ima Obalnokraška regija še bolj neugodno strukturo prebivalstva. Tabela 10 prikazuje število starejših oseb, starih 65 let in več let v občinah območne enote ZZZS Območne enote Koper na dan 30. 6. 2006. Tabela 10: Prikaz prebivalstva po kategorijah od 65 let naprej v MO Koper Občina Število prebivalcev Število starih 65 Število starih v % glede na Število starih v % in več let število glede na število preb. v občini preb. v občini Divača 3.859 700 18,14 1,68 Hrpelje-Kozina 4.081 764 18,72 1,52 Ilirska Bistrica 14.163 2.591 18,29 1,60 Izola 15.284 2.496 16,33 0,97 Komen 3.538 687 19,42 1,30 Koper 49.827 8.401 16,86 1,11 Piran 17.470 2.984 17,08 1,13 Pivka 5.983 988 16,51 1,67 Postojna 14.851 2.146 14,45 1,19 Sežana 12.098 2.102 17,37 1,27 Skupaj 141.154 23.859 16,90 1,23 Vir: MOKP, 2007. Prikazani podatki v tabeli kažejo, da je med temi občinami največ starejših oseb v MOK, čeprav delež starejših oseb, glede na število vseh prebivalcev v posamezni občini, v omenjeni ni najvišji. 27

V MOK je bilo po popisu prebivalstva leta 1991 od 45.391 prebivalcev, starih 65 let in več let 4.855 oseb, kar pomeni 10,69 % vseh prebivalcev, ob popisu leta 2002 pa je bilo od 47.539 prebivalcev, starih 65 let in več let že 7.371 oseb, kar pomeni 15,51 % vseh prebivalcev. Na dan 30. 6. 2006 je bilo v MOK od 49.827 prebivalcev, starih 65 let in več let 8.401 oseb, kar pomeni 16,86 % vseh prebivalcev. Slika 1: Starostna Piramida MOK Vir: Občine v številkah, 2008. Za družbe s starejšim prebivalstvom, kakršno je tudi prebivalstvo MOK, je značilna oblika starostne piramide, ki spominja na žaro. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanja življenjske dobe in posledično večanja deleža prebivalstva, postajajo vrhovi piramid vse bolj kopasti v višjih starostnih kategorijah. Spodnji deli, ki predstavljalo mlado prebivalstvo, pa se vse bolj ožijo. Zaradi manjšega števila rodnosti med 1. svetovno vojno in večje umrljivosti zaradi starosti opazimo ugreznino pri starosti 85. let in več. Ugreznina pri starosti 60-64 let je posledica večje umrljivosti med 2. svetovno vojno. 28

Karta 1:Število prebivalcev MOK po naseljih, starejših od 65 let Vir: SURS, aplikacija KASPer, junij 2011 Podatki na zemljevidu 2011 Google, Tele Atlas Iz karte 1 lahko razberemo število starejših oseb (nad 65 let), ki bivajo po naseljih v MOK. Število starega prebivalstva je največje v mestu (v Kopru 4.449), kar je logično, saj je tudi število prebivalcev večje v mestu, kot na podeželju. Veliko starejših je tako tudi v naseljih Ankaran (477), Kampel, Sveti Anton, Hrvatini, Spodnje Škofije, Šmarje, Pobegi, Bertoki in Dekani. Karta 1 nam prikazuje, da imajo vasi pod kraškim robom največji delež starega prebivalstva (30-60 %). 29

Tabela 11 prikazuje rast števila starejših oseb, starih 65 in več let v MOK v obdobju od leta 1995 do 2006 ter primerjava z RS. Tabela 11: Prikaz rasti števila starejših nad 65 let v MO Koper MESTNA OBČINA KOPER REPUBLIKA SLOVENIJA Leto stanje na dan 31.12. Štev. preb. Št. starih 65 let in več Št. starih v % glede na št. preb. v občini Št. starih v % glede na št. preb. v občini Št. starih 65 let in več Št. starih v % glede na št. preb. v RS 1995 45.980 5.995 13,04 0,88 247.500 12,55 1996 47.692 6.323 13,26 0,95 255.408 12,85 1997 47.552 6.491 13,65 1,02 262.426 13,22 1998 47.543 6.709 14,11 1,08 268.587 13,58 1999 47.905 7.023 14,66 1,15 275.400 13,85 2000 48.251 7.256 15,04 1,12 281.406 14,14 2001 48.453 7.441 15,36 0,97 288.548 14,47 2002 48.595 7.630 15,70 0,87 294.654 14,77 2003 48.943 7.799 15,93 0,80 300.155 15,03 2004 49.090 8.033 16,36 0,85 306.484 15,34 2005 49.479 8.255 16,68 1,02 312.874 15,62 2006 49.827 8.401 16,86 1,11 316.338 15,75 Vir: MOK, 2007. Iz prikazanih podatkov v tabeli 11 je razvidna rast števila starejših oseb v MOK, starih 65 let in več. V obdobju od leta 1995 do leta 2006 se je število starejših oseb povečalo iz 13,04 % na 16,86 %, kar pomeni povečanje 3,82 %. Prikazane številke tudi dokazujejo, da je bil odstotek starejših oseb, starih 65 let in več v MOK v obdobju od leta 1995 do leta 2006 višji kot v RS. V letih 1995 do 2006 se je v RS za 81 tisoč ljudi zmanjšala skupina prebivalcev starih od 0 do 14 let in za 69 tisoč zvišala skupina starih 65 let in več, kar pomeni, da je skupina od 0 do 14 let starih prebivalcev manjša od skupine starih 65 let in več. Razmerje med obema skupinama pa je že omenjeni indeks staranja. 30

Karta 2:Povprečna starost prebivalcev občine Koper po naseljih Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij 2011. Karta prikazuje povprečno starost v MOK, in sicer v primerjavi z RS, za katero velja podatek, da je povprečna starost 41,7 leta. V MOK prednjačijo naslednja naselja, in sicer Črnotiče in Podgorje (50,2 let), Trebeše, Pregara, Hrastovlje, Rakitovec, Kubed in Osp, kjer se povprečne starosti gibljejo od 44 do 48 let ter odstopajo od povprečja. Iz tega lahko sklepamo, da so ta naselja dokaj nizko številčno poseljena, starejši prebivalci pa dvigujejo povprečno starost. Koprska občina je tako pri tem kazalcu nad slovenskim povprečjem, saj spada med občine, ki imajo najvišjo vrednost v državi. 31

V MOK je 8.401 prebivalcev starejših od 65 let, indeks staranja znaša 1,35 %, kar uvršča to občino na sam vrh Slovenije na 9. mesto (najvišji je Tolmin, kjer je indeks staranja 1,53 %, najnižji pa Domžale 0,76 %). Karta 3: Indeks staranja v občini Koper po naseljih Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij 2011 Čim nižji je indeks starosti, tem ugodnejša je sestava prebivalstva. Tako kot pri deležih starejšega prebivalstva, tudi tu zopet izstopajo naselja pod kraškim robom, ki imajo razmeroma majhen delež mladega in zelo velik delež starega prebivalstva. Sem spadajo še Koromači-Boškini, Zabavlje, Trebeše, Gradin, Črnotiče. 32

V tej regiji je pričakovati, glede na napovedi, nadaljnje upadanje števila prebivalstva, neugodna starostna struktura in staranje prebivalstva pa se bosta nadaljevala. Delež mladih do 15 leta bo v letu 2014 padel na 12,6 %, delež delovno sposobnega prebivalstva pa bo znašal 70,5 %, kar ne pomeni bistvenih sprememb glede na sedanje stanje, toda pričakovana dolžina življenja prebivalcev je prav v Obalno-kraški regiji najdaljša v RS, in znaša v povprečju 75,5 let. 4. Mestna občina Novo mesto Povzeto po Demografski študiji Novega mesta, ki jo je izdal Urbanistični inštitut RS leta 2006. Ob popisu prebivalstva leta 2002 je v MO Novo mesto živelo 40.925 prebivalcev (moški 20.017, ženske 20.908). Na kvadratni kilometer je tako živelo v povprečju 132 prebivalcev, kar bistveno presega slovensko povprečje (malo pod sto). Prebivalstvo je živelo v 13.796 gospodinjstvih (povprečna velikost 2,9 prebivalca na gospodinjstvo nekoliko presega slovensko povprečje 2,8). Slika 2: Starostna piramida MONM 33

Vir: Občine v številkah, 2008. Starostna piramida nam najbolj nazorno pokaže kakšen je demografski potencial občine. Ozek spodnji del piramide MONM je posledica nižanja rodnosti od 80. let preteklega stoletja dalje. Že tukaj se opazi, in logično lahko predvideva, nadaljnji skromen demografski razvoj. Oblika piramide (žara) in tudi razlogi za tako obliko so enaki kot pri MOK. Karta 4: Povprečna starost prebivalcev MONM po naseljih Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij 2011 34

Iz karte 4 lahko razberemo povprečno starost (je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva) po naseljih v MONM, ki znaša 40,8 let in je pod slovenskim povprečjem (41,7). Od naselij v omenjeni občini pa izstopajo Male brusnice (46,9), Češča vas (45,2), Trška gora, Šentjošt, Hrušica, Sela pri Ratežu. Število prebivalcev nekdanje»velike«občine Novo mesto je v obdobju 1869 1900 rahlo naraščalo, nato je sledil padec do leta 1910, po letu 1931 pa zopet rahlo narasel. Na splošno se je mlado prebivalstvo stalno odseljevalo. Podatki popisa prebivalstva leta 1948 kažejo, da se je število prebivalcev v primerjavi z letom 1931 celo znižalo. Nato je število prebivalcev praktično stagniralo vse do leta 1961. To obdobje že močno zaznamuje sedanjo demografsko sliko MONM. Odseljevanje iz širše regije je bilo po drugi svetovni vojni zelo intenzivno. Sledilo je obdobje koncentracije na regionalni ravni. Novo mesto se je začelo razvijati kot pomembno regionalno središče. V prvi fazi je»praznilo«svoje demografsko zaledje, sledilo pa je priseljevanje iz drugih občin (nekdanjih Jugoslovanskih republik) in število prebivalcev je začelo hitreje naraščati predvsem na račun samega mesta. V letih od 1961 do leta 1991 je število prebivalcev občine naraslo od 45.475 na 58.970. Istočasno je število prebivalcev naselja Novo mesto naraslo od 10.878 na 22.333. Število prebivalcev občine se je povečalo za 13.495, vendar je od tega bilo povečanje kar za 11.455 v naselju Novo mesto in le 2.040 v ostalih delih mestne občine. Zaradi preteklega priseljevanja je, na primer, delež starejših prebivalcev območja Novo mesto bistveno višji (15 %) kot na območju na primer treh najmanjših območij; Otočec, Velike Brusnice, Šmarjeta, Šmarješke Toplice, kjer znaša le 12 %. 35

Karta 5: Indeks staranja po naseljih MO Novo mesto Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij 2011 Razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let), pomnoženo s 100, lahko razberemo iz karte 5. Indeks staranja za MONM znaša 106,7 in je pod slovenskim povprečjem (116,5). Močno nadpovprečjem sta naselji Male Brusnice (433,3) in Gorenji Suhadol (300); ostala naselja, ki izstopajo pa so še: Dolnje Karteljevo, Hrušica, Veliki Orehek, Gornja Težka voda, Šentjošt, Trška gora. V omenjenih naseljih so ostali predvsem ostareli prebivalci, ki predstavljajo večino glede na število vseh, ki tam še živijo. 36

MONM je ena redkih občin v RS, ki je nad demografskim pragom, torej število rojenih presega število umrlih. Pri projekcijah prebivalstva uporabljamo povprečne slovenske koeficiente rodnosti in umrljivosti (njihov izračun zahteva zelo veliko populacijo). Kaže pa, da je rodnost na območju MONM nekoliko nad slovenskim povprečjem, hkrati pa moramo upoštevati, da je število umrlih nižje, ker se je že davno mnogo prebivalcev odselilo in umirajo drugje. V obdobju 1999 2004 je imela občina v povprečju tudi rahel pozitiven migracijski saldo tako da je število prebivalcev naraščalo povprečno letno za dobrih osemdesetih prebivalcev. (Demografska študija MONM, 2006) Karta 6: Prikaz starejših od 65 let po naseljih občine Novo mesto Vir: SURS, Aplikacija KASPer, (junij 2011) 37

Karta 6 prikazuje starejše prebivalstvo od 65 let v MONM. Razberemo lahko, da je največ starejših živi prav v Novem mestu in sicer 3.785 ljudi (v Sloveniji 338.944). Sledijo naselja kot so Gabrje s 100. prebivalci, Velike Brusnice (73), Smojenja vas (62), Stopiče (61), Prečna (59). Ta podatek nam pokaže, da največ ostarelih biva prav v Novem mestu in iz tega lahko sklepamo in predlagamo, da je Novo mesto tudi najbolj logična lokacija za novo institucijo, ki jo občina potrebuje. 4.3 Podobnosti/razlike med občinama Konec leta 2008 je imela MONM približno 35.600 prebivalcev, kar jo je med slovenskimi občinami uvrščalo na 6. mesto, med tem ko je MOK štela 51.300 prebivalcev in bila na na 4. mestu. Naravni prirast v MONM na 1.000 prebivalcev je bil v letu 2008 pozitiven in je znašal 3,4 (v Sloveniji 1,7), v MOK pa je znašal 2,0. Med prebivalci novomeške občine je bilo število najstarejših - kar je značilnost le redkih slovenskih občin - enako številu najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 100 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Obratno je v koprski občini, in sicer je bilo število najstarejših, tako kot v večini slovenskih občin, večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 136 oseb, starih 65 let ali več. Za razliko od MONM pa v MOK razmerje pove, da je bila vrednost indeksa za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev obeh občin dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji (povzeto po Slovenske občine v številkah, 2008). Prav tako se občini razlikujeta v podatkih po spolu, razen v vrednosti indeksa staranja za ženske, ki je v vseh slovenskih občinah višji od indeksa staranja za moške. V MONM in prav tako v MOK, kot v večini slovenskih občin, je bilo med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot pa takih, ki so bile stare manj kot 15 let. Pri moških pa je v MONM slika ravno obratna, v MOK pa enaka. 38

Povprečna starost občanov v MONM je bila 39,9 leta in je nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta), med tem ko je v MOK povprečna starost višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije in znaša 42,3 leta (povzeto po Slovenske občine v številkah, 2008). Po številu prebivalcev je občina Koper večja od novomeške. Razmerje moških in žensk je v obeh občina približno enako. Razlikujeta se v številu ostarelih in sicer jih je v MONM 5.545, med tem ko v MOK 8.791, celotna Slovenija pa jih šteje 338,944 (SURS, Kasper). Pri ugotavljanju prebivalcev nad 65 let je v obeh občinah je ženska populacija močnejša. Primerjali smo tudi delež prebivalcev določene starostne skupine v posamezni občini. V MONM prevladujejo mlajši (0-14 let) in sicer 15,5 znaša delež (za Slovenijo 14,2), v MOK pa je ta delež malce nižji, in sicer 13. Starostna skupina prebivalcev od 15-64 let je v obeh občinah približno enaka (NM 69,2; KP 70,3) in ne odstopa od slovenskega povprečja (69,3) (SURS, Kasper). 39

5 SPLOŠNI PREGLED JAVNIH ZAVODOV Že uvodoma smo ugotovili, da je staranje naraven proces, ki je značilen za vse družbe. V prejšnjih obdobjih je bilo starih ljudi sorazmerno malo, saj so zaradi bolezni in lakote umirali mlajši. Življenjska doba se je podaljšala predvsem na račun boljše ravni zdravstva in višje ekonomske ravni. Spremenjena struktura prebivalstva je tako zahtevala drugačen odnos do starejših. Trenutno se nahajamo v obdobju, ko starejši postajajo najmočnejša starostna skupina. Po letu 1991 je v Sloveniji začelo naraščati število neprofitnih organizacij, ki skrbijo tudi za starostnike. Eden od teh so domovi za upokojence, ki je tudi predmet diplomskega dela. Ustanovitev in delovanje domov je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V letu 2008 je v domovih za starejše, posebnih socialnovarstvenih zavodih in varstveno-delovnih centrih bivalo skupno 20.729 oskrbovancev oz. varovancev, od tega je bilo slabih 70 % žensk (SURS, Starejše prebivalstvo). 5. 1 Število oskrbovancev oz. varovancev V letu 2008 se je število oskrbovancev v domovih za starejše v primerjavi z letom 2007 povečalo za skoraj desetino. V posebnih socialnovarstvenih zavodih je v letu 2008 bivalo 2.478 oskrbovancev ali za dobra 2 % manj kot leto poprej. Tudi sicer se število oskrbovancev v omenjenih zavodih znižuje. Med temi oskrbovanci je bilo žensk približno za polovico. V varstveno-delovnih centrih pa je v letu 2008 bivalo 3.016 varovancev, to je za dobrih 15 % več kot leto poprej. Delež žensk je znašal dobri dve petini (Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi). 40

5.2 Starostna sestava oskrbovancev oz. varovancev V domovih za starejše so leta 2008 prevladovale osebe v starosti 80 let ali več, in sicer bilo jih je dobrih 60 %; delež teh oseb se je glede na leto 2007 še povečal. V letu 2008 je bilo med oskrbovanci v posebnih socialno-varstvenih zavodih največ oseb v starostnem razredu 50 59 let (25,1 %), sledile so osebe, stare 80 let in več (15,8 %), in osebe v starostnem razredu 40 49 let (15,7 %). Večina varovancev v varstveno-delovnih centrih je bila v letu 2008 stara do 45 let (81,7 %), najštevilčnejša med temi je bila starostna skupina 26 35 let (41,7 %). V nadaljevanju so le ti podatki prikazani v tabeli in grafih. Tabela 12: Oskrbovanci oz. varovanci v javnih socialnovarstvenih zavodih po spolu, Slovenija, 2006 2008. 2006 2007 2008 skupaj ženske moški skupaj ženske moški skupaj ženske moški Domovi za starejše 1369 10221 3.478 13.856 1.359 497 15.235 11.33 3.852 Posebni socialnovarstveni zavodi 2.590 1.325 1.265 2.531 1.256 275 2.478 1.221 1.25 Varstveno-delovni centri 587 1.160 1.47 2.621 1.176 1.445 3.016 1.34 1.674 Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi (2006-2008). 41

Graf 6: Varovanci v varstveno-delovnih centrih po starostnih skupinah, Slovenija, 2008 Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi (2006-2008). Graf 7: Oskrbovanci v posebnih socialnovarstvenih zavodih po starostnih skupinah, Slovenija, 2008 Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi (2006-2008). 42

Graf 8: Oskrbovanci v domovih za starejše po starostnih skupinah, Slovenija, 2008 Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi (2006-2008). 43

5.3 Primerjava MOK - MONM Karta 7: Domovi za ostarele (31. 12. 2009) Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan 31. 9. 2009 Karta 7 prikazuje prisotnost Domov za starejše v MONM (na karti označena s številko 085) in bližnji okolici. Iz nje je razvidno, da bližnje občine nimajo potrebnih ustanov za starejše, iz česar je možno sklepati, zakaj je v Domu starejših občanov Novo mesto tako veliko povpraševanje po nastanitvi. Vsa ta območja verjetno gravitirajo v največjo občino v njihovi okolici, ki jim nudi kakovostne socialne storitve v tem smislu. Primorska regija pa ima za razliko od Dolenjske, Domove za starejše prav v vsaki občini, kar nam kaže karta 8. Ker je MOK (na karti 050) po številu prebivalstva za tretjino večja od novomeške in ima kar 17 % starega prebivalstva, je tudi v MOK povpraševanje po nastanitvi v ustanovah veliko. 44

Karta 8:Domovi za ostarele (31. 12. 2009) Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan 31. 9. 2009 Karta 9: Oskrbovanci in oskrbovanke v domovih za ostarele, občine, Slovenija 31.12.2009 Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan 31.09.2009 Pri karti 9 primerjamo razlike med vsemi oskrbovanci v MONM in MOK in trdimo, da je Dom za starejše v Novem mestu številčnejše zaseden kot pa Obalni dom upokojencev v Kopru. 45

Karta 10: Ležišča v domovih za ostarele v MONM in MOK, 31. 12. 2009 Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan 31. 9. 2009 Na karti 10 prikazujemo število ležišč v domovih za ostarele na 1000 prebivalcev, starih 65 let in več v MONM in MOK. Menimo, da je v MONM tako od 50-74 ležišč na 1000 prebivalcev, med tem, ko jih je v MOK manj kot 49. Iz demografskih kazalcev lahko sklepamo, da je temu tako zaradi večjega števila ostarelih v MOK in približno enakih sposobnosti občine v smislu nudenja kapacitet za le-te, v primerjavi z MONM. 46

6 PREDSTAVITEV USTANOV V MO KOPER IN NOVO MESTO 6.1 Dom za starejše na Obali 6.1.1 Obalni dom upokojencev Koper Obalni dom upokojencev je bil zgrajen leta 1980. Njegova lokacija je prostorsko zelo ugodna, saj omogoča dobro povezavo s samim mestom Koper ter ostalo obalo. Njegova kapaciteta je 206 postelj. Čakalna doba za sprejem v dom znaša pet let in več. Čakalna lista je zasičena s prošnjami prosilcev. Prednost pri sprejemu imajo prebivalci MOK ter tisti, katerih otroci ne živijo na njenem območju. Dom ima svoj vrt in sprehajalne poti (Valenčič, 2007). Sliki 3 in 4 prikazujeta nameščenost Doma upokojencev v okolje. Slika 3: Obalni dom upokojencev v Kopru Vir: http://www.primorske.si/primorska/istra/strah-jih-je-hiranja.aspx 47

Slika 4: Obalni dom upokojencev Koper Koper Podatki : Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Datum izrisa: 16.12.2010 Lastniške in avtorske pravice pridržane. Razmnoževanje ni dovoljeno. Izris :Mestna občina Vir: spletna aplikacija MOK 3MAP/PROSTOR Avtor: Nina Rifelj, 16. 12. 2010 48

V Obalnem domu upokojencev v Kopru je 174 starostnikov iz MOK, ostali pa prihajajo iz drugih občin. Prostori so majhni, neprimerni za bivanje takšnega števila ljudi. V grafu 9 je prikazano iz katerih vasi v MOK prihajajo zavarovanci. MOK ima sicer 67 vasi, vendar so v Obalnem domu upokojencev trenutno nastanjeni varovanci le iz teh območji, ki so prikazani v omenjenem grafu (podatki na dan 31.12.2009, vir Obalni dom za upokojence Koper). Graf 9: Prikaz naselij v MO Koper, od kjer prihajajo zavarovanci v Obalnem domu upokojencev Koper Vir: SURS, 2010. Kot je razvidno iz grafa 9, je bilo konec leta 2009 v Obalnem domu upokojencev v Kopru največ oseb iz Kopra (120), kar je več kot polovico celotne zasedenosti (205) oziroma 59,1 %. Visok delež starejših prebivalcev prihajajo še iz naslednjih krajev: Ankarana 344 ali 4,6 %, Bertokov 157 ali 2,1 %, Dekanov 210 ali 2,8 %, Hrvatinov 165 ali 2,2 %, Pobegov (1,7 %), Prad (1,6 %), Spodnjih Škofij 226 ali 3 % 49

in Svetega Antona (2,2 %), v katerem je leta 2002 živelo 160 starejših prebivalcev. Kapaciteto doma so v istem obdobju zasedali tudi občani drugih občin, in sicer 8 jih je bilo iz Izole, kar predstavlja slabe 4 odstotke celotne kapacitete in občani iz Pirana, ki so prav tako kot izolski občani od povprečja številčnejše izstopali (11 oseb ali 5,4 %). Nekoliko večji odstotek predstavljajo tudi stanovalci iz Hrvatinov, in sicer 3,9 %. Tabela 13 prikazuje še stanovalce v Domu upokojencev, ki prihajajo iz drugih občin Slovenije. Iz tega lahko sklepamo, da je povpraševanje po mestih za oskrbo starejših v institucijah ogromno ali da imajo osebe, ki povprašujejo po lokaciji daleč stran od stalnega prebivališča, v domu znance, sorodnike. Tabela 13: Pregled oseb po ostalih domovih OSTALE OBČINE Število oseb v domu Beltinci 1 Ilirska Bistrica 1 Izola 8 Kočevje 1 Kozina 1 Litija 1 Ljubljana 4 Piran 11 Sežana 1 VSI SKUPAJ 205 Vir: SURS, 2010. 6.1.2 Dom upokojencev Izola Dom je bil ustanovljen leta 1953. Starostniki iz MOK se za bivanje v Domu upokojencev Izola odločijo, zaradi dolge čakalne liste v Obalnem dom upokojencev Koper (ODU), dobre lokacije in mnogih aktivnosti, ki se izvajajo v Domu upokojencev v Izoli (DU Izola, 2010). Glede na ostala dva domova v Slovenski Istri ima Dom upokojencev Izola visok delež starostnikov iz MOK s podeželskega okolja. 50

6.1.3 Center za starejše občane Lucija Center za starejše občane Lucija (slika 5) je zasebna družba s koncesijo za izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših oseb. Lastnika sta Plan Invest d. o. o. Portorož (51 %) ter Občina Piran (49 %). Družba je bila ustanovljena leta 2006 in je, takoj po ustanovitvi ter pridobitvi koncesije, začela s pridobivanjem ustrezne dokumentacije za izgradnjo doma za starejše. 1. decembra 2008 je Center začel z izvajanjem svoje dejavnosti (Center za starejše občane Lucija, 2010). Zelo visok delež je oskrbovancev iz MOK, ki prihajajo iz mestnega okolja (85 %). Slika 5: Center za starejše občane Lucija Vir: http://www.center-lucija.si/, 2011. 6.1.4 Dom Danica d.o.o. Gažon Dom Danica d. o. o. v Gažonu izvaja institucionalno varstvo starejših oseb kot zasebni dom. Od leta 2004 je registriran kot zasebni dom in ima dovoljenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Starostnikom nudi prehodno obliko nastanitve, ko le-ti čakajo na nastanitev v druge domove za upokojence. Prednost doma je v majhnem številu oskrbovancev, saj je tako mogoča individualna obravnava vsakega posameznika in hitro prepoznavanje zdravstvenih sprememb (Dom Danica, 2010). 51

6. 2 Dom za starejše v MO Novo mesto Za razliko od Obale, kjer so trije domovi za starejše, je v MONM na razpolago trenutno le eden, eden je še v zasebni lasti v Šmarjeških Toplicah. 6.2.1 Dom starejših občanov Novo mesto Dom starejših občanov Novo mesto je bil zgrajen konec let 1979, vanj so se istega leta vselili tudi že prvi stanovalci. Kasneje je bil tudi dograjen in obnovljen, tako, da danes nudi dom 360 stanovalcem, za katere skrbi skoraj 200 zaposlenih. Slika 6: Dom starejših občanov Novo mesto Vir: http://www.dso-novomesto.com/predstavitev.html, 2011. Iz prostorskega vidika, Dom leži v urejenem okolju, na zelo dobro dostopnem mestu, blizu centru mesta. Prav zaradi tega, stanovalce redno obiskujejo številni mlajši in starejši prostovoljci, ki na svoj način pomagajo in prispevajo k kvalitetnejšemu življenju v domu. Nudijo tudi socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu za upravičence iz občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk. 52

Slika 7: Dom starejših občanov Novo mesto Vir: Spletna aplikacija MONM PISO, 2010. 53

Graf 10 nam prikazuje od kje prihajajo stanovalci v Domu starejših občanov v Novem mestu. Ker nismo imeli podatkov iz določenih krajev, oziroma je ta številka 0, smo jih izpustili iz prikaza. Največ stanovalcev prihaja iz MONM, teh je 65 %, ostalih 35 % pa je razdeljeno po vseh ostalih vaseh, kar je razvidno iz grafa 10. Graf 10: Prikaz oseb, ki stanujejo v Dom za starejših Novo mesto iz posameznih naselij Vir: Dom starejših občanov Novo mesto, stanje na dan 31.12.2009. 54

Tabela 14: Pregled oseb po domovih OSTALE OBČINE Število oseb v domu Brežice 3 Črnomelj 4 Dolenjske Toplice 16 Grosuplje 2 Kočevje 1 Krško 3 Ljubljana 10 Loški potok 2 Metlika 1 Mirna peč 13 Radeče 1 Ribnica 1 Semič 2 Sevnica 1 Straža 22 Šentjernej 17 Šentrupert 1 Škocjan 17 Šmarješke Toplice 11 Šmartno pri Litji 1 Trebnje 1 Žužemberk 16 VSI SKUPAJ 146 Vir: Dom starejših občanov Novo mesto, stanje na dan 31.12.2009. Celotna kapaciteta institucije Doma starejših občanov Novo mesto je 360. V njem so v večini nastanjeni prebivalci iz samega centra Novega mesta, teh je 136 ali 48,96 %. Povišani deleži nastanjenih v omenjenem domu so opazni še pri naslednjih naseljih: Straža 22 ali 6,2 %, iz Škocjana in Šentjerneja je bilo konec leta 2009 v 55

domu 17 oseb oz. 4,7 %, iz Dolenjskih Toplic in Žužemberka pa jih je bilo 16 ali 4,4 %. Nekoliko izstopa naselje Mirna peč s 13-timi osebami, katerih delež znaša 3,6 %. Od vseh 70-tih naselij MONM, po podatkih popisa prebivalstva SURS-a za leto 2002, prevladujejo naslednja naselja, kjer so prebivalci starejši od 65 let, in sicer: Gabrje z 80-timi osebami ali 1,5 4% celotnega 5.176 številčnega starejšega prebivalstva v MONM. Novomeščanov je 2.944, kar znaša 56,8 % od vseh 5.176-tih oseb. Povečane deleže je mogoče še opaziti v naseljih Uršna sela (77 ali 1,5 %), Otočec (53), Prečna (47), Velike Brusnice (48), Dolž (38), Črmošnjice pri Stopičah (35) in Birčna vas (33). 6.3 Analiza podatkov starejšega prebivalstva po naseljih v občinah in primerjava s kapaciteto domov ter številom že zasedenih mest v domovih V tem poglavju bomo skušali interpretirati število prebivalcev, ki so starejši od 65 leta, in sicer koliko jih živi v občini oziroma podrobneje v katerem kraju/naselju. Hkrati pa bodo ti podatki primerjani s podatki, ki smo jih pridobili v Domu starejših občanov Novo mesto in Obalnem domu upokojencev v Kopru. To so podatki, ki zajemajo vse prebivalce v omenjenih ustanovah, ki trenutno prebivajo tam, primerjani pa bodo s kraji njihovega stalnega prebivališča (kraja) v občini (ti podatki so bili pridobljeni v obeh domovih na dan 31.12.2009). Podatke, ki kažejo koliko starejših prebivalcev (65 let in več) živi po naseljih v občini smo pridobili na uradni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Tabela 15: Predstavitev domov upokojencev v Novem mestu in Kopru KAZALCI INSTITUCIJI Dom starejših občanov NM Obalni dom upokojencev KP Tip institucije javni, socialno varstveni zavod javni, socialno varstveni zavod Leto izgradnje 1979 1981 Lokacija doma obrobje mesta, naselje Šmihel obrobje mesta, naselje Markovec Kapaciteta ljudi 360 205 56

Število zaposlenih več kot 200 100 Osnovna dejavnost bivanje v eno, dvoposteljnih in več posteljnih sobah bivanje v eno, dvoposteljnih in več posteljnih sobah Oddelki stanovanjski, negovalni stanovanjski, negovalni Vir: Spletni strani obeh institucij 6.4 Analiza prosilcev obeh ustanov Po statističnih podatkih iz leta 2010 živi v Kopru 8.742 ljudi starih nad 65 let. Kapaciteta Obalnega doma upokojencev v Kopru obsega nastanitev 205-tih oseb. V letu 2009 je bilo oddanih 126 prošenj. Tabela 16. prikazuje analizo prosilcev oddanih prošenj za sprejem v Obalni dom upokojencev v Kopru. Tabela 16: Število prošenj v Obalnem domu upokojencev v Kopru Število prošenj Delež v % MO Koper 76 60 Obala 18 14 Primorska 5 4 Ostali iz Slovenije 27 22 S k u p a j 126 100 Vir: Obalni dom upokojencev, 2009. V Obalni dom upokojencev prihaja največ prošenj iz MOK, saj le-ti imajo tudi prednost za nastanitev vanj. Na drugem metu so prosilci iz drugih mest po Sloveniji. To lahko utemeljimo s tem, da si veliko ljudi želi živeti zraven morja, kjer je ugodna klima in topli dolgi dnevi veliko dni v letu. V grafu 11 so prikazani še odstotki prosilcev za Obalni dom upokojencev v Kopru iz RS. 57

Graf 11: Prikaz deležev sprejetih prošenj za Obalni dom upokojencev Vir: Obalni dom upokojencev, 2009. V MONM je, po statističnih podatkih za leto 2010, bilo ostarelih prebivalcev 5.474. Na dan, 31. 12. 2009, je bilo 807 prosilcev za Dom starejših občanov, tabela 17 pa prikazuje pregled oddanih prošenj v letu 2009. Tabela 17: Pregled števila prošenj za Dom starejših občanov Novo mesto Število prošenj Delež v % MO Novo mesto 333 41 Jugovzhodna Slovenija 271 34 (brez Novega mesta) Ostali iz Slovenije 203 25 S k u p a j 807 100 Vir: Dom starejših občanov, 2009. Kot je razvidno iz tabele 17 je največ prošenj prihajalo iz jugovzhodnega dela Slovenije, kjer leži tudi Novo mesto. Število prošenj iz tega dela Slovenije znaša 75 %, ostalih 25 % pa so iz drugih krajev RS. Toliko večje število sprejetih prošenj v 58

primerjavi s Koprom, lahko utemeljimo s tem, da je v Novem mestu to edina javna institucija in pokriva skoraj celotno regijo. V grafu 12 so še prikazani odstotki prošenj za vstop v Dom starejših občanov Novo mesto. Graf 12: Prikaz prošenj za vstop v Dom starejših občanov Novo mesto po deležih Vir: Dom starejših občanov, 2009. 59

7 LOKACIJSKE MOŽNOSTI ZA NOVE INSTITUCIJE PO PLANU MOK IN MONM 7.1 Mestna občina Koper Domove za ostarele je mogoče graditi na vseh stavbnih zemljiščih, ki so opredeljena z namensko rabo za centralne dejavnosti ali za stanovanja. Kot določa občinski plan in Družbeni plan občine Koper ter Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana MOK, je na območjih z namensko rabo za centralne dejavnosti in na območjih za stanovanja, dopustno locirati naslednje dejavnosti in objekte, ki so navedeni v nadaljevanju (Deranja D., MOK): Območja za stanovanja Območja za stanovanja so prednostno namenjena gradnji stanovanj za stalno bivanje ter spremljajočim dejavnostim, kot so: trgovina osnovne oskrbe, vrtec, otroško igrišče, večnamensko igrišče, prostori krajevne skupnosti, prostori društev, domovi za ostarele občane, sekundarna (počitniška) stanovanja, osebne obrtne storitve; možne so tudi vse dopolnilne dejavnosti, ki so sprejemljive za stanovanjsko okolje: samopostrežne in specializirane trgovine, šole, športna igrišča, poslovni prostori (banka, pošta, predstavništva, biroji itd.), nemoteče servisne dejavnosti itd (Deranja D., MOK) Območja za centralne dejavnosti Območje za centralne dejavnosti so prednostno namenjena razvoju oskrbnih in storitvenih (terciarnih in kvartarnih) dejavnosti, kakor tudi v mešani rabi (mestno središče). V območja centralnih dejavnosti sodijo trgovina s priročnimi skladišči, hoteli, turistična naselja in druga gostinsko-turistična dejavnost, storitve na področju prometa in zvez, osebne storitvene dejavnosti, storitve gospodinjstvom, posamezne 60

proizvodno-servisne dejavnosti (ki niso moteče za bivalno okolje), izobraževalne, zdravstvene in socialne ustanove, športno-rekreacijski objekti in urejanja igrišča, nastavitveni centri, domovi za ostarele, šolski nastanitveni centri in podobno, kulturne ustanove, poslovne storitve, predstavništva, javna uprava, finančne, zavarovalniške in druge storitve, itd. Trenutno je v MOK aktiven en dom za ostarele (Markovec) in en koncesionar z dovoljenjem za delo za varstvo starejših v oskrbnem domu (Dom Danica d. o. o., Gažon). Julija, 2010 je bil sprejet nov prostorski izvedbeni akt (občinski podrobni prostorski načrt), ki predvideva gradnjo doma za starejše občane na lokaciji v Olmu (med sedanjim vrtcem in Ulico generala Levičnika). Koncesijo za ta dom ima/bo imel Dom upokojencev Ptuj. Pobuda je bila dana tudi za pripravo prostorskega akta za ureditev doma za starejše občane v Šmarjah (vendar je potem investitor izgubil zanimanje in je bil predlog opuščen), obstaja pa tudi pobuda za pripravo prostorskega akta za ureditev neke vrste naselja za starejše občane na Šantomi nad Bertoki, vendar zaenkrat ostaja le pri tem. Zanimalo nas je, ali investitorji tudi vložijo pobudo za določitev območij stavbnih zemljišč za izgradnjo doma starejših. Ugotovili smo, da tega ne počno, ker je to že določeno z občinskim planom vlagajo pa pobude za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (občinskih podrobnih prostorskih načrtov), s katerimi se predvidi ureditve. To je nato podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo (Deranja D., MOK). Slika 8 prikazuje predvideno lokacijo novega Doma starejših občanov v naselju Olmo v Kopru. 61

Slika 8: Predvidena lokacija novega Doma starejših občanov Olmo Vir: MOKP, 2010 Februarja 2011 se je v naselju Olmo v Kopru začela gradnja novega doma upokojencev, ki ga je na zemlji MOK začel graditi ptujski dom upokojencev. Nova ustanova naj bi zadostila vsem sodobnim standardom oskrbe starejših, v njem naj bi bilo prostora za 150 varovancev, ki potrebujejo dnevno oskrbo, za 25 varovancev pa naj bi organizirali dnevno varstvo. Dom naj bi bil končan konec leta 2012. Sedanji dom na Markovcu ima kapacitete 205 oseb. Potrebe po nastanitvi v domu so se v zadnjem času močno povečale. Spremenila se je tudi struktura oskrbovancev, predvsem v smislu najzahtevnejše nege, kar je tudi povečalo stroške doma. V koprski občini je delež starostnikov 17 odstotkov glede na slovensko povprečje. Zaradi velikih potreb po oskrbi starostnikov, se je MOK odločila nov projekt, in sicer gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj. Namenjena bodo starejšim občanom, ki ne morejo več samostojno živeti. Stanovanjski sklad MOK jih bo gradil v soinvestitorstvu z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prednost pri dodelitvi stanovanj pa bo oblikovana kot neprofitna najemnina. 62

Slika 9: Bodoči dom upokojencev v Olmu Vir: Timotej Pirjevec, Mestna občina Koper http://www.koper.si, 2010. Slika 10: Bodoči dom upokojencev v Olmu Vir: Timotej Pirjevec, Mestna občina Koper http://www.koper.si, 2010. 63

7.2 MONM in načrti za prihodnost Gravitacijsko območje Novega mesta je zaključeno regionalno območje, v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport, oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. V omrežju urbanih naselij se razmešča družbene in storitvene dejavnosti ter druge funkcije javnega značaja glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev, drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev (Odlok Občinskega prostorskega načrta MO Novo mesto). Po informacijah, ki smo jih prejeli iz MONM, je bila, za gradnjo novega objekta (dom za starejše občane) na novi lokaciji v letu 2010, podana le ena pobuda, in sicer na parcelah, ki spadajo v naselje Gabrje. To je bila individualna pobuda. Obravnavano območje spada v Novomeško pokrajino, ki je središčna Dolenjska pokrajina z naselji na levem in desnem bregu reke Krke. Eden od njenih delov je tudi osrednji del novomeške kotline z Novim mestom, ki je najbolj gosto poseljen del Novomeške pokrajine. Na širšem območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta se teren že začne dvigovati proti Gorjancem oziroma proti Vahti, ki se nahaja na 615m nadmorske višine. 64

Slika 11: Panorama Novo mesto Vir: http://www.dolenjskilist.si/2010/06/02/29379/, 2010. MONM je v letu 2007 pristopila k izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta Poganci (v nadaljevanju: OPPN, OPPN Poganci). Obravnavano območje Poganci leži na južnem obrobju Novega mesta v bližini stanovanjskih naselij Jedinščica in Regrča vas, za kateri je značilna enodružinska stanovanjska pozidava. Celotno območje predvidenih posegov meri približno 5,87 ha. Območje predvidenega OPPN se nahaja v južnem delu Novega mesta, na delu bivše ureditve za obrambne potrebe RS, ki dolgoročno ni več namenjeno za tovrstne potrebe in je sedaj namenjeno sanaciji oziroma urbanizaciji. Na delu predvidenega območja OPPN Poganci že dobro desetletje deluje poslovni objekt podjetja Kolpa d. d. Metlika. Preostali, delno pozidani del, je predviden za urbanistično in arhitekturno prenovo z gradnjo stanovanj, oskrbovanih stanovanj in spremljajočih storitvenih dejavnosti oskrbe in družbenih dejavnosti. Namera investitorja je sanacija opuščenega vojaškega območja z novo pozidavo v naslednjem naboru: stanovanjske stavbe različnih tipologij, večstanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, dom za ostarele občane ter spremljajoči program za trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti (OPPN, 2007). 65

V okviru celovite zasnove obravnavanega prostora je predvidena ureditev novih parcel ter gradnja varovanih stanovanj, stanovanj in spremljajočih storitvenih dejavnosti oskrbe in družbenih dejavnosti (OPPN, 2007). Prav tako je v okviru urejanja območja predvidena ureditev novih parcel, v sklopu katerih je na podlagi Variantnih rešitve kompleksa Poganci (Arha d. o. o., Črnomelj, september 2007) predvidena gradnja objektov različnih tipologij z družbeno - stanovanjsko poslovno rabo, in sicer: - dom starejših občanov (152 oseb / ležišč): - stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji (predvidoma 2 stavbi s po 6 bivalnimi enotami in 3 stavbe po 10 bivalnih enot). Slika 12: Načrt ureditvenega območja Poganci Vir: OPPN Poganci (Sprejet dokument 2008). 66