UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC Ljubljana, 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet ANALIZA ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA 2013 DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila RECENZENT: doc. dr. Primož Pori SOMENTOR: asist. dr. Marko Pocrnjič Avtor dela: Rok Lovrec LJUBLJANA, 2014
ZAHVALA: Zahvaljujem se somentorju, asist. dr. Marku Pocrnjiču, za pomoč pri nastajanju diplomske naloge. Posebna zahvala je namenjena mojim staršem, ki so verjeli vame in mi omogočili študij na Fakulteti za šport. Zahvala gre tudi Tamari Duh za lektoriranje. Nazadnje še hvala Sabini, ki mi je ves čas stala ob strani in dajala spodbudo za učenje.
Ključne besede: nogomet, afriško prvenstvo, zadetki, analiza igre ANALIZA ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA 2013 Rok Lovrec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2014 65 strani, 36 tabel, 32 grafov, 1 slika, 12 virov. POVZETEK Namen diplomskega dela je bil ugotoviti glavne značilnosti doseganja zadetkov na afriškem prvenstvu v Južni Afriki leta 2013. Na prvenstvu je bilo odigranih 32 tekem. Analizirali smo jih 28, ker na štirih tekmah ni bilo doseženega zadetka, in sicer na podlagi desetih spremenljivk: splošne značilnosti zadetkov, časovno obdobje tekme v katerem je bil dosežen zadetek, del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek, oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka, število dotikov strelca pri doseganju zadetka, število predhodnih podaj pri doseganju zadetka, čas trajanja napada pri doseganju zadetka, načini doseganja zadetka, doseganje zadetka glede na vrsto napada in doseganje zadetka glede na igralno mesto. V programu Excel smo izračunali osnovne statistične podatke (vsote, povprečja in odstotke). Po končani analizi smo ugotovili: - Povprečno sta bila dosežena 2,16 zadetka na tekmo. - Reprezentance, ki so na tekmi prve dosegle zadetke, niso izgubile na 96,43 % tekem. - V obdobju od 76. minute do konca rednega dela je bilo doseženih 33,34 % zadetkov. - Največ zadetkov je bilo doseženih z razdalje od 5,51 do 10,99 metrov (30,43 %) - Z enim dotikom strelca je bilo doseženih 65,22 % zadetkov. - Po treh podajah ali manj je bilo doseženih 72,41 % zadetkov. - 30,43 % zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev. - V hitrih kontinuiranih napadih je bilo doseženih 48,94 % zadetkov. - Krilni zvezni in centralni zvezni igralci so skupaj dosegli 64,7 % zadetkov.
Key words: football, African cup (championship), goals, analysis of the game ANALYSIS OF SCORING ON THE AFRICAN FOOTBALL CHAMPIONSHIP IN 2013 Rok Lovrec Faculty of Sport, University of Ljubljana, 2014 65 pages, 36 tables, 32 graphs, 1 picture, 13 sources. SUMMARY The main purpose of the dissertation was to discover the main feature of achieving goals on the African Cup in South Africa in 2013. 32 matches were played at the championship. Because four matches finished without any goal, we analyzed only 28 of them. Our analysis was based on ten variables: general characteristics of the goals, time period of the match in which the goal was scored, part of the body with which was the goal achieved, the distance between the shooter and goalkeepers door, the number of shooters contacts with the ball before achieving the goal, the number of prior assists towards achieving the goal, the duration of the attack, type of the attack when achieving the goal and achieving the goal considering the players position in the game. We calculated basic statistical data in program Excel (sums, averages and percentages). After we completed the analysis, we came to the following conclusion: - The average per game was 2,16 hits. - Teams which first achieved scoring per game, didn t lose 96,43% of matches. - In the time period between 76 th minute and the end of the regular time, 33,34% of goals have been achieved. - Most goals were achieved from the distance between 5,51 and 10,99 meters (30,34%). - 65,22% of goals were achieved with a single touch of a shooter. - 72,41% of goals were achieved after three or less passes. - 30,43% of goals were scored from breaks. - 48,94% of goals were scored during rapid and continuous attacks. - Winger and central midfield players achieved 64,7% of goals.
KAZALO 1. UVOD... 9 2. PREDMET IN PROBLEM... 11 3. CILJI PROUČEVANJA... 14 4. HIPOTEZE... 15 5. METODE DELA... 17 5.1. VZOREC MERJENCEV... 17 5.2. VZOREC SPREMENLJIVK... 20 5.2.1. Razlaga spremenljivk... 22 5.3. ZBIRANJE PODATKOV... 26 5.4. METODE OBDELAVE PODATKOV... 28 6. REZULTATI IN RAZPRAVA... 29 6.1. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZADETKOV... 29 6.1.1. Končni vrstni red... 29 6.1.2. Povprečno število doseženih zadetkov... 29 6.1.3. Povprečno število zadetkov reprezentanc... 31 6.1.4. Učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut... 32 6.1.5. Povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc... 33 6.1.6. Pomembnost doseganja prvega zadetka... 34 6.1.7. Najboljši strelci... 35 6.2. ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV... 36 6.2.1. Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek... 36 6.2.2. Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek... 37 6.2.3. Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka... 38 6.2.4. Število dotikov strelca pri doseganju zadetka... 39 6.2.5. Število predhodnih podaj pri doseganju zadetka... 40 6.2.6. Čas trajanja napada pri doseganju zadetka... 41
6.2.7. Načini doseganja zadetkov... 43 6.2.8. Doseganje zadetkov glede na vrsto napada... 44 6.2.9. Doseganje zadetkov glede na igralno mesto... 45 6.3. PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV MED POLFINALISTI IN REPREZENTANCAMI, KI SO IZPADLE V ČETRFINALU... 47 6.3.1. Primerjava zadetkov glede na vrsto napada... 47 6.3.2. Primerjava zadetkov glede na način doseganja zadetkov... 49 6.3.3. Primerjava zadetkov glede na čas trajanja napada... 51 6.4. PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU 2013 Z ZADETKI NA EVROPSKEM PRVENSTVU 2012 TER SVETOVNEM PRVENSTVU 2010......52 6.4.1. Primerjava zadetkov v načinu doseganja... 53 6.4.2. Primerjava zadetkov glede na del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek... 54 6.4.3. Primerjava zadetkov glede na oddaljenost od vrat... 55 6.4.4. Primerjava zadetkov glede na vrsto napada... 57 7. PREVERJANJE HIPOTEZ... 58 8. SKLEP... 60 9. VIRI... 64
1. UVOD Med športnimi igrami ima nogomet pomembno vlogo. Zanimanje otrok in odraslih zanj je mnogokrat brezmejno. Vedno znova, zlasti ob velikih prireditvah, se za nogomet zanimajo milijoni ljudi, zbrani na stadionih ali ob televizijskih sprejemnikih. Ta popularnost nosi s seboj vse pozitivne, toda žal tudi negativne lastnosti. Zato ni vseeno, zlasti ne za mladino, kakšna je nogometna prireditev. Tu ne mislimo le na kakovost igre, ampak tudi na medsebojne odnose igralcev v igri, način sojenja, obnašanje gledalcev in drugo. Le nogometna prireditev na dostojni ravni je lahko pomembno sredstvo vzgoje v pozitivnem smislu. V nasprotnem primeru ruši ugled športa in še posebej nogometa, saj lahko razpihuje klubske strasti, kvari medsebojne odnose; skratka, negativno vpliva na vzgojo in mlademu človeku ne odkriva plemenitosti ter prave vrednosti športa in nogometa. Nogomet se lahko igra povsod. Za ''pravo'' igro je sicer potrebna ustrezna velikost igrišča, toda hkrati je mogoče tudi na manjših površinah z manjšim številom sodelujočih. Igralci tudi tu doživijo popolno zadovoljstvo, saj vedno nove in neponovljive situacije, ki jih ustvarja kotaleča se, leteča ali poskakujoča žoga, verjetno lahko poistovetimo z igrivostjo človekove narave. Zato ni čudno, da je nogomet priljubljena igra ne le mladine, ampak tudi starejših, saj je kot rekreativna dejavnost najbolje razširjena športna igra (Elsner, 2004). Ko govorimo o najbolj priljubljenem in razširjenem športu v Afriki, govorimo o nogometu. Nogomet jim poleg rekreacije omogoča tudi napredek po družbeni lestvici, saj visoki zaslužki nekaterim redkim posameznikom omogočajo razkošno življenje. Uspehi nekaterih nogometašev na mednarodni ravni postanejo zgled za mladino in nekateri postanejo prave legende ter neke vrste heroji, vzorniki. Afriški pokal narodov oz. afriško prvenstvo, ki je glavni mednarodni nogometni turnir v Afriki, je lansko leto gostila Južna Afrika, in sicer od 19. 1. do 10. 2. 2013. Prvenstvo je bilo 29. po vrsti. Na tekmovanju je nastopilo 16 ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine po 4 ekipe. Naslov je branila reprezentanca Zambije, ki se je naslova najboljšega na črni celini veselila na zadnjem prvenstvu, ki sta ga organizirala Gabon in Ekvatorialna Gvineja. 9
Najuspešnejša reprezentanca afriških prvenstev je Egipt, ki se je naslova najboljšega veselila sedemkrat. Sledita ji reprezentanci Gane in Kameruna, ki sta naslov osvojila po štirikrat. S tremi naslovi se lahko pohvali reprezentanca Nigerije, z dvema pa Demokratična republika Kongo. Po en naslov imajo v svoji lasti reprezentance Slonokoščena obala, Zambija, Tunizija, Sudan, Alžirija, Maroko, Etiopija, Južna Afrika in Kongo. 10
2. PREDMET IN PROBLEM Danes smo priča hitremu razvoju nogometne igre. Nenehna borba med napadanjem in branjenjem, kakovostnejši proces treniranja in tekmovanja ter spreminjanje pravil nogometne igre, spadajo med glavne vzroke razvoja nogometne igre. Kakor hitro je na primer obrambna postavitev moštva dalj časa onemogočala uspešnost napadanja, je prišlo do spremembe postavitve in načina igre v napadanju z namenom doseganja večjega števila zadetkov in obratno. Zelo uspešno napadanje je povzročilo ustrezne spremembe v načinu branjenja z namenom prejemanja čim manjšega števila zadetkov (Verdenik, 2006). Predmet diplomskega dela je analiza nogometne igre. Problem je vezan na analizo doseženih zadetkov. Analizirali bomo fazo napada, ki je sestavljena iz prehoda iz obrambe v napad, priprave zaključka napada in iz zaključka napada, kateri je tudi najtesneje povezan z doseganjem zadetkov. Analizirali bomo vse zadetke dosežene na afriškem prvenstvu 2013 v Južni Afriki. Analizirali bomo 16 reprezentanc, ki so skupaj odigrale 32 tekem. Zanimale nas bodo določene spremenljivke, ki so bile že v nekaterih raziskavah pomembne, da bomo lahko te spremenljivke primerjali z dosedanjimi raziskavami. Posebej bomo primerjali reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale z reprezentancami, ki so izpadle v četrtfinalu, da bi videli, ali obstaja razlika v doseganju zadetkov. Dobljene rezultate bomo tudi v določenih spremenljivkah primerjali z rezultati analize zadetkov na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu 2010. S to analizo želimo raziskati in pojasniti, na kakšen način dosegajo zadetke najboljše reprezentance v Afriki in katere značilnosti v fazi napada ustvarjajo najboljše pogoje za doseganje zadetka. Z analizo želimo biti v pomoč vsem nogometnim strokovnjakom pri določenih vprašanjih glede doseganja zadetkov. 11
V Sloveniji je s področja analize zadetkov opravljenih kar nekaj raziskav, katere so delo predvsem študentov in profesorjev Fakultete za šport. V nadaljevanju so omenjene tiste, ki so povezane z mojo raziskavo. Zelenik, M. (2004). Analiza zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2002. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Z analizo je ugotovil, da sta bila povprečno 2,5 zadetka na tekmo in po hitrih kontinuiranih napadih 39,6 %. Z razdalje med 5 in 11 metri je bilo doseženih 37,5 % zadetkov. 19,4 % zadetkov je bilo doseženih med 76 do 90 minuto igre. Napadalci so dosegli 55,7 % zadetkov. Petrovič, T. (2007). Analiza zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2004. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Z analizo je ugotovil: - Moštva so v povprečju dosegala 2,48 zadetka na tekmo. - Največ zadetkov je bilo doseženih z nogo (77 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih iz razdalje od 5 do 11 metrov (35 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov (35 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev (36 %). - Največ zadetkov so dosegli napadalci (58 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih med 16 in 30 minuto ter med 76 in 90 minuto (skupno 36 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih v času trajanja napada od 7 do 12 sekund (39 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih po manj kot treh podajah (51 %). Opravil je tudi primerjavo med polfinalisti in ostalimi moštvi. Ugotovil je, da polfinalisti dosegajo v povprečju več zadetkov na tekmo in več iz hitrih kontinuiranih napadov, kot ostala moštva. S primerjavo rezultatov na svetovnem prvenstvu 2002 in evropskem prvenstvu 2000 je ugotovil, da je vse več zadetkov doseženih iz prekinitev in z glavo. Toporišič, P. (2011). Analiza doseženih zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2010. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. 12
Z analizo je prišel do naslednjih ugotovitev: - Povprečno sta bila dosežena 2,27 zadetka na tekmo. - Več kot polovico zadetkov (54 %) je bilo doseženih v prvih 12 sekundah trajanja napada. - Napadalci so dosegli 41 % vseh zadetkov. - Iz razdalje od 5 do 11 metrov je bilo doseženih 33 % zadetkov. - V obdobju od 76 do 90 minute je bilo doseženih 20 % zadetkov. - Kar 93 % vseh zadetkov je bilo doseženih v prvih devetih podajah po osvojeni posesti žoge. Naredil je tudi primerjavo med četrtfinalisti in reprezentancami, ki se niso uvrstile v četrtfinale in ugotovil: četrtfinalisti dosegajo več zadetkov iz protinapadov, napadov z menjavo ritma in v prvih osmih sekundah trajanja napada. Rezultate je primerjal tudi z rezultati na svetovnem prvenstvu leta 2002 in ugotovil, da se je povečalo število zadetkov, ki so bili doseženi iz hitrih kontinuiranih napadov in po podaji v globino. Ožek, M. (2013). Analiza doseženih zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2012. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Z analizo je prišel do naslednjih ugotovitev: - Povprečno sta bila dosežena 2,45 zadetka na tekmo. - Reprezentance, ki so na tekmi prve dosegle zadetek, niso izgubile na 93 % tekem. - Po treh podajah ali manj je bilo doseženih 56,3 % zadetkov. - Z enim dotikom strelca z žogo je bilo doseženih 64,5 % zadetkov. - V hitrih kontinuiranih napadih in napadih z menjavo ritma je bilo doseženih 81,7 % zadetkov. Primerjal je tudi zadetke med polfinalisti in reprezentancami, ki so izgubile v četrtfinalu in ugotovil: polfinalisti dosegajo več zadetkov po 10 podajah ali več v napadih, ki trajajo 15 sekund ali več, v napadih z menjavo ritma, po podaji v globino in iz prekinitev. Dobljene rezultate je primerjal tudi z rezultati s svetovnega prvenstva 2010 in ugotovil, da se je na EP 2012 zmanjšal delež zadetkov doseženih v protinapadih in počasnih kontinuiranih napadih, povečal pa se je delež zadetkov doseženih v hitrih kontinuiranih napadih in napadih z menjavo ritma. 13
3. CILJI PROUČEVANJA Zastavljeni cilji so sledeči: 1. Ugotoviti način doseganja zadetkov na afriškem prvenstvu leta 2013 v Južni Afriki. 2. Ugotoviti razlike v doseganju zadetkov med polfinalisti in moštvi, ki so izpadle v četrtfinalu, v štirih pomembnih spremenljivkah: - glede na vrsto napada, - glede na način doseganja zadetkov, - glede na čas trajanja napada. 3. Ugotoviti razlike v doseganju zadetkov na afriškem prvenstvu v nogometu leta 2013 z doseženimi zadetki na svetovnem prvenstvu 2010 ter evropskem prvenstvu 2012 v treh spremenljivkah: - glede na način doseganja zadetkov, - glede na del telesa s katerim je bil dosežen zadetek, - glede na oddaljenost od vrat, - glede na vrsto napada. 14
4. HIPOTEZE H1: Največji delež zadetkov je bil dosežen od 76 do 90 minute. H2: Največji delež zadetkov je bil dosežen z desno nogo. H3: Največji delež zadetkov je bil dosežen iz oddaljenosti od 5,51 do 10,99 metrov. H4: Največji delež zadetkov je bil dosežen z enim dotikom strelca. H5: Največji delež zadetkov je bil dosežen po treh podajah ali manj. H6: Največji delež zadetkov je bil dosežen v napadih, ki so trajali od 11 do 15 sekund. H7: Največji delež zadetkov je bil dosežen po podaji v globino. H8: Največji delež zadetkov je bil dosežen iz hitrih kontinuiranih napadov. H9: Največji delež zadetkov so dosegli napadalci. H10: Reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale so dosegle več zadetkov v napadih z menjavo ritma kot reprezentance, ki so izpadle v četrtfinalu. H11: Reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale so dosegle večji delež zadetkov po podaji s krilnega položaja, kot reprezentance, ki so izpadle v četrtfinalu. H12: Reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale so dosegle večji delež zadetkov v napadih, ki so trajali 16 sekund in več kot reprezentance, ki so izpadle v četrtfinalu. H13: Na afriškem prvenstvu 2013 je bil večji delež zadetkov dosežen iz prekinitev kot na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu 2010. 15
H14: Na afriškem prvenstvu 2013 je bil večji delež zadetkov dosežen z glavo kot na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu 2010. H15: Na afriškem prvenstvu 2013 je bil večji delež zadetkov dosežen na razdalji med 5,51 in 10,99 metrov kot na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu 2010. H16: Na afriškem prvenstvu 2013, na evropskem prvenstvu 2012 in na svetovnem prvenstvu 2010 je bil največji delež zadetkov dosežen v hitrih kontinuiranih napadih. 16
5. METODE DELA 5.1. VZOREC MERJENCEV Na afriško prvenstvo v Južni Afriki leta 2013 se je uvrstilo 16 reprezentanc, ki so bile razvrščene v štiri skupine po štiri ekipe. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili prva in drugo uvrščena ekipa iz vsake skupine. V skupini so ekipe igrale vsaka z vsako, potem pa dalje na izpadanje vse do finala. Na 32 odigranih tekmah je bilo doseženih 69 zadetkov. SKUPINA A Južna Afrika Angola Maroko Zelenortski otoki SKUPINA C Zambija Nigerija Burkina Faso Etiopija SKUPINA B Gana Mali Niger Demokratična republika Kongo SKUPINA D Slonokoščena obala Tunizija Alžirija Togo Analizirali smo 28 tekem. Brez doseženega zadetka so se končale štiri tekme, in sicer med reprezentancami: Južna Afrika Zelenortski otoki, Angola Maroko, Niger Demokratična republika Kongo in Burkina Faso Zambija. Te tekme so bile odigrane v skupinskem delu. V spodnjih tabelah so prikazani rezultati po skupinah, kraji in datumi odigranih tekem in končni vrstni red z razmerjem med doseženimi in prejetimi zadetki. Tabela 1: Razpored tekem in rezultati v skupini A DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 19. 1. 2013 Johannesburg JUŽNA AFRIKA - ZELENORTSKI OTOKI 0 : 0 19. 1. 2013 Johannesburg ANGOLA - MAROKO 0 : 0 13. 1. 2013 Durban JUŽNA AFRIKA - ANGOLA 2 : 0 (1 : 0) 13. 1. 2013 Durban MAROKO - ZELENORTSKI OTOKI 1 : 1 (0 : 1) 27. 1. 2013 Durban MAROKO - JUŽNA AFRIKA 2 : 2 (1 : 0) 27. 1. 2013 Port Elizabeth ZELENORTSKI OTOKI - ANGOLA 2 : 1 (0 : 1) 17
Tabela 2: Lestvica v skupini A LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. JUŽNA AFRIKA 3 1 2 0 4 : 2 5 2. ZELENORTSKI OTOKI 3 1 2 0 3 : 2 5 3. MAROKO 3 0 3 0 3 : 3 3 4. ANGOLA 3 0 1 2 1 : 4 1 Tabela 3: Razpored tekem in rezultati v skupini B DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 20. 1. 2013 Port Elizabeth GANA - DR KONGO 2 : 2 (1 : 0) 20. 1. 2013 Port Elizabeth MALI - NIGER 1 : 0 (0 : 0) 24. 1. 2013 Port Elizabeth GANA - MALI 1 : 0 (1 : 0) 24. 1. 2013 Port Elizabeth NIGER DR KONGO 0 : 0 28. 1. 2013 Port Elizabeth NIGER - GANA 0 : 3 (0 : 2) 28. 1. 2013 Durban DR KONGO - MALI 1 : 1 (1 : 1) Tabela 4: Lestvica v skupini B LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. GANA 3 2 1 0 6 : 2 7 2. MALI 3 1 1 1 2 : 2 4 3. DR KONGO 3 0 3 0 3 : 3 3 4. NIGER 3 0 1 2 0 : 4 1 Tabela 5: Razpored tekem in rezultati v skupini C DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 21. 1. 2013 Nelspruit ZAMBIJA - ETIOPIJA 1 : 1 (1 : 0) 21. 1. 2013 Nelspruit NIGERIJA - BURKINA FASO 1 : 1 (1 : 0) 25. 1. 2013 Nelspruit ZAMBIJA - NIGERIJA 1 : 1 (0 : 0) 25. 1. 2013 Nelspruit BURKINA FASO - ETIOPIJA 4 : 0 (1 : 0) 29. 1. 2013 Nelspruit BURKINA FASO - ZAMBIJA 0 : 0 29. 1. 2013 Rustenburg ETIOPIJA - NIGERIJA 0 : 2 (0 : 0) Tabela 6: Lestvica v skupini C LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. BURKINA FASO 3 1 2 0 5 : 1 5 2. NIGERIJA 3 1 2 0 4 : 2 5 3. ZAMBIJA 3 0 3 0 2 : 2 3 4. ETIPOJIA 3 0 1 2 1 : 7 1 18
Tabela 7: Razpored tekem in rezultati v skupini D DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 22. 1. 2013 Rustenburg SLONOKOŠČENA OBALA - TOGO 2 : 1 (1 : 1) 22. 1. 2013 Rustenburg TUNIZIJA - ALŽIRIJA 1 : 0 (0 : 0) 26. 1. 2013 Rustenburg SLONOKOŠČENA OBALA - TUNIZIJA 3 : 0 (1 : 0) 26. 1. 2013 Rustenburg ALŽIRIJA - TOGO 0 : 2 (0 : 1) 30. 1. 2013 Rustenburg ALŽIRIJA - SLONOKOŠČENA OBALA 2 : 2 (0 : 0) 30. 1. 2013 Nelspruit TOGO - TUNIZIJA 1 : 1 (1 : 1) Tabela 8: Lestvica v skupini D LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. SLONOKOŠČENA OBALA 3 2 1 0 7 : 3 7 2. TOGO 3 1 1 1 4 : 3 4 3. TUNIZIJA 3 1 1 1 2 : 4 4 4. ALŽIRIJA 3 0 1 2 2 : 5 1 V nadaljevanju bomo še prikazali tabele in rezultate v izločilnem delu tekmovanja (četrtfinale, polfinale, tekma za 3. mesto in finale). V četrtfinale se je uvrstilo tistih osem reprezentanc, ki so v svoji skupini osvojile prvo ali drugo mesto. To so bile reprezentance: Južna Afrika, Zelenortski otoki, Gana, Mali, Burkina Faso, Nigerija, Slonokoščena obala in Togo. Tabela 9: Razpored tekem in rezultati v četrtfinalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 2. 2. 2013 Port Elizabeth GANA - ZELENORTSKI OTOKI 2 : 0 (0 : 0) 2. 2. 2013 Durban JUŽNA AFRIKA - MALI 1 : 1 (1 : 0; 1 : 3) 3. 2. 2013 Rustenburg SLONOKOŠČENA OBALA - NIGERIJA 1 : 2 (0 : 1) 3. 2. 2013 Nelspruit BURKINA FASO - TOGO 1 : 0 (0 : 0; 1 : 0) V boj za odličja so se uvrstile naslednje reprezentance: Gana, Mali, ki je po streljanju enajstmetrovk s 3 : 1 premagala Južno Afriko, Nigerija in pa reprezentanca Burkina Faso, ki se je zadetka veselila v prvem podaljšku. Tabela 10: Razpored tekem in rezultati v polfinalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 6. 2. 2013 Durban MALI - NIGERIJA 1 : 4 (0 : 3) 6. 2. 2013 Nelspruit BURKINA FASO - GANA 1 : 1 (0 : 1; 3 : 2 po 11m) V finale sta se uvrstili reprezentanci Nigerije in Burkine Faso, ki je bila uspešnejša pri izvajanju enajstmetrovk. Za 3. mesto sta se pomerili Mali in Gana. 19
Tabela 11: Razpored in rezultat tekme za tretje mesto DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 9. 2. 2013 Port Elizabeth MALI - GANA 3 : 1 (1 : 0) Tretjega mesta se je veselila reprezentanca Mali. Tabela 12: Razpored in rezultat tekme v finalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 10. 2. 2013 Johannesburg NIGERIJA - BURKINA FASO 1 : 0 (1 : 0) Svoj tretji naslov v zgodovini je osvojila reprezentanca Nigerije. 5.2. VZOREC SPREMENLJIVK 1. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI DOSEGANJA ZADETKOV: - končni vrstni red - povprečno število doseženih zadetkov - povprečno število zadetkov reprezentanc - učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut - povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc - pomembnost doseganja prvega zadetka - najboljši strelci 2. ČASOVNO OBDOBJE TEKME, V KATEREM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK: - 1 15 min - 16 30 min - 31 45 min - podaljšek v 1. polčasu - 45 60 min - 61 75 min - 76 90 min - podaljšek v 2. polčasu - prvi podaljšek - drugi podaljšek 20
3. DEL TELESA, S KATERIM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK: - leva noga - desna noga - glava - drugo 4. ODDALJENOST OD VRAT STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA: - 0 5,5 metrov - 5,51 10,99 metrov - 11 metrov - 11 16,5 metrov - 16,51 24,99 metrov - 25 ali več metrov 5. ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA: - 1 dotik - 2 dotika - 3 dotiki ali več 6. ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ PRI DOSEGANJU ZADETKA: - 0 3 podaje - 4 6 podaj - 7 9 podaj - 10 podaj in več 7. ČAS TRAJANJA NAPADA PRI DOSEGANJU ZADETKA: - 0 5 sekund - 6 10 sekund - 11 15 sekund - 16 sekund in več 8. NAČINI DOSEGANJA ZADETKOV: - dvojna podaja - podaja v globino 21
- individualni prodor - povratna podaja - podaja s krilnega položaja - prekinitev - odbita žoga - napaka nasprotnika - avtogol 9. DOSEGANJE ZADETKOV GLEDE NA VRSTO NAPADA: - hiter kontinuiran napad - počasen kontinuiran napad - napad z menjavo ritma - protinapad 10. DOSEGANJE ZADETKA GLEDE NA IGRALNO MESTO: - napadalec - centralni zvezni - krilni zvezni - krilni obrambni - centralni obrambni - vratar 5.2.1. RAZLAGA SPREMENLJIVK 1. Splošne značilnosti doseganja zadetkov a) Končni vrstni red Razporeditev vseh šestnajst reprezentanc na afriškem prvenstvu. b) Povprečno število doseženih zadetkov Vse dosežene zadetke smo delili s številom odigranih tekem za vsako fazo tekmovanja posebej. 22
c) Učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut Učinkovitost posamezne reprezentance smo dobili tako, da smo število odigranih minut delili s številom doseženih zadetkov posamezne reprezentance. č) Povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc Število prejetih zadetkov posamezne reprezentance smo delili s številom odigranih tekem. d) Pomembnost doseganja prvega zadetka Ugotavljali smo, kakšen končni rezultat je dosegla reprezentanca, ki je prva dosegla zadetek. e) Najboljši strelci Ugotavljali smo, kateri so bili najboljši strelci prvenstva. 2. Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek Tekmo smo razdelili na šest enakovrednih časovnih obdobij po 15 minut, na prvi in drugi podaljšek v rednem delu tekme in na dva podaljška, kadar v rednem delu ni bilo zmagovalca. 3. Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek Posebej smo analizirali, ali je bil zadetek dosežen z levo ali desno nogo. Ali se udarec izvede z nogo ali z glavo je v veliki meri odvisno od priprave zaključka napada, od postavitve vratarja in nasprotnih igralcev in pa od samega položaja igralca v trenutku zaključnega strela. 4. Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka Ugotavljali smo tudi oddaljenost od vrat igralca, ki je dosegel zadetek. 5. Število dotikov strelca pri doseganju zadetka Zanimalo nas je, koliko dotikov z žogo je imel strelec, ko je dosegel zadetek. Število dotikov je največkrat odvisno od natančnosti podaje in kako dobro igralec obvlada žogo. 6. Število predhodnih podaj pri doseganju zadetka Raziskovali smo, koliko podaj je posamezna reprezentanca naredila preden je dosegla zadetek. Pri tem žoga vmes ni smela preiti v nasprotnikovo posest. 23
7. Čas trajanja napada pri doseganju zadetka Tu smo ugotavljali, kako dolgo je trajala akcija, ko je bil dosežen zadetek. Čas se je meril od trenutka, ko je žoga prišla v posest reprezentance, ki je dosegla zadetek, pa do trenutka ko je igralec te reprezentance dosegel zadetek. 8. Načini doseganja zadetkov a) Dvojna podaja Za izvedbo dvojne podaje sta potrebna vsaj dva igralca iste ekipe. Igralec poda žogo soigralcu in se odkrije v prazen prostor. Soigralec brez zaustavljanja z enim dotikom poda žogo v prostor do igralca, kjer sledi sprejem, podaja ali strel podane žoge oziroma se igra nadaljuje. b) Podaja v globino Ta podaja je lahko izvedena po tleh ali po zraku. Igralec poda žogo naprej v smeri proti nasprotnikovim vratom, od koder njegov soigralec nadaljuje napad. Med te podaje uvrščamo tudi podaje v prazen prostor. c) Individualni prodor Igralec v polni hitrosti z vodenjem žoge prodira v različnih smereh proti vratom nasprotnikov in če ni pokrit s strani obrambnih igralcev, so ti prodori lahko dolgi tudi po več metrov. V nasprotnem primeru lahko uporabi varanje kot sredstvo, s katerim doseže prednost pred nasprotnikom in ustvari pogoje za lažje napredovanje napada. č) Povratna podaja Pri teh podajah žoga potuje vzporedno z igralcem, ki poda žogo oziroma v smeri za hrbtom njegovega telesa. Igralec, ki mu je namenjena žoga, se v trenutku podaje nahaja za njegovim hrbtom. Podaje so izvedene znotraj kazenskega prostora in v podaljšku stranskih črt kazenskega prostora. d) Podaja s krilnega položaja Podaja, ki pripelje do priložnosti oziroma do zaključka napada, je izvedena s krilnega položaja. Krilni položaj je prostor od roba stranske črte kazenske prostora do vzdolžne črte v 24
širino ter od prečne črte do polovice v globino. Ločimo podaje na prvo vratnico, podaje na drugo vratnico in podaje nazaj. e) Prekinitev Sem spadajo vse prekinitve nogometne igre kot so: prekršek nasprotnega moštva, kot, avt in sodniški met. Izvajajo se z direktnim in indirektnih prostim strelom. f) Odbita žoga Žoga se velikokrat nekontrolirano odbije v različne smeri in predstavlja priložnost za zadetek, če se igralec nasprotnega moštva nahaja v neposredni bližini te žoge. Do odbite žoge največkrat prihaja pri posredovanju vratarjev, pri blokiranih strelih in pri žogah, ki zadenejo okvir vrat. g) Napaka nasprotnika Napake so sestavni del nogometne igre. Zelo nevarne so tiste napake, ki se zgodijo v bližini vrat. V tem primeru se igralec nasprotne ekipe zelo hitro znajde pred vratarjem in ima veliko priložnost za dosego zadetka. V večini primerov prihaja do napak zaradi padca koncentracije, zaradi utrujenosti, slabe komunikacije med igralci in pa tudi zaradi dobre obrambe nasprotnika. h) Avtogol Je zadetek, ki ga igralec doseže v lasten gol. 9. Doseganje zadetkov glede na vrsto napada a) Hiter kontinuiran napad Pri hitrem kontinuiranem napadu je značilno hitro potovanje žoge in hiter zaključek akcije proti postavljeni oziroma delno postavljeni obrambi nasprotnega moštva. b) Počasen kontinuiran napad Glavne značilnosti počasnega kontinuiranega napada so: počasen ritem, dolga posest žoge, uporaba povratnih podaj, igra proti postavljeni obrambi. Do priložnosti za zadetek prihaja po številnih podajah, varanjih ali prodorih. Zelo pomemben kriterij za ta tip napada je ritem napadanja. 25
c) Napad z menjavo ritma Značilnosti napada z menjavo ritma sta sprememba hitrosti gibanja igralcev in žoge pri pripravi napada in največkrat poudarjen hiter zaključek napada. č) Protinapad Protinapad je najučinkovitejši in najhitrejši način napadanja, kjer med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podajanj. Moštvo začne z napadom s svoje polovice igrišča, velikokrat iz obrambne linije. V napad se podaja v diagonalni smeri ali v globino, glede na položaj soigralcev in nasprotnih igralcev. Pomembna je hitrost napadalcev, da jih nasprotnik, če je bila žoga podana za njihov hrbet, pred zaključkom napada ne dohiti. Velika prednost protinapada je v tem, da z njim dosežemo številčno premoč in si s tem olajšamo zaključek napada. 10. Doseganje zadetka glede na igralno mesto Doseženi zadetek smo pripisali igralcu, ki je igral na določenem igralnem mestu. V primeru, da je zadel vratar smo pripisali gol vratarju in ne igralnemu mestu na katerem je bil ob zaključnem strelu. 5.3. ZBIRANJE PODATKOV Vse tekme afriškega prvenstva smo posneli z DVD snemalnikom in si nato vsako tekmo pogledali tolikokrat, da smo prišli do potrebnih podatkov. Podatke smo vnašali v prilagojen obrazec (slika 1). 26
Slika 1: Obrazec TEKMA : KRAJ, DATUM REZULTAT : Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka Število dotikov strelca z žogo Število predhodnih podaj Čas trajanja napada Način doseganja zadetka Vrsta napada Glede na igralno mesto 1 15 min 16 30 min 31 45 min Sodnikov podaljšek v 1. polčasu 46 60 min 61 75 min 76 90 min Sodnikov podaljšek v 2. polčasu prvi podaljšek drugi podaljšek desna noga leva noga glava drugo 0 5 metrov 5 11 metrov 11 metrov 11 16 metrov 16 25 metrov 25 metrov ali več 1 dotik 2 dotika 3 dotiki ali več 0 3 podaje 4 6 podaj 7-9 podaj 10 in več podaj 0-5 sekund 6-10 sekund 11-15 sekund 16 sekund in več dvojna podaja dodaja v globino individualni prodor povratna podaja podaja s krilnega položaja prekinitev odbita žoga napaka nasprotnika avtogol hiter kontinuiran napad počasen kontinuiran napad napad z menjavo ritma protinapad napadalec centralni zvezni krilni zvezni krilni obrambni centralni obrambni vratar 27
5.4. METODE OBDELAVE PODATKOV Po ogledu vseh tekem smo dobljene podatke obdelali z osnovnimi postopki opisne statistike za vse glavne spremenljivke. Izračunali smo vsote, povprečja in odstotkovne vrednosti in nato rezultate vpisali v tabele, katere smo na koncu preverili. 28
6. REZULTATI IN RAZPRAVA 6.1. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZADETKOV 6.1.1. KONČNI VRSTNI RED Svoj tretji naslov najboljšega na črni celini je osvojila reprezentanca Nigerije. Reprezentance, ki so izpadle v skupini in četrtfinalu smo razvrstili glede na osvojene točke in glede na boljšo razliko med doseženimi in prejetimi zadetki. Tabela 13: Končni vrstni red KONČNI VRSTNI RED 1. NIGERIJA 9. TUNIZIJA 2. BURKINA FASO 10. DR KONGO 3. MALI 11. MAROKO 4. GANA 12. ZAMBIJA 5. SLONOKOŠČENA OBALA 13. ALŽIRIJA 6. JUŽNA AFRIKA 14. ANGOLA 7. ZELENORTSKI OTOKI 15. NIGER 8. TOGO 16. ETIOPIJA Presenečenje prvenstva je uvrstitev reprezentance Burkina Faso v finale, saj je v dosedanjih devetih nastopih na prvenstvih iz skupine napredovala le dvakrat. Leta 1998 je izgubila tekmo za tretjo mesto. Tudi slaba uvrstitev branilke naslova reprezentance Zambije je letošnje presenečenje, ki je izpadla že v skupinskem delu. 6.1.2. POVPREČNO ŠTEVILO DOSEŽENIH ZADETKOV Na prvenstvu je bilo odigranih 32 tekem, na katerih je bilo doseženih 69 zadetkov, kar pomeni 2,16 zadetka na tekmo. To predstavlja nizko vrednost. Razen enega zadetka, ki je bil dosežen v prvem podaljšku tekme Burkina Faso Togo, so bili zadetki doseženi v rednem igralnem času. Poleg omenjene tekme so se še podaljški igrali na tekmah Južna Afrika Mali in pa Burkina Faso Gana. O zmagovalcu so odločale enajstmetrovke. 29
Na afriškem prvenstvu leta 2012 je bilo na 32 tekmah doseženih 76 zadetkov, kar v povprečju znaša 2,38 zadetka na tekmo. Na prvenstvu v Angoli leta 2010 pa je bilo v povprečju doseženih 2,45 zadetka na tekmo. Na tem prvenstvu se je odigralo 29 tekem na katerih je bilo doseženih 71 zadetkov. Na afriškem prvenstvu 2008 ja bilo doseženih kar 99 zadetkov na 32 tekmah, kar pomeni, da so bili v povprečju doseženi 3,1 zadetki na tekmo. Povprečje zadetkov v primerjavi s prejšnjimi prvenstvi pada. Tabela 14: Povprečno število doseženih zadetkov FAZA TEKMOVANJA ŠT. ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO TEKEM ZADETKOV ZADETKOV NA TEKMO SKUPINA A 6 11 1,83 SKUPINA B 6 11 1,83 SKUPINA C 6 12 2,00 SKUPINA D 6 15 2,50 SKUPAJ (SKUPINSKI DEL) 24 49 2,04 ČETRFINALE 4 8 2,00 POLFINALE 2 7 3,50 3. MESTO 1 4 4,00 FINALE 1 1 1,00 SKUPAJ (IZLOČILNI DEL) 8 20 2,50 SKUPAJ (CEL. TURNIR) 32 69 2,16 V predtekmovanju je bilo na 24 tekmah doseženih 49 zadetkov. V povprečju je to 2,04 zadetka na tekmo. V izločilnem delu tekmovanja pa je bilo doseženih 20 zadetkov na osmih odigranih tekmah, kar v povprečju znaša 2,5 zadetka na tekmo (tabela 14). V skupinskem delu tekmovanja so se 4 tekme končale brez zadetkov. Največ zadetkov je bilo doseženih na tekmah Maroko Južna Afrika (2 : 2), Gana DR Kongo (2 : 2), med Burkina Faso in Etiopijo (4 : 0) ter med Alžirijo in Slonokoščeno obalo (2 : 2). Povprečje zadetkov na tekmo je nizko, in sicer 2,04 (tabela 14). To je manjše presenečenje, saj si ekipe večkrat upajo tvegati v skupinskem delu kot pa v izločilnih bojih, kjer je samo ena tekma. Največ zadetkov je bilo v skupini D, kjer je bilo v povprečju 2,5 zadetka na tekmo, najmanj pa v skupini A in B s povprečjem 1,83 zadetka na tekmo (tabela 14). V nadaljevanju tekmovanja se je povprečna vrednost spremenila. V tem delu so si ekipe upale več tvegati, saj je bilo v povprečju doseženih 2,5 zadetka na tekmo (tabela 14). Največ jih je 30
bilo doseženih na polfinalni tekmi med reprezentancama Mali in Nigerijo, ki se je končala z 1 : 4. 6.1.3. POVPREČNO ŠTEVILO ZADETKOV REPREZENTANC Vrstni red glede na povprečno število zadetkov ne sovpada s končnim vrstnim redom osvojenih mest. Tabela 15 prikazuje učinkovitost igre v fazi napada, ne kaže pa celotne kvalitete posamezne reprezentance, saj je za pozitiven rezultat poleg učinkovitega napadanja potrebno tudi uspešno branjenje. Tabela 15: Povprečno število zadetkov reprezentanc VRSTNI RED ŠTEVILO TEKEM DOSEŽENI ZADETKI POVPREČNO ŠT. DOSEŽENIH ZADETKOV NA TEKMO 1. SLONOKOŠČENA OBALA 4 8 2,00 2. NIGERIJA 6 11 1,83 3. GANA 6 10 1,67 4. JUŽNA AFRIKA 4 5 1,25 5. BURKINA FASO 6 7 1,17 6. MALI 6 7 1,17 7. TOGO 4 4 1,00 8. DR KONGO 3 3 1,00 9. MAROKO 3 3 1,00 10. ZELENORTSKI OTOKI 4 3 0,75 11. TUNIZIJA 3 2 0,67 12. ZAMBIJA 3 2 0,67 13. ALŽIRIJA 3 2 0,67 14. ANGOLA 3 1 0,33 15. ETIOPIJA 3 1 0,33 16. NIGER 3 0 / V zgornji polovici tabele se nahajajo, razen reprezentance Zelenortskih otokov, vse reprezentance, ki so se uvrstile v četrtfinale. S povprečjem dveh zadetkov na tekmo je bila najučinkovitejša reprezentanca Slonokoščene obale. Takoj ji sledi zmagovalka prvenstva reprezentanca Nigerije s povprečjem 1,83 zadetka na tekmo. Niger je edina reprezentanca, ki ni dosegla zadetka na prvenstvu (tabela 15). 31
6.1.4. UČINKOVITOST REPREZENTANC GLEDE NA ŠTEVILO ODIGRANIH MINUT Tabela 16: Učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut VRSTNI RED MINUTE ZADETKI POVPREČNO ŠT. MINUT ZA DOSEGANJE ZADETKA 1. SLONOKOŠČENA OBALA 360 8 45,00 2. GANA 480 10 48,00 3. NIGERIJA 540 11 49,09 4. JUŽNA AFRIKA 390 5 78,00 5. MALI 570 7 81,43 6. BURKINA FASO 600 7 85,71 7. DR KONGO 270 3 90,00 8. MAROKO 270 3 90,00 9. TOGO 390 4 97,50 10. ZELENORTSKI OTOKI 360 3 120,00 11. TUNIZIJA 270 2 135,00 12. ZAMBIJA 270 2 135,00 13. ALŽIRIJA 270 2 135,00 14. ANGOLA 270 1 270,00 15. ETIOPIJA 270 1 270,00 16. NIGER 270 0 / Iz tabele 16 lahko vidimo, da je reprezentanca Slonokoščene obale najbolj pogosto dosegla zadetke, in sicer v povprečju na vsakih 45 minut. V povprečju vsakih 48 minut je dosegla zadetke reprezentanca Gane, sledi ji reprezentanca Nigerije, ki je zadetke v povprečju dosegla vsakih 49 minut. V zgornji polovici tabele opazimo dve reprezentanci, ki se nista uspeli uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. To sta Demokratična republika Kongo in Maroko, ki sta zadetek v povprečju dosegli vsakih 90 minut. Burkina Faso je za 7 zadetkov potrebovala 600 minut, kar je največ odigranih minut na tem prvenstvu. Podobna rezultata sta dosegli reprezentanci Južne Afrike in Mali (tabela 16). Na zadnjem mestu je reprezentanca Niger, brez doseženega zadetka. Angola in Etiopija sta na treh tekmah dosegli en zadetek. V povprečju vsakih 135 minut so dosegli zadetke reprezentance Tunizije, Zambije in Alžirije. V spodnjem delu tabele 16 sta tudi 2 32
reprezentanci, ki sta se uvrstili v četrtfinale, in sicer reprezentanca Togo (v povprečju je dosegla zadetek vsakih 97,5 minut) in Zelenortski otoki (v povprečju je dosegla zadetek vsakih 120 minut). 6.1.5. POVPREČNO ŠTEVILO PREJETIH ZADETKOV REPREZENTANC Tabela 17 nam prikazuje podatke, kako so posamezne reprezentance uspešne v fazi branjenja, ne daje pa vpogleda v celotno kvaliteto posamezne reprezentance. Za pozitiven rezultat je potrebno poleg dobrega branjenja tudi učinkovito napadanje. Tabela 17: Povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc VRSTNI RED ŠT. TEKEM PREJETI ZADETKI POVPREČNO ŠT. PREJETIH ZADEKOV NA TEKMO 1. BURKINA FASO 6 3 0,50 2. NIGERIJA 6 4 0,67 3. ZAMBIJA 3 2 0,67 4. JUŽNA AFRIKA 4 3 0,75 5. GANA 6 6 1,00 6. ZELENORTSKI OTOKI 4 4 1,00 7. TOGO 4 4 1,00 8. MAROKO 3 3 1,00 9. SLONOKOŠČENA OBALA 4 5 1,25 10. MALI 6 8 1,33 11. TUNIZIJA 3 4 1,33 12. DR KONGO 3 4 1,33 13. ANGOLA 3 4 1,33 14. NIGER 3 4 1,33 15. ALŽIRIJA 3 5 1,67 16. ETIOPIJA 3 7 2,33 Rezultati analize so nam pokazali, da sta oba finalista na prvenstvu v povprečju prejela najmanj zadetkov na tekmo. Reprezentanca Burkina Faso je na 6 tekmah prejela 3 zadetke, kar v povprečju znaša 0,5 zadetka na tekmo. Nigerijska reprezentanca pa je v povprečju prejela 0,67 zadetka na tekmo. Enako povprečje ima tudi branilka naslova iz leta 2012, reprezentanca Zambije, ki pa se je morala posloviti že v skupinskem delu tekmovanja. S povprečjem enega prejetega zadetka na tekmo se nahajajo v zgornji polovici tabele še 33
reprezentance Gane, Toga, Zelenortskih otokov in Maroka, ki pa je prvenstvo morala zapustiti že po skupinskem delu (tabela 17). Tretje uvrščena reprezentanca Mali je v spodnji polovici tabele s povprečjem 1,33 prejetega zadetka na tekmo. Enako povprečje imajo reprezentance Tunizije, DR Konga, Angole in Niger. Na zadnjem mestu se nahaja reprezentanca Etiopije, ki je na treh tekmah prejela kar sedem zadetkov (tabela 17). 6.1.6. POMEMBNOST DOSEGANJA PRVEGA ZADETKA Tabela 18: Pomembnost doseganja prvega zadetka 1. ZADETEK ŠT. TEKEM DELEŽ Zmaga ekipe, ki je prva dosegla zadetek 16 57,14 % Neodločen rezultat 11 39,29 % Poraz ekipe, ki je prva dosegla zadetek 1 3,57 % SKUPAJ 28 100 % Graf 1: Razmerje med zmagami, neodločenimi rezultati in porazi reprezentanc, ki so prve dosegle zadetek. 3,57% 39,29% 57,14% Zmaga ekipe ki je prva dosegla zadetek neodločen rezultat Poraz ekipe ki je prva dosegla zadetek Analizirali smo 28 tekem od skupno 32, ker na štirih tekmah ni bilo doseženega zadetka. 34
Analiza nam je pokazala, da je doseganje prvega zadetka na tekmi zelo pomembno: - Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so zmagale na 16 tekmah, kar pomeni na 57,14 % tekem. - Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so igrale neodločeno na 11 tekmah, kar pomeni na 39,29 % tekem. - Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so izgubile samo na eni tekmi, kar pomeni na 3,57 % tekem. 6.1.7. NAJBOLJŠI STRELCI Emanuel Emenike (Nigerija) Rojen: 10. 5. 1987 Klub: Fenerbahče (Turčija) Igralno mesto: napadalec Zadetki: 4 Asistence: 3 Odigranih minut: 403 Wakaso Mubarak (Gana) Rojen: 25. 7. 1990 Klub: Rubin (Rusija) Igralno mesto: krilni zvezni Zadetki: 4 (3 enajstmetrovke) Asistence: 0 Odigranih minut: 396 35
6.2. ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV 6.2.1. ČASOVNO OBDOBJE TEKME, V KATEREM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK Analiza nam je pokazala, da je bilo v prvem polčasu doseženih 27 zadetkov (39,1 %), v drugem pa 42 (60,9 %) (tabela 19). Tabela 19: Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek ČASOVNO OBDOBJE ZADETKI DELEŽ 1 15 min 7 10,15 % 16 30 min 8 11,59 % 31 45 min 10 14,49 % podaljšek v 1. polčasu 2 2,90 % 46 60 min 10 14,49 % 61 75 min 8 11,59 % 76 90 min 16 23,19 % podaljšek v 2. polčasu 7 10,15 % prvi podaljšek 1 1,45 % drugi podaljšek 0 0 % SKUPAJ 69 100 % Graf 2: Razmerje med obdobji tekem, v katerih so bili doseženi zadetki 1,45% 10,15% 10,15% 23,19% 11,59% 14,49% 11,59% 14,49% 2,90% 1 15 min 16 30 min 31 45 min podaljšek v 1. polčasu 46 60 min 61 75 min 76 90 min podaljšek v 2. polčasu prvi podaljšek Reprezentance se v uvodnih minutah spoznavajo in ne tvegajo preveč, zato je bilo tudi na tem prvenstvu malo število zadetkov v prvih 15 minutah, in sicer 7, kar predstavlja 10,15 % vseh zadetkov. V drugi tretjini prvega polčasa je bilo doseženih 8 zadetkov. V zadnji tretjini in 36
podaljšku prvega polčasa je bilo doseženih največ zadetkov v prvem polčasu. Doseženih je bilo 12, kar predstavlja 17,4 % vseh zadetkov (tabela 19, graf 2). Počitek in dodatna navodila selektorja v odmoru so pomagala, saj je bilo v drugem polčasu doseženih več zadetkov kot v prvem. V uvodnih minutah je bilo doseženih 10 zadetkov, kar pomeni 14,49 % vseh zadetkov. Od 61. do 75. minute je bilo doseženih 8 zadetkov, kar predstavlja 11,59 % vseh zadetkov. Največ zadetkov na prvenstvu je bilo doseženih v zadnji tretjini in podaljšku drugega polčasu. Reprezentance so v tem obdobju dosegle 23 zadetkov, kar predstavlja 33,34 % vseh zadetkov (tabela 19, graf 2). Proti koncu tekme se je poznala utrujenost igralcev in padec koncentracije, zaradi česar je prišlo do več napak. 6.2.2. DEL TELESA, S KATERIM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK Tabela 20: Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek DEL TELESA ZADETKI DELEŽ leva noga 23 33,33 % desna noga 36 52,17 % glava 10 14,5 % drugo 0 0 % SKUPAJ 69 100 % Graf 3: Razmerje med deli telesa, s katerim je bil dosežen zadetek 14,50% 33,33% 52,17% Leva noga Desna noga Glava Na prvenstvu je bilo doseženih 69 zadetkov. Z nogo je bilo doseženih 59 zadetkov, kar predstavlja 85,5 %. Od teh je bilo z desno nogo doseženih 36 zadetkov oziroma 52,17 % vseh 37
zadetkov, z levo nogo pa 23 oziroma 33,33 % vseh zadetkov (tabela 20, graf 3). Nogomet je igra, ki se igra z nogo, zato je to tudi pričakovan rezultat. Z glavo je bilo po podaji s kota, s krilnega položaja ali po izvajanju prostega strela doseženih 10 zadetkov, kar predstavlja 14,5 % vseh zadetkov (tabela 20, graf 3). 6.2.3. ODDALJENOST OD VRAT STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA Z analizo smo ugotovili, da je bilo znotraj kazenskega prostora doseženih 57 zadetkov oziroma 82,6 % vseh zadetkov, zunaj kazenskega prostora pa 12 oziroma 17,4 % vseh zadetkov. Tabela 21: Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka ODDALJENOST OD VRAT ZADETKI DELEŽ 0-5,5 metrov 11 15,94 % 5,51-10,99 metrov 21 30,43 % 11 metrov 10 14,5 % 11-16,5 metrov 15 21,74 % 16,51-24,99 metrov 9 13,04 % 25 ali več metrov 3 4,35 % SKUPAJ 69 100 % Graf 4: Razmerje zadetkov glede na oddaljenost od vrat 4,35% 13,04% 15,94% 0-5,5 metrov 21,74% 14,50% 30,43% 5,51-10,99 metrov 11 metrov 11-16,5 metrov 16,51-24,99 metrov 25 ali več metrov Znotraj vratarjevega prostora je bilo doseženih 11 zadetkov, kar pomeni 15,94 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). To je pričakovan rezultat, saj je to prostor, kateremu poveljuje 38
vratar in ob pravočasnemu zapuščanju vrat zmanjšuje kot nasprotnikom, katerim je v takšnem primeru težko zadeti. Z razdalje od 5,51 do 10,99 metrov je bilo doseženih največ zadetkov, kar je tudi pričakovan rezultat, saj ima vratar ob natančnem strelu iz te razdalje malo možnosti, da ubrani strel. Teh zadetkov je bilo 21 oziroma 30,43 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). Z najstrožje kazni je bilo doseženih 10 zadetkov, kar predstavlja 14,5 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). 3 zadetke iz enajstmetrovke je dosegel reprezentant Gane, Wakaso Mubarak, po 2 zadetka pa Victor Moses (Nigerija) in Dieumerci Mbokani (DR Kongo). Zunaj kazenskega prostora do 24,99 metrov je bilo doseženih 9 zadetkov, kar pomeni 13,04 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). Iz te razdalje ima vratar več možnosti, da strel ubrani, zato mora biti strel močan in natančen. Z razdalje 25 metrov ali več so bili doseženi 3 zadetki oziroma 4,35 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). Zadetkov s te razdalje je bilo najmanj na prvenstvu, kar je tudi pričakovano, saj mora biti strel zelo močan in še bolj natančen. Zadetke so dosegli Alain Traoré (Etiopija), Emmanuel Emenike (Nigerija) in Kwadwo Asamoah (Gana). 6.2.4. ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA Tabela 22: Število dotikov strelca pri doseganju zadetka ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA ZADETKI DELEŽ 1 dotik 45 65,22 % 2 dotika 15 21,74 % 3 dotiki ali več 9 13,04 % SKUPAJ 69 100 % 39
Graf 5: Razmerje število dotikov strelcev z žogo pri doseganju zadetka 13,04% 21,74% 65,22% 1 dotik 2 dotika 3 dotiki ali več Strelci so največ zadetkov dosegli z enim dotikom žoge. Da je strel iz prve uspešen, mora biti strelec v pravilnem položaju za strel in žoga mora biti podana dovolj natančno, da si je igralec ne rabi ustavljati in nastavljati za strel. Teh zadetkov je bilo 45, kar pomeni 65,22 % vseh zadetkov (tabela 22, graf 5). 21,74 % delež vseh zadetkov je bilo doseženih tako, da so se strelci dvakrat dotaknili žoge (tabela 22, graf 5). Strelci so s prvim dotikom najprej dobili kontrolo nad žogo, si jo nastavili ali podali v prostor in z drugim dotikom streljali proti vratom. Najmanj zadetkov je bilo po treh dotikih ali več z žogo. V tem primeru gre za individualne prodore igralcev in pa za zadetke po podaji v globino, kadar je nasprotnikova obrambna linija visoko. Trikrat ali več so se strelci dotaknili pri 9 zadetkih, kar znaša 13,04 % vseh zadetkov (tabela 22, graf 5). 6.2.5. ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ PRI DOSEGANJU ZADETKA Tabela 23: Število predhodnih podaj pri doseganju zadetka ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ ZADETKI DELEŽ 0 3 podaje 42 72,41 % 4 6 podaj 11 18,97 % 7 9 podaj 1 1,72 % 10 podaj in več 4 6,90 % SKUPAJ 58 100 % 40
Graf 6: Razmerje med številom predhodnih podaj 1,72% 6,90% 18,97% 72,41% 0-3 podaje 4-6 podaj 7-9 podaj 10 podaj in več V to analizo nismo vključili avtogola in 10 enajstmetrovk, tako da smo analizirali 58 zadetkov. Po treh podajah ali manj je bilo doseženih kar 42 zadetkov oziroma 72,41 % vseh zadetkov (tabela 23, graf 6). 11 zadetkov oziroma 18,97 % delež vseh zadetkov je bilo dosežnih po napadih, ki so vključevali 4 6 predhodnih podaj. Po desetih podajah ali več so bili doseženi štirje zadetki. To je 6,90 % vseh zadetkov. Kot lahko razberemo iz tabele 23 in grafa 6, je bil samo en zadetek dosežen v kategoriji od 7 9 predhodnih podaj. 6.2.6. ČAS TRAJANJA NAPADA PRI DOSEGANJU ZADETKA Analizirali nismo zadetkov iz prekinitev in avtogola, tako da smo v analizo vključili 47 zadetkov. 41
Tabela 24: Čas trajanja napada pri doseganju zadetka ČAS TRAJANJA NAPADA ZADETKI DELEŽ 0 5 s 7 14,90 % 6 10 s 12 25,53 % 11 15 s 15 31,91 % 16 sekund in več 13 27,66 % SKUPAJ 47 100 % Graf 7: Razmerje med trajanji napadov pri doseganju zadetkov 27,66% 14,90% 31,91% 25,53% 0 5 s 6 10 s 11 15 s 16 sekund in več Z analizo smo ugotovili, da je bilo najmanj zadetkov doseženih v napadu, ki je trajal manj kot 5 sekund in pa v časovnem intervalu od 6 do 10 sekund. V 5 sekundah ali manj je bilo doseženih 14,90 % vseh zadetkov, v časovnem intervalu od 6 do 10 sekund pa 25,53 % vseh zadetkov (tabela 24, graf 7). 13 zadetkov je bilo doseženih v napadih, ki so trajali 16 sekund ali več. Takšnih zadetkov je bilo 13, kar pomeni 27,66 % vseh zadetkov (tabela 24, graf 7). Kot lahko vidimo iz tabele 24, je bilo največ zadetkov doseženih v akcijah, ki so trajale med 11 in 15 sekundami. Teh zadetkov je bilo 31,91 % vseh zadetkov. 42
6.2.7. NAČINI DOSEGANJA ZADETKOV Tabela 25: Način doseganja zadetkov NAČIN DOSEGANJA ZADETKA ZADETKI DELEŽ dvojna podaja 2 2,90 % podaja v globino 17 24,64 % individualni prodor 4 5,80 % povratna podaja 10 14,49 % podaja s krilnega položaja 9 13,04 % prekinitev 21 30,43 % odbita žoga 2 2,90 % napaka nasprotnika 3 4,35 % avtogol 1 1,45 % SKUPAJ 69 100 % Graf 8: Razmerje med načini doseganja zadetkov 2,90% 4,35% 1,45% 2,90% Dvojna podaja 30,43% 24,64% Podaja v globino Individualni prodor Povratna podaja Podaja s krilnega položaja 13,04% 14,49% 5,80% Prekinitev Odbita žoga Napaka nasprotnika Avtogol Na prvenstvu je bil dosežen en avtogol, in sicer na tekmi skupine A med reprezentancama Angole in Zelenortskih otokov. Nesrečnež je bil Nando Maria Neves (Zelenortski otoki). Po dvojni podaji sta bila dosežena 2 zadetka. Prav tako sta bila dosežena 2 zadetka zaradi odbitih žog. Po napakah nasprotnika, ki bodo vedno sestavni del nogometne igre so bili doseženi 3 zadetki, kar predstavlja 4,35 % vseh zadetkov. 4 zadetki so bili doseženi po individualnih prodorih posameznikov, ki so s preigravanjem izigrali nasprotnikovo obrambo in dosegli zadetek (5,80 %) (tabela 25, graf 8). 43
Po podaji s krilnega položaja je bilo doseženih 9 zadetkov, oziroma 13,04 % vseh zadetkov (tabela 25, graf 8). Ker je težje obrambo izigrati po sredini, se napadi velikokrat zaključujejo po podajah s krilnih položajev, kjer se igralcem odpira več prostora. Po povratni podaji, do katere je prišlo po predhodno globinski podaji ali individualnem prodoru, je bilo doseženih 10 zadetkov, kar pomeni 14,49 % vseh zadetkov (tabela 25, graf 8). Iz tabele 25 in grafa 8 lahko razberemo, da je bilo 17 zadetkov (24,64 %) doseženih po globinski podaji. Visok delež je pričakovan, saj se v primeru kvalitetne podaje za nasprotnikov hrbet, igralec sam znajde pred vratarjem. Največ zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev. Skupno jih je bilo doseženih 21, od tega 10 iz enajstmetrovk, ostalih 11 pa po izvedbi prostega strela ali kota. To predstavlja 30,43 % vseh zadetkov (tabela 25, graf 8). 6.2.8. DOSEGANJE ZADETKOV GLEDE NA VRSTO NAPADA Tabela 26: Doseganje zadetkov glede na vrsto napada VRSTA NAPADA ZADETKI DELEŽ hiter kontinuiran 23 48,94 % počasen kontinuiran 4 8,51 % napad z menjavo ritma 12 25,53 % protinapad 8 17,02 % SKUPAJ 47 100 % Graf 9: Razmerje med vrstami napadov 17,02% 25,53% 8,51% 48,94% Hiter kontinuiran Počasen kontinuiran Napad z menjavo ritma Protinapad 44
Kot je bilo pričakovano, je bilo največ zadetkov doseženih v hitrih kontinuiranih napadih. Velika dinamičnost igre in igralcev je namreč značilnost sodobnega modela nogometne igre. Takšnih zadetkov je bilo 23, oziroma 48,94 % vseh zadetkov (tabela 26, graf 9). 12 zadetkov je bilo doseženih v napadih z menjavo ritma. To predstavlja 25,53 % vseh zadetkov (tabela 26, graf 9). Reprezentance so žogo držale v posesti, nato pa so si s hitro podajo, vtekanjem in odkrivanjem ustvarile priložnost za zaključek napada. Tabela 26 in graf 9 nam prikazujeta, da je bilo iz protinapadov doseženih 8 zadetkov, kar znaša 17,02 %. Reprezentance so se po izgubljeni žogo hitro vračale iz napada v obrambo, zapirale prostor in s tem nasprotnikom preprečile zadetek iz protinapada. Z igro na postavljeno obrambo s počasnim ritmom so reprezentance dosegle najmanj zadetkov. S počasnim kontinuiranim napadanjem so bili doseženi 4 zadetki. To znaša 8,51 % vseh zadetkov (tabela 26, graf 9). 6.2.9. DOSEGANJE ZADETKOV GLEDE NA IGRALNO MESTO Avtogola nismo vključili v analizo. Tabela 27: Dosedanje zadetkov glede na igralno mesto IGRALNO MESTO ZADETKI DELEŽ napadalec 17 25,01 % centralni zvezni 21 30,88 % krilni zvezni 23 33,82 % krilni obrambni 2 2,94 % centralni obrambni 4 5,88 % vratar 1 1,47 % SKUPAJ 68 100 % 45
Graf 10: Razmerje med igralnimi mesti 5,88% 2,94% 1,47% 33,82% 25,01% 30,88% Napadalec Centralni zvezni Krilni zvezni Krilni obrambni Centralni obrambni Vratar Da se vse več igra po bokih, se je pokazalo na tem prvenstvu, saj so krilni zvezni igralci dosegli največ zadetkov, in sicer 23 (33,82 % vseh zadetkov). Čedalje več se ti igralci vključujejo v zaključek napada in dosegajo vse več zadetkov. K tako velikemu deležu pripomore dejstvo, da so ti igralci 6 zadetkov dosegli iz najstrožje kazni. 21 zadetkov oziroma 30,88 % delež vseh zadetkov so dosegli centralni zvezni igralci (tabela 27, graf 10). Ta vrednost je visoka, glede na to, da so na svetovnem prvenstvu 2010 centralni zvezni igralci dosegli 22 % zadetkov, na evropskem 2012 pa 10,7 %. Šele na tretjem mestu so komaj napadalci s sedemnajstimi zadetki, kar predstavlja 25,01 % vseh zadetkov (tabela 27, graf 10). Ker se vse več reprezentanc odloča za igranje z enim napadalcem, ta podatek niti ni tako veliko presenečanje. Centralni obrambni igralci so dosegli 4 zadetke (5,88 %), krilni obrambni pa 2 zadetka oziroma 2,94 % vseh zadetkov (tabela 27, graf 10). Glavna naloga teh igralcev je obramba in branjenje svojih vrat. V zaključkih napada največkrat sodelujejo pri prekinitvah. En gol je dosegel tudi vratar, in sicer na tekmi med Zambijo in Nigerijo. Strelec je bil Kennedy Mweene (Zambija). Natančen je bil iz enajstmetrovke. 46