Petra Zajc, dr. med. spec. druž.med. Andreja Semolič Valič, dipl. m.s. Zdravstveni dom Ljubljana

Similar documents
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

Vaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni

Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje?

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA KLEMENČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNlKA Z ISHEMIČNO BOLEZNIJO SRCA

Ljudska univerza Radovljica. Gradivo za predmet OSNOVE GOSTINSTVA IN TURIZMA Gradivo za interno uporabo. Program: Gastronomsko turistični tehnik

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM

ANALIZA ŠPORTNIH DEJAVNOSTI, PREHRANSKIH NAVAD IN UŽIVANJA DROG ŽENSK, OBOLELIH ZA OSTEOPOROZO

PREKOMERNA TEŢA Z VIDIKA NEENAKOSTI V ZDRAVJU

VAROVALNA IN DIETNA PREHRANA ZA STAREJŠE

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II

PREHRANA MLADIH ŠPORTNIKOV - PREGLED ZNANSTVENE IN STROKOVNE LITERATURE

MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE

Spomladanska prehrana pri sladkornem bolniku

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

POČUTJE NOSEČNIC GLEDE NA NJIHOVO ŠPORTNO AKTIVNOST

Optimistično. čez vse ovire. Amputacije. Diabetiki. zaradi diabetesa. Kuharski tečaji v Dita centru. v krizi izjemno slabo uravnavajo sladkor

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK

Avtorica Jana Luketa Artenjak

Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NINA OBERSTAR

Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Dokument je bil sprejet na 20. redni seji Zbora MSS, Oznaka: MSS Programski dokument ZDRAVJE MLADIH

Svetovni dan srca, 29. september 2013 Po poti, ki vodi do zdravega srca!

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO. Anja Žohar

David Perlmutter, dr. med., s sodelovanjem Kristin Loberg. ZDRAVI možgani

Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih

ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA V DRUŽINSKI MEDICINI PRIKAZ NA MODELU RAKA DEBELEGA ČREVESA IN DANKE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK

Skupaj za zdravje človeka in narave

PROGRAM ŠPORTNE VADBE ZA OTROKE S PREKOMERNO TELESNO TEŽO

DIPLOMSKO DELO. Ljubljana, 2016 AJDA STRNAD

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA

WELLNESS V TERMAH OLIMIA

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Življenje s celiakijo

OSREDNJA TEMA: Sladkorna bolezen in debelost. AKTUALNO: 11. kongres društev diabetikov na Hrvaškem Srečanje DiaMind v Ljubljani.

ANALIZA PREHRANSKE KAKOVOSTI OSNOVNOŠOLSKIH MALIC PO POSAMEZNIH REGIJAH V SLOVENIJI

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO. Zvezdana Pavletič

Smernice EU o telesni dejavnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

SISTEMSKA TERAPIJA PLJUČNEGA RAKA PRIROČNIK ZA BOLNIKE

SHEMA ŠOLSKEGA SADJAPOMEN ZA ZDRAVJE. 4. februar 2010

TELESNA VADBA LJUDI Z OSTEOPOROZO

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija

UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO

POSKRBIMO ZA PRIHODNOST PREPOZNAJMO SLADKORNO BOLEZEN PRAVOČASNO. b o l e z e n

ŽENSKA IN SLADKORNA BOLEZEN. b o l e z e n. Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN Javno glasilo 95

ISSN Letnik 29 številka GLASILO DRUŠTVA ONKOLOŠKIH BOLNIKOV SLOVENIJE

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROK ČERNE

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Stres in bolezen. Maja Bogataj mentor: prof. dr. Peter Umek

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater

Lidija Puš KUHARSKA KNJIGA ZA MAČJE GURMANE

Skupaj za zdravje človeka in narave

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

ŠPORTNA VADBA Z VEČNAMENSKIMI VADBENIMI TRAKOVI ZA NOSEČNICE

Za mleko ni krize OGLASNA PRILOGA

Skupaj za zdravje človeka in narave

STRES NA DELOVNEM MESTU

Kaj določa a zdravje ljudi

PROGRAM ŠPORTNE VADBE ZA NOSEČNICE

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

Zaznavanje preobremenitvenega sindroma pri tekačicah na dolge proge s pomočjo nekaterih psiholoških in bioloških parametrov

SOCIALNE IN TENIŠKE ZNAČILNOSTI REKREATIVNIH IGRALCEV TENISA V SLOVENIJI

DROGE, SPOLNOST in DIJAKI GIMNAZIJE RAVNE

Revija za zdrav življenjski slog

Skupaj za zdravje človeka in narave

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave

prehrana, Varovanje zdravja - telesna dejavnost in pozitivna samopodoba zbornik predavanj

ZNAČILNOSTI REAGIRANJA V STRESU PRI STRELJANJU V BIATLONU

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI

Skupaj za zdravje človeka in narave

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca

STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO

Halina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ

Skupaj za zdravje človeka in narave

Transcription:

Petra Zajc, dr. med. spec. druž.med. Andreja Semolič Valič, dipl. m.s. Zdravstveni dom Ljubljana

...popoldne sem razpet med verouk, skupine, obveznosti od plačevanja elektrike do kam postaviti mize za agape po žegnanjski nedelji......vsak hip me nekdo potrebuje......priti v novo župnijo je stresno, vse ti je novo, ampak moraš plavati......ja, bil sem na dopustu, z ministranti in pevci smo šli na morje......saj grem na bližnji hrib, da se malo sprostim, ampak telefon stalno zvoni......nedelja je Gospodov dan?...mojega kolega je zadel infarkt in to pri 43-ih letih!...zaradi bolečin v hrbtenici težko opravljam svoje poslanstvo......se meni to res ne more zgoditi? Jutri pa bom...

Življenjski slog Okolje Dednost Kronične nenalezljive bolezni Prezgodnja smrt Znižana kakovost življenja

Starost 40 let: zdrav, kadilec od poznih dvajsetih let,družina z majhnimi otroki, dela v nadzoru proizvodnje. Starost 50 let: še kadi, pokašljuje, drugih težav nima. Mejno višji krvni sladkor in pritisk- svetovana dieta primerna za bolnike s sladkorno boleznijo. Starost 65 let: pred 1 letom srčni infarkt, več se giblje, poskušal nehati kaditi, ima zdravila za pritisk in sladkor. Danes, 87 let: prihaja na prevzo rane na nogi, imel je več posegov na ožilju, noge ga bolijo. Zmore krajšo hojo, velikokrat zadihan, zdravi se zaradi KOPB, ne kadi več. Noge mu otekajo. Spi z visokim vzglavjem. Za zdravljenje sladkorne bolezni ima insulin. A navkljub vsem težavam veder...če bi bil še enkrat mlad bi živel drugače. SVOJO STAROST USTVARJAMO ZDAJ...

Kronične nenalezljive bolezni sodijo med vodilne vzroke smrti in prezgodnje umrljivosti in povzročajo do kar 80 % vseh smrti. Skoraj vsak 4. odrasel človek na svetu in vsak 3. odrasel Slovenec živi z arterijsko hipertenzijo (skupaj 1,8 milijarde ljudi) Bolezni srca in ožilja so v svetu in Sloveniji vodilni vzrok smrti (letno umre17,3 milijona ljudi) Največ Slovencev zboli in umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga... Leta 2016 je imelo v svetu 39 % odraslih povečano težo, od tega jih je bilo13 % debelih Vir:NIJZ

Vsak dan vzemite to tableto, ki zdravi povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, povišane maščobe v krvi, osteoporozo Vzemite jo na tek, nato v fitnes in nazadnje jo peljite še s kolesom.«

Elementi zdravega življenjskega sloga

Zaščitni dejavnik pred različnimi boleznimi. Uravnoteženost = količine in vrste hrane prilagodite življenjskemu slogu in telesni aktivnosti. V jedi uživajte in jejte raznovrstno hrano. Zdrava priprava hrane.

NAČRTOVANJE S KROŽNIKOM

Razporedite čas obrokov čez dan biološka ura. Začnite dan z zajtrkom. Celodnevno količino hrane razporedite na manjše obroke (4-5) Pred obroki odstranite moteče dejavnike (telefon, televizija, časopis)

Izbirajte polnovredna žita in izdelke več zdravju zaščitnih snovi v ovojnicah žita. Vir prehranskih vlaknin pomembne za presnovo maščob in sladkorjev, uravnavajo prebavo. Polnozrnat kruh, rjavi riž, ajdova kaša, ovseni kosmiči, polnozrnate testenine.

Dnevno pojesti od 200g do 400g zelenjave, večina presne. Količina sadja med 150 300g na dan. Izbirati sezonsko in lokalno pridelano.

Dnevno od 4-6 dcl mlečnih izdelkov Vir telesu dostopnega kalcija in mlečnokislinskih bakterij. Manj masten sir, skuta, navadni jogurt, kefir, kislo mleko.

Meso vir beljakovin visoke biološke vrednosti, železa in vitamina B12 (živčni sistem, mielinska ovojnica) Mesni izdelki vir veliko nasičenih maščob. Izbirajte puste kose mesa, Meso nadomestite 2x na teden z ribami Post od mesa je lahko tudi 2x na teden.

Sladkor- kriv za trebušno debelost. Do 6-8 čajnih žličk sladkorja na dan, kar pomeni: naravno prisoten sladkor (sadni sokovi, smoothiji) ki ga sami dodajate (slajenje pijač, hrane) dodan med proizvodnjo (sladice, sadni jogurti, Ledeni čaj )

Hrane ne dosoljujte, izogibajte se slanim oreščkom in hrani Izbirajte kvalitetna olja (oljčno, repično, laneno) izogibajte se izdelkom s trans maščobami (pomfri, čips, izdelki z delno hidrogenirano maščobo industrijski piškoti)

Za žejo pijte vodo Do 2 l tekočine na dan (s hrano in pijačo)

PRETIRANA OBČUTLJIVOST NAPETOST POMANKANJE VOLJE POTRTOST JEZA TEŽAVE S SPANJEM TEŽAVE S KONCENTRACIJO POSPEŠEN UTRIP SRCA RAZDRAŽENOST

! Zadovoljitev svojih temeljnih potreb ob pravem času in na ustrezen način. SKRB ZASE NI EGOIZEM!! Izvajanje razbremenilnih dejavnosti, dovolj počitka in sprostitve.! Gradnja in vzdrževanje kakovostnih čustvenih odnosov.! Skrb za dobro psihofizično kondicijo.! Na stresno situacijo se odzivajte mirno (pridobimo čas za zavestno soočanje).! Pozor ob dolgotrajnih spremembah počutja in hitrem intenzivnem nihanju razpoloženja.! Pravočasno iskanje pomoči strokovnjakov ob znakih izgorevanja.

Telesna nedejavnost predstavlja 4. vodilni vzrok umrljivosti (6 %). (Visok krvni tlak (13%), kajenje (9%) in visok krvni sladkor (6%),čezmerna prehranjenost in debelost (5 %)) VIR:Global health risks: mortality and burden of disease attributable to selected major risks. Geneva, World Health Organization

Povezava telesne neaktivnosti in diabetesa

POZITIVNI UČINKI TELESNE AKTIVNOSTI Manj srčnožilnih bolezni (moški: za 38%, ženske: za 33%) Uravnavanje vrednosti krvnega tlaka (redna zmerna aerobna tel. dejavnost za 4-9 mm Hg) Boljše uravnavanje ravni krvnega sladkorja - 30-50 % novih primerov SB tip2 bi lahko preprečili z ustrezno telesno dejavnostjo! Zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih malignih obolenj: rak kolona, rak prostate, rak jeter Preprečevanje osteoporoze, zlomov vretenc in kolka Boljše duševno zdravje http://www.escardio.org/guidelines

Gibanje preprečuje debelost, pozitivno učinkuje na uravnavanje količine telesnega maščevja! DEBELOST: ITM: teža (kg) / višina (m)2 Obseg pasu Stanje prehranjenosti ITM (kg/m2) Spol Obseg pasu Ogroženost zdravja podhranjenost pod 18,5 normalna prehranjenost čezmerna prehranjenost 18,5-24,9 25,0-29,9 debelost I.st. 30,0 34,9 II.st. 35,0 39,9 MOŠKI Nad 94 cm Ogroža ŽENSKI Nad 80 cm MOŠKI Nad 102 Zelo ogroža ŽENSKI Nad 88 III. St. nad 40,0

Pozor, telesna teža je samo podatek o teži... TELESNA SESTAVA!

Telesna sestava je mnogo več kot izgled: MIŠICE MAŠČEVJE izločajo hormone, citokine VPLIVAJO NA TELO IN IMUNSKI SISTEM protivnetno zaščitno proti nekaterim rakom večja poraba maščevja endorfini hormoni dobrega počutja kronično vnetje, ki se širi manjši odziv na inzulin vpliv na pojav rakov

Resnica o dietah? Sprememba življenjskega sloga je edina prava dieta Nehajmo hujšati, uravnavajmo telesno maso! Pot do cilja počasna! Kako? intenzivnejša tel. dejavnost 30 minut intenzivne ali 1 ura zmerne TD/dan + uravnotežena prehrana Pazljivo pri kroničnih bolnikih, individualna obravnava!

CILJNA SRČNA FREKVENCA Maksimalna srčna frekvenca =220 število let ( 50 letnik= 170/min) Torej, zmerna telesna dejavnost 50-70% maksimalne srčne frekvence: 50% = 170 x 0,50 = 85 70% = 170 X 0,70 = 119 Zmerna telesna aktivnost pri 50 let stari osebi, naj se odvija v območju ciljne srčne frekvence med 85 119 Naučimo se meriti srčni utrip!!!

NIVOJI INTENZIVNOSTI TELESNE DEJAVNOSTI blaga TD pod 50% maks. srčnega utripa dihanje in srčni utrip nista pospešena, pogovarjamo se z lahkoto Primeri: počasna hoja, lažja dnevna opravila... zmerna TD 50-70% maks. srčnega utripa dihanje in srčni utrip sta nekoliko pospešena, ogrejemo se, pogovor je še možen Primeri: hitra hoja, tenis, ples, telovadba, zmerna aerobika, zmerno plavanje... visoko intenzivna TD cca 70% max. srčnega utripa dihanje in srčni utrip sta pospešena, prisotno je potenje, pogovarjanje je oteženo Primeri: tek (odvisno od hitrosti), hitro kolesarjenje, skupinske igre z žogo, hitro plavanje, visoko intenzivna aerobika...

Vadba kot del vsakdana...

SPANJE Kakovosten spanec kakovostno življenje! Pomen higiene spanja! 5-10 ur nočnega spanca obnova telesa, spanje je aktiven proces! POMANJKANJE SPANJA: več srčno-žilnih obolenj, diabetesa, visokega krvnega tlaka, oslabljeno delovanje imunskega sistema, spremenjena presnova ( melatonin leptin...) debelost

Spreminjanje življenskega sloga je proces. Z majhnimi koraki postopno do cilja. Padci so sestavni del procesa in priložnost za učenje. Recept je preprost: oceni stanje preveri možnosti uvedi spremembo ponovno prever