PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI 2011-2012 (osnutek) Pakt za evro v okviru obstojeih mehanizmov ekonomskega upravljanja, poleg že dogovorjenih, predvideva še dodatne ukrepe in konkretne zaveze držav lanic za krepitev konkurennosti, ki bi jih države upoštevale v Nacionalnem reformnem programu in Programu stabilnosti. Slovenija bi se v okviru skupaj predvidenih ciljev pakta lahko zavezala k naslednjih ciljem: 1. SPODBUJANJE KONKURENNOSTI 1) CILJ: ohranjanje konkurennosti z omejitvijo rasti stroškov dela Rast stroškov dela na enoto proizvoda bo v Sloveniji poasnejša od rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah. 2) CILJ: spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih investicij Poveanje finannih spodbud za tuje neposredne investicije v višini 30% v letu 2012 glede na leto 2011 z namenom poveati delež tujih neposrednih investicij in poveati število zaposlenih. Poveanje sredstev za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij v višini 15% v letu 2012 glede na leto 2011 z namenom spodbuditi izvoz. 3) CILJ: dogovor s socialnimi partnerji o kljunih zavezah za spodbujanje rasti Dogovor s socialnimi partnerji o kljunih zavezah glede minimalne plae, povprene rasti realnih pla do rasti produktivnosti in o kljunih strukturnih spremembah. Dogovor s socialnimi partnerji v javnem sektorju - podaljšanje dogovora, ki zagotavlja zaostajanje pla v javnem sektorju za rastjo pla v zasebnem sektorju tudi v letu 2012. 4) CILJ: izboljšanje poslovnega okolja Zmanjšanje administrativnih bremen za 25% do leta 2012: pregledanih je bilo 3.480 predpisov in ocenjenih 1.493 mio EUR administrativnih bremen. Na podlagi analize zunanjih izvajalcev je bilo ocenjeno za 373 mio EUR potencialnih prihrankov za gospodarstvo in državljane. Deregulacija poklicev: na novo bo doloen okvir poklicev javnega interesa, ki bodo ostali regulirani. 5) CILJ: spodbujanje raziskav in razvoja ter uinkovitejše visoko šolstvo Poveanje vlaganj javnih sredstev v raziskave in razvoj na 1 % v letu 2012 in nadaljnje spodbujanje zasebnih vlaganj, ki odgovarjajo na družbene izzive (staranje, ozelenitev rasti ). Doseganje deleža prebivalstva v starosti od 30 do 34 let s terciarno izobrazbo v višini 32 % v letu 2012, ki bo odgovarjalo bodoim potrebam na trgu dela in krepilo konkurennost gospodarstva. 2. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA 1) CILJ: spodbujanje varne prožnosti in poveanje zaposlenosti Poveanje varnosti oseb, ki so izgubile zaposlitev, poveanje uspešnosti in uinkovitosti izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zmanjšanje administrativnih obremenitev za podjetja in osebe na trgu dela, poveanje nadzora nad institucijami na trgu dela, vseživljenjska karierna orientacija. Uveljavitev Zakona o urejanju trga dela.
Enotna ureditev oblik dela, ki jih zaradi njihove obasne narave in dinamike ne moremo šteti kot delovno razmerje, vse oblike tovrstnega dela vkljuiti v sistem socialnih prispevkov. Uveljavitev Zakona o malem delu. 2) CILJ: omejevanje neformalnih oblik dela Poveanje uinkovitosti nadzornih organov na trgu dela, ustreznejša zajezitev dela na rno in drugih neformalnih oblik dela. Sprejetje Zakona o prepreevanju dela in zaposlovanja na rno 3. NADALJNJI PRISPEVEK K VZDRŽNOSTI JAVNIH FINANC 1) CILJ: dosledno uveljavljanje Nacionalnega reformnega programa in Pakta za stabilnost in rast Zakonska opredelitev in doloitev srednjeronega fiskalnega okvirja: (zakonska omejitev za višino dolga države na 45%BDP, izravnan javnofinanni položaj države do 2016). Sprejem novele Zakona o javnih financah. Dosledna ureditev dokumentov in naina razvojnega nartovanja (hierarhija, doloitev prioritet, potrebne spremembe v programskih dokumentih). Sprejem Zakona o razvojnem nartovanju 2) CILJ: dolgorona vzdržnost pokojninskega sistema Sprememba pokojninskega sistema: zvišanje upokojitvene starosti na 65 let, indeksacija pokojnin z rastjo pla in cen v razmerju 60:40, podaljšanje obdobja za izraun pokojninske osnove. 3) CILJ: doslednejše ciljanje socialnih dajatev Uveljavitev»enotne vstopne toke«in poenotenje meril za dodelitev štirih vrst transferjev in devetnajstih vrst subvencij, za dodelitev katerih se preveri premoženjsko stanje upraviencev. Cilj bomo dosegli z izvajanjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 4. OKREPITEV FINANNE STABILNOSTI 1) CILJ: izboljšanje razmer za rast z ustrezno ponudbo financiranja za podjetja Vzpostavitev sistema obveznosti plaevanja posebnega davka bank, z možnostjo uveljavitve olajšave glede na stanje kreditov, danih nefinannim družbam. 2) CILJ: izboljšanje stabilnosti najvejih slovenskih bank Dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke. Postopek dokapitalizacije je že v teku. Potekajo tudi pogajanja za sklenitev delniarskega sporazuma s KBC, za katera je pooblašena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Dokapitalizacije NKBM. Vlada RS soglaša s prenosom prednostnih pravic do delnic Nove KBM, d.d., v javni ponudbi na tretje institucionalne domae ali tuje investitorje. 3) CILJ: prestrukturiranje bannih portfeljev Spodbujanje bank, da naložbe v podjetja v težavah prodajo zasebnim skladom za prenovo podjetij oz.»corporate turnaround founds«, s imer bi izboljšale svoj denarni tok in omogoile podjetjem ponovno normalno delovanje pod lastništvom teh skladov. Izkazalo se je namre, da bi veina podjetij lahko s prestrukturiranjem svojih obveznosti in dodatnimi kapitalskimi vložki zopet uspešno poslovala, a jih banke neustrezno spremljajo zaradi lastnih težav z obsegom slabih terjatev. 2
PRILOGA PAKT ZA EVRO CILJI IN ZAVEZE 1. SPODBUJANJE KONKURENNOSTI 1) Stroškovna konkurennost slovenskega gospodarstva se je v letih 2008-2009 poslabšala precej bolj kot v povpreju držav evrskega obmoja in EU, izboljšanje v letu 2010 pa je bilo v Sloveniji manj izrazito. Rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bila v letih 2008-2009 v Sloveniji višja, padec v letu 2010 pa nižji kot v evrskem obmoju. Poslabšanje položaja Slovenije je bilo posledica višje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega kot v evrskem obmoju (v letu 2008) in vejega padca produktivnosti dela (2009) glede na to, da je bil padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji med lanicami evrskega obmoja med najvišjimi. V letu 2010 so se realni stroški dela na enoto proizvoda znižali pod vplivom obnovljene rasti produktivnosti dela zaradi oživitve gospodarske rasti in ob nadaljnjem krenju zaposlenosti. Zaradi visoke rasti pla v zasebnem sektorju pod vplivom povišanja minimalne plae pa je bilo njihovo znižanje precej manjše kot v evrskem obmoju in EU. Produktivnost dela je bila v Sloveniji višja zaradi vejega padca zaposlenosti kot v preostalih lanicah, gospodarska rast pa je za povprejem evrskega obmoja in EU zaostajala. Relativno slabši položaj Slovenije je bil v letih 2008-2009 predvsem posledica poslabšanih razmerij med rastjo pla in produktivnostjo dela v industriji, v letu 2010 pa razmer v gradbeništvu. Slika 1: Stroškovna konkurennost Slovenije in evrskega obmoja, 2008-2010, medletno, v % 9 RULC Slovenija RULC EA Produktivnost Slovenija Produktivnost EA Sredstva na zap. Slovenija Sredstva na zap. EA Medletna rast, v % 6 3 0-3 -6-9 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Q2 Q3 Q4 Q1 10 Q2 Q3 Q4 Vir: Eurostat, prerauni UMAR. Slika 2 : Stroškovna konkurennost Slovenije in pomembnejših trgovinskih partneric, 2008-2010, medletno, v % 10 8 Nemija Francija Italija Avstrija Slovenija Medletni indeksi rasti 6 4 2 0-2 -4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Q2 Q3 Q4 Q1 10 Q2 Q3 Q4 Vir: Eurostat, prerauni UMAR. 3
Slika 3: Stroškovna konkurennost po sektorjih, v obdobju 2000-2010, v % 9 Skupaj RULC Industrija Gradbeništvo Javni sektor Tržne storitve Medletna rast, v % 6 3 0-3 -6 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir: SURS, prerauni UMAR. 2) Rast pla v razmerju do inflacije in produktivnosti predstavlja enega bistvenih elementov konkurennosti. Po izteku Socialnega sporazuma 2007-2009 na nacionalni ravni ni zaveze socialnih partnerjev o kljunih skupnih ciljih in nalogah. Zato bi morali socialni partnerji dosei dogovor o kljunih zavezah socialnih partnerjev glede minimalne plae, povprene rasti realnih pla pod rastjo produktivnosti in o kljunih strukturnih spremembah. Rast pla v zasebnem sektorju se je v veini dejavnosti odzvala na gospodarsko krizo. Rast pla se je mono umirila že v zadnjem etrtletju 2008, delež izplaila za nadure pa se je zael zmanjševati že v tretjem etrtletju 2008. V letu 2009 se je povprena bruto plaa poveala za 1,8%, pri emer je k tej rasti 0,9 o.t. prispevalo zmanjševanje števila prejemnikov, predvsem nizkih pla (spremembe v strukturi zaposlenih). V nekaterih dejavnostih z velikim deležem lastništva države se je povprena plaa poveala precej bolj kot produktivnost dela v teh dejavnostih (oskrba z elektrino energijo, oskrba z vodo in dejavnost prometa). V prvih enajstih mesecih 2010 je bila tako povprena bruto plaa za 5,2% veja kot v enakem obdobju pred letom dni, k emur je okoli 3 o.t. prispevalo poveanje minimalne plae in okoli 0,6 o. t. uinek spremembe v strukturi zaposlenih 1. Slika 4: Rast pla!"# $# %# Vir: SURS, prerauni UMAR V javnem sektorju se je povprena plaa po daljšem obdobju nizke rasti zaela hitro poveevati s prietkom izvajanja plane reforme. Tako se je že v letu 2008, ki je bilo prvo 1 Eurostat je objavil podatke o plaah v kriznem obdobju le za tri evropske države: za leti 2008 in 2009 so tako na voljo letni podatki le za tri države (Nizozemsko, Avstrijo in Švedsko), za leto 2010 pa ni podatkov za nobeno državo. Podatki za leto 2009 kažejo, da se je nominalna letna bruto plaa na zaposlenega za zasebni sektor, ki zajema dejavnosti od rudarstva do drugih raznovrstnih dejavnosti (SKD 2008), v Avstriji poveala za 1,8%, na Nizozemskem za 3,0%, na Švedskem pa se je znižala za 7,3%. V»javnem sektorju«, ki zajema dejavnosti javne uprave do drugih storitvenih dejavnosti, pa so bile za rastjo v Avstriji 3,3%, za rastjo na Nizozemskem 3,4%, na Švedskem pa je bil tudi padec pla, in sicer za 6,3%. 4
leto izvajanja reforme, povprena plaa poveala nominalno poveala za 9,7 %. V kolikor bi se plana reforma nadaljevala, bi bili v letih 2009 in 2010 pria nadaljnjim visokim dvigom, ukrepi, sprejeti v dogovoru s socialnimi partnerji, pa so to rast zajezili. Tako je v letu 2009 nominalna rast znašala 6,5 % (brez ukrepov bi bila ponovno okrog 10-odstotna), v letu 2010 pa se raven povprene plae v primerjavi z letom 2009 ni poveala (v zasebnen sektorju je bila nominalna rast 5,2 %). Ukrepi, ki so pripeljali do zaustavitve rasti, so se nanašali na preložitev izplaila preostalih dveh etrtin planih nesorazmerij, zaostritev usklajevanja pla z inflacijo in zaasno ukinitev veine stimulativnih elementov plaane politike. Že sprejeti dogovori o plani politiki za leto 2011 zagotavljajo, da se povprena plaa tudi v letu 2011 ne bo bistveno spremenila in bo v rasti bistveno zaostala za rastjo zasebnega sektorja. Takšen trend bomo v dogovoru s socialnimi partnerji zagotovili tudi v letu 2012. 3) V obdobju do leta 2012 bodo administrativna bremena znižana za 25%, in sicer na podlagi analiz in meritev, ki so bile izvedene v letih 2009 in 2010. Prioritetno bodo izvedeni ukrepi za poenostavitev poslovnega okolja, in sicer na podroju delovno pravne zakonodaje, zakonodaje na podroju urejanja prostora in okolja ter zakonodaje s podroja plaevanja davkov in prispevkov. Posebna pozornost bo namenjena tudi razbremenitvi postopkov, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti v RS, in uinkovitejšemu delovanju sodiš v gospodarskih zadevah. Tabela 1: Ocenjena administrativna bremena in potencialni prihranki v višini 25% Podroje Ocena Ocenjen prihranek za 25% administrativnih do 2012 v EUR bremen v EUR Delovno pravno podroje 463.352.559,32 115.838.139,83 Podroje financ 205.144.722,69 51.286.180,67 Podroje okolja 164.749.522,12 41.187.380,53 Skupaj 833.246.804,13 208.311.701,03 Vir: Ministrstvo za javno upravo Slovenija spada med države z zelo visokim številom reguliranih poklicev in v sam vrh EU, kjer je povpreno število reguliranih poklicev 100. V Sloveniji je v Evidenci reguliranih poklicev oz. reguliranih poklicnih dejavnosti ve kot 350 poklicev, za katere mora posameznik, ki jih želi opravljati, izpolnjevati z zakonom ali drugim predpisom doloene pogoje. Zakonsko doloanje pogojev in meril povzroa nefleksibilnost trga dela in ne zagotavlja nujno kvalitete pri opravljanju doloenega poklica. Regulirati je potrebno predvsem poklice na podrojih varovanja zdravja, šolstva, okolja. Delodajalec bi lahko v svojih internih aktih še vedno predpisal smer in stopnjo izobrazbe za opravljanje doloenega poklica, vendar se mu prepuša veji manevrski prostor. Tabela 2: Regulirani poklici v Sloveniji agregacija po poklicnih skupinah Poklic število Poklici s podroja zdravstva 40 Poklici s podroja nartovanja prostora in varovanja okolja 15 Poklici s podroja izobraževanja in športa 51 Poklici s podroja kulture 15 Poklici s podroja kmetijstva, gozdarstva in prehrane 28 Poklici s podroja prometa 47 Poklici s podroja financ 2 Poklici s podroja energetike 26 Poklici s podroja turizma 6 Poklici s podroja dela in socialnih zadev 3 Poklici s podroja pravosodja 6 Poklici s podroja notranjih zadev in obrambe 19 Poklici s podroja obrtne dejavnosti in drugih podobnih dejavnosti ter trgovine 67 skupaj 325 Vir: MDDSZ (http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/ vzajemno_priznavanje_kvalifikacij), agregacija SVREZ 5
4) Po veletni stagnaciji rasti deleža izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) v BDP se je v letih 2008 in 2009 ta delež okrepil in v letu 2009 dosegel 1,9 % BDP oziroma raven povpreja EU iz leta 2008 2. K poveanju deleža je delno prispeval upad BDP, delno pa nominalna rast izdatkov. Potem, ko je bil v letih do leta 2008 glavni dejavnik rasti izdatkov za RRD veinoma poslovni sektor 3, so se v letu 2009 v okviru protikriznih ukrepov izraziteje poveala predvsem proraunska sredstva za RRD. Poleg višine vlaganj v RRD je pomembna tudi njihova uinkovitost, kjer je Slovenija dosegala podpovrene rezultate (Poroilo o razvoju, 2010), zlasti zaradi nezadostnega prenosa znanja iz razvojno raziskovalne sfere v podjetja ter nezadostne usklajenosti ukrepov za poveanje inovacijske sposobnosti. Slika 5: Vlaganja v RRD in njihova uinkovitost * )+ #,# '#() Povprena raven uinkovitosti (200101502006) 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 Povprena raven uinkovitosti vlaganj in delež izdatkov za RRD v BDP CY RO BG MT GR SK LV LT PT EE IT HU ES PL IE CZ LU UK NO NL SI AT US FR DK BE DE 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 Delež izdatkov v BDP, % (2001 2006) Vir: Eurostat, Measuring the efficiency of public spending on RD, (EC) 2009. Opomba: levo: Države, izbrane glede na leto 2008: najboljša in najslabša, povpreje EU, Slovenija Soasno s strategijo visokošolskega izobraževanja je potekala tudi priprava osnutka nove raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije za obdobje 2011-2020, pri emer je bila upoštevana tudi strategija EU2020. Glede na to, da je delež izdatkov za raziskave in razvoj v Sloveniji še vedno pod povprejem EU-27, je v strategiji nartovano poveanje javnega vlaganja v RR do višine 1,2 % BDP do leta 2020. Prav tako je v predlogu Nacionalnega reformnega programa visokega šolstva predvideno poveanje javnega in zasebnega vlaganja v visoko šolstvo do višine 2%BDP iz proraunskih sredstev. Nova strategija kot poglavitno novost predvideva vejo avtonomnost raziskovalnih institucij, ki naj bi prevzele ve odgovornosti za oblikovanje kadrovskih in razvojnih strategij; s poveanjem institucionalnega financiranja in vzpostavitvijo evalvacijskega sistema, ki naj bi temeljil na rezultatih in uinkih v znanosti in gospodarstvu, bo omogoen njihov strateški razvoj. Za izboljšanje pretoka znanja strategija predvideva podporo pisarnam za prenos znanja, glede na rezultate ovrednotenja njihove uinkovitosti. V strategijah je tudi predvideno, da se obstojei ukrepi razvoja raziskovalne in pedagoške infrastrukture nadgradijo v smeri veje izkorišenosti kapacitet, posodobitve raziskovalne infrastrukture, kot tudi mednarodnega povezovanja pri dostopu do velikih raziskovalnih infrastruktur (npr. FAIR projekt). Že obstojeim ukrepom za poveanje loveških virov v raziskovalno razvojni dejavnosti tako v državnem, še zlasti pa v poslovnem sektorju (npr. sofinanciranje doktorskega študija, program mladih raziskovalcev in mladih raziskovalcev za gospodarstvo), se v okviru strategije nadgrajujejo in pridružujejo ukrepi za še intenzivnejše spodbujanje medsektorske (npr. spodbujanje prehoda raziskovalcev in razvojnikov iz JRO v podjetja) in meddržavne mobilnosti raziskovalcev ter prenos znanja in tehnologij. CH JP FI SE ' -.)+./ '#.#0 -##.#- /# -#1#.0 6
Neodvisna skupina strokovnjakov bo vzpostavila postopek letnega spremljanja izvajanja in evalvacije uinkov nove strategije, za leto 2015 pa je predvidena obširnejša evalvacija in, e bo potrebno, revizija strategije. 2. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA 1) Nizka stopnja delovne aktivnosti predstavlja pomemben problem na trgu dela v Sloveniji, ki beleži eno izmed najnižjih stopenj med državami EU. Ta je na eni strani povezana z zgodnjim izstopom iz trga dela oziroma upokojevanjem v preteklih letih in na drugi strani s premajhno prilagojenostjo delovnih mest za delovno aktivnost starejših in velikim deležem starejših, ki so zaposleni v predelovalnih dejavnostih. Slovenija se že vrsto let uvrša med države z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti starejših (55-64 let) v EU, eprav se stopnja delovne aktivnosti postopno poveuje po sprejemu pokojninske reforme leta 2000 (z 22,3% v letu 2000 na 35,6% v letu 2009). Zadnji razpoložljivi podatek za tretje etrtletje 2010 kaže, da je stopnja delovne aktivnosti starejših znašala 35,7%. Slika 6: Stopnja delovne aktivnosti starejših v tretjem etrtletju 2010 v EU 2 % # 3# 40# 5 "0 67# / 8-# 40# 9# : # *# ;/ 5# 5# )+ %0 3 )# <#.. 6#!,# < -# = * Vir: Eurostat Delež in število brezposelnih, ki so starejši od 50 let, sta se v zadnjih dveh letih mono poveala. Na problem zaposlovanja in brezposelnosti starejših kaže tudi veliko poveanje registriranih brezposelnih, starejših od 50 let, ki je bilo decembra 2010 za 35% veje kot decembra 2009 oz. za 77% veje kot konec leta 2008. Veliko poveanje starejših registriranih brezposelnih konec leta 2010 je povezano tudi s spremembami zakona o urejanju trga dela in novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delež registrirano brezposelnih, ki so starejših od 50 let, med vsemi registriranimi brezposelnimi je konec decembra 2010 znašal 35,4% (za 5,7 o.t. ve kot decembra 2009). Zaradi velikega števila starejših brezposelnih bi bilo smiselno okrepiti program javnih del v letu 2011. Gospodarska kriza je prizadela tudi mlado populacijo, kar se kaže v poveanju stopnje brezposelnosti in zmanjšanju stopnje delovne aktivnosti. Stopnja brezposelnosti starostne skupine 15-24 let je v tretjem etrtletju 2010 znašala 13,0%, kar je za 3,9 o.t. ve kot v enakem obdobju 2008, stopnja brezposelnosti za starostno skupino 25-29 let pa se je v tem obdobju poveala za 7,2 o.t. Stopnja delovne aktivnosti se je v zadnjih dveh letih mono zmanjšala v starostni skupini 25-29 let (v tretjem etrtletju 2010 je bila za 8.8 o. t. nižja kot v enakem obdobju 2008). Razširjenost zaasnih in delnih zaposlitev se je s krizo v zadnjih dveh letih poveala, še posebej med mladimi. Delež zaasnih zaposlitev med delovno aktivnimi v starostni skupini 15-24 let je v drugem etrtletju 2010 znašal 67,5%( za 2 o.t. ve kot v drugem etrtletju 2008), kar predstavlja najveji delež teh zaposlitev med mladimi v EU. Izpostavljenost mladih zaasnim in delnim zaposlitvam je velika in zmanjšuje možnosti ekonomske in socialne osamosvojitve mladih. 7
Tabela 3: Število aktivnih v starostni skupini 15 24 let v tisoih 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Delovno aktivne osebe 88 83 94 91 91 96 98 87 zaposlene osebe 80 77 83 79 81 86 88 76 - zaasno zaposleni 44 42 54 50 52 58 61 50 delo preko študentskega servisa 15 17 25 24 27 32 36 32 Brezposelne osebe 18 17 18 17 15 11 12 14 Vir: SURS, Anketa o delovni sili. Opomba: Delovno aktivne osebe so zaposlene v delovnem razmerju in drugih oblikah dela, samozaposlene osebe in pomagajoi družinski lani Visoka razširjenost zaasnih zaposlitev med mladimi je v doloeni meri posledica obasnega dela mladih preko študentskih servisov, ki so ob sedanji ureditvi privlani za delodajalce z vidika možnosti hitrega prilagajanja števila delovnih ur in oseb ter z vidika manjše davne obremenitve dela preko študentskih servisov v primerjavi z redno zaposlitvijo. Slika 7: Delež zaasnih zaposlitev mladih med delovno aktivnimi, 15-24 let v državah EU, 2010 (q2) : # 5# 40#! /,# ;/ = 2 40# 3 8-# 5 "0 9# )+ 3# 6# <#.. 67# < -# %0 *# * % # Vir: Eurostat Posebna pozornost pri izvajanju aktivne politike zaposlovanja bo spodbujanje in poveevanje delovne aktivnosti starejših. Programi aktivne politike zaposlovanja bodo tako dopolnjevali strukturne spremembe na podroju upokojevanja in delovanja trga dela. V ta namen se bo poveal obseg izvajanja javnih del (posodobljena javna dela) in socialnega podjetništva. Glede na stanje na trgu dela, kjer se poveuje število starejših brezposelnih, je potrebno: spodbuditi razvoj na podroju storitev dolgotrajne oskrbe (v okviru javnih del je bilo v letu 2010 za pomo in varstvo starejših vkljuenih le 178 oseb) in vejo vkljuenost starejših v te vrste javnih del. Ukrep bo zajemal tudi spodbude za prilagajanje delovnih mest (povezava med tehnološkim razvojem, staranjem in produktivnostjo). 2) Slovenija je po obremenitvi z davki in prispevki za socialno varnost pod povprejem EU, struktura obremenitve pa je zaradi nadpovprene obremenitve dela neugodna. Celotna obremenitev z davki in prispevki, merjena z deležem v BDP, je bila leta 2009 v Sloveniji za 0,2 o. t. BDP nižja kot leta 2002. V letih 2002-2005 se je poveevala (do 38,9% BDP), nato pa se je zaela zmanjševati. Celotna obremenitev z davki in prispevki v Sloveniji se giblje nekoliko pod povprejem EU, kjer se je glede na leto 2002 poveala za 0,3 o. t. in EMU, kjer se je v istem obdobju znižala za 0,1 o. t. Ekonomska struktura davkov in prispevkov 4 v Sloveniji ni najbolj ugodna in odstopa od povpreja evropskih držav zaradi nadpovprene obremenitve dela in potrošnje ter podpovprene obremenitve kapitala. V >## 0# ##?#7# # 0# ## 7##1-8
Sloveniji je bil v letu 2008 delež davkov na delo precej višji kot v povpreju držav lanic EU (SI: 51,7%, EU-27: 46,7%, EMU: 46,3%). Višji je bil tudi delež davkov na potrošnjo (SI: 35,7%, EU: 33,1%, EMU: 31,1%), precej nižji pa delež davkov na kapital (SI: 12,7%, EU: 20,4%, EMU: 22,7%). Glede na leto 2002 se je v Sloveniji v letu 2008 zmanjšal delež davkov na delo (za 3,1 o. t.) in delež davkov na potrošnjo (za 0,5 o. t.), poveal pa delež davkov na kapital (za 3,6 o. t.). Trend v povpreju EU pa je ravno obraten, saj se od leta 2002 poveuje delež davkov na delo in potrošnjo, zmanjšuje pa delež davkov na kapital. Slika 8: Obremenitev z davki in prispevki za socialno varnost in ekonomska struktura davkov 100% Ekonomska struktura davkov, 2008 v % 80% )+ 60% 40% 20% 0% Švedska Slovenija EU-27 EMU Malta davki na delo davki na potrošnjo davki na kapital = * 40# 67# 9# 6# 3# )" - < -# 2 <#..,#! # 5 "0 ;/ % %0 8-# *# )# 40# 3 5# 5# / : # Vir Eurostat, za Slovenijo SURS Vir: Eurostat, Taxation trends in the EU 2010 3. NADALJNJI PRISPEVEK K VZDRŽNOSTI JAVNIH FINANC 1) Na podroju javnih financ je v letih 2009-2010 prišlo do znatnega upada davnih prihodkov zaradi oslabljene gospodarske dejavnosti. Odhodkovna stran se je zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev in izvajanja diskrecijskih ukrepov bistveno poveala. Posledino je primanjkljaj sektorja država v letu 2010 ocenjen na 5,6% BDP, bruto dolg sektorja država pa naj bi po priakovanjih dosegel 37,9% BDP 5. Brez uinkovitih strukturnih ukrepov bi ta dolg lahko do leta 2015 dosegel že 60% BDP. Trenutno predvidena fiskalna konsolidacija ima za cilj do leta 2013 znižati fiskalni primanjkljaj sektorja država pod 3 odstotke BDP in stabilizirati bruto dolg sektorja država pod 45%. Za izboljšanje stanja javnih financ je Slovenija uvedla fiskalno pravilo, s pomojo katerega doloi zgornjo mejo javnofinannih odhodkov. Izdatkovno pravilo, ki temelji na potencialni rasti BDP, omogoa doloanje hitrosti prilagajanja fiskalnemu cilju. S ciljem veje stabilizacijske uinkovitosti javnih financ je fiskalno pravilo tudi formalno definirano v»uredbi o dokumentih razvojnega nartovanja in postopkih za pripravo predloga državnega prorauna in proraunov samoupravnih lokalnih skupnosti«(uradni list RS, št. 54/2010), v letu 2011 pa je predvidena tudi sprememba Zakona o javnih financah in sprejem Zakona o razvojnem nartovanju. >" +: 9
Tabela 4: Predlog javnofinannega okvirja za obdobje 2011-2015 Vir: Ministrstvo za finance Srednjeroni javnofinanni okvir za Slovenijo doloa, da se konsolidacija javnih financ opravi v asu trajanja enega gospodarskega cikla (6-8 let), in sicer tako, da se: - do konca leta 2013 dejanski javnofinanni primanjkljaj zniža pod 3% BDP, - do konca leta 2015 ciklino prilagojeni javnofinanni primanjkljaj zniža pod 1% BDP, - uravnotežen strukturni javnofinanni položaj doseže do konca leta 2016. Vir: Srednjeroni javnofinanni okvir, Ministrstvo za finance, marec 2011 Srednjeroni fiskalni okvir doloa zgornjo mejo dolga, ki v asu konsolidacije ne sme presegati 45% BDP, ciljna vrednost dolga pa znaša 40%. To bi zaradi priakovane hitrejše rasti od leta 2013 naprej lahko dosegli do konca leta 2015. Slika 9: Konsolidiran dolg države Vir: Ministrstvo za finance 10
Slika 10: Dolg s poroštvom in jamstvom države Vir: Ministrstvo za finance (Bilten javnih financ, februar 2011) 2) Vlada RS je s ciljem izboljšati dolgorono stabilnost javnih financ sprejela spremembe pokojninskega sistema. Ocenjeni skupni uinek predlaganih sprememb je vzdržnost javnih izdatkov za pokojnine za naslednjih 15 let 6, nato pa bodo potrebne nadaljnje prilagoditve. Novi pokojninski zakon v primerjavi s starim zaostruje pogoje za upokojitev pri skoraj vseh parametrih: Podaljšanje obdobja za izraun pokojninske osnove iz 18 let, vsako leto za eno leto, na 30 najugodnejših zaporednih let z izkljuitvijo treh najmanj ugodnih let. Dolgoroni uinek bi pomenil znižanje napovedanega deleža javnofinannih izdatkov za pokojnine v BDP za okrog dve odstotni toki. Indeksacija rasti pokojnin z rastjo pla je kljuna za dolgorono vzdržnost pokojninskega sistema. e bi ostali pri 100% indeksaciji pokojnin z rastjo pla, bi v letu 2060 po ocenah delež izdatkov za pokojnine v BDP znašal 20,2%. V primeru uveljavitve švicarske formule (50% usklajevanja) pa 17,9 % BDP. Opravljena simulacija z modelom predvideva, da se odstotek povišanja rasti pokojnin izrauna kot tehtano povpreje rasti nominalnih pla in rasti cen življenjskih potrebšin (inflacija) v razmerju 70:30. Poviševanje starosti ob upokojitvi bo pozitivno delovalo na vzdržnost pokojninskega sistema, težko pa je natanno napovedati, kolikšen bo, saj je to odvisno od obnašanja ljudi glede na spremembe v sistemu. Dvig starosti ob upokojitvi za 3 leta bi dolgorono, ob vseh ostalih nespremenjenih pogojih, znižal delež pokojnin v BDP za dobri dve odstotni toki. Skupaj z ustreznim (višjim) odmernim odstotkom in uinkom predasnega prejemanja pokojnine (v višini 20% pokojnine, ki bi jo posameznik zael 6 Vir: ok, Sambt, Majcen, Ocene uinkov predlagane pokojninske zakonodaje, IER, september 2010 11
prejemati, e bi se upokojil takoj, ko bi se lahko), pa je ta uinek ocenjen le še na okrog 1 odstotno toko. Ocenjeni skupni uinek sprememb pokojninskega sistema na vzdržnost javnih financ je pozitiven. Prepreuje poveevanje javnofinannih izdatkov za pokojnine v približno naslednjih 15 letih, potem pa bi zael delež ponovno hitro narašati in bi bili potrebni nadaljnji ukrepi. Slika 11: Delež javnofinannih izdatkov za pokojnine v % BDP z ukrepi in brez 22 20 Simulirane vrednosti z ukrepi Obstojei pokojninski sistem 18 16 14 12 10 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 2025 2030 2040 2050 2060 Vir: ZPIZ, SURS in razni drugi viri; izrauni IER, novelirane ocene januar 2011 4. OKREPITEV FINANNE STABILNOSTI 1) Rast posojil nefinannim družbam se je v asu krize mono znižala, neto tok kreditov podjetjem pa je bil še posebej nizek tudi v drugi polovici leta 2010. Posojila nefinannim družbam (NFD) so se samo novembra znižala za 98 mio EUR, medletna stopnja rasti pa se je znižala na -0,8%. Negativna medletna dinamika rasti posojil NFD se je pri bankah v veinski tuji lasti približala sedmim odstotkom, medtem ko je pri bankah v veinski domai lasti še pozitivna pri 2,5%.Z namenom, da bi izboljšali razmere za gospodarsko rast z ustrezno ponudbo financiranja za podjetja (oz. nefinanne družbe), bo vzpostavljen sistem obveznosti plaevanja posebnega davka bank. Davno osnovo bo predstavljala celotna bilanna sredstva banke, možna bo olajšava do višine davne obveznosti oz. do stanja kreditov, danih nefinannim družbam. Slika 12: Razlike med obrestnimi merami za posojila podjetjem nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta fiksno obrestno mero, glede na povpreje evrskega obmoja, v o. t. 40# < -# # %0 8-# 3@3 Vir podatkov: ECB. Opomba: razlike predstavljajo povpreje prikazanega leta oz obdobja 12
Slika 13: Prirast kreditov Slika 14: Raven kreditov podjetij po zaetku krize Vir: Gospodarska gibanja, EIPF, februar 2011 2) V teku je postopek dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d.. Javna prodaja novih delnic poteka v dveh krogih. V prvem krogu prodaje so nove delnice lahko vplaali in vpisali obstojei delniarji v višini prednostne pravice v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke. V drugem krogu prodaje bodo naprodaj preostale nove delnice, ki ne bodo vpisane in vplaane v prvem krogu prodaje, in sicer vsem vlagateljem, tj. domaim ali tujim, pravnim ali fizinim osebam. Potekajo tudi pogajanja za sklenitev delniarskega sporazuma s KBC, za katera je pooblašena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Vlada RS je tudi sprejela Informacijo glede dokapitalizacije NKBM d.d., s katero soglaša s prenosom prednostnih pravic do delnic Nove KBM d.d. v javni ponudbi na tretje institucionalne domae ali tuje investitorje, s katerimi bo podpisan sporazum o tem prenosu. Vlada RS je hkrati sprejela tudi sklep, da bo RS zašitila svoje lastniške interese tako, da bo v omenjeni sporazum z novimi institucionalnimi vlagatelji vkljuila dogovor o pridobitvi predkupne pravice. V kolikor novi institucionalni vlagatelji ne bodo pripravljeni podpisati takšnega sporazuma, bo RS sodelovala v dokapitalizaciji skladno s svojim deležem. Slika 15: Obseg temeljnega kapitala (TIER 1), v % %0 # )+ Vir podatkov: ECB. Države, izbrane glede na leto 2009: najveji in najmanjši obseg, povpreje EU, Slovenija. 3) Pomemben problem, ki se je s finanno krizo še dodatno zaostril, predstavlja prevelika zadolženost podjetij, ki zmanjšuje potencial teh podjetij za nove investicije ter naložbe v nove tehnologije. Veina podjetij bi lahko s prestrukturiranjem svojih obveznosti in dodatnimi kapitalskimi vložki zopet uspešno poslovala, a jih banke neustrezno spremljajo zaradi lastnih težav z obsegom slabih terjatev. Hkrati pa imajo precejšnje imetje delnic teh podjetij kot politiko zavarovanja za bivše naložbe. Te naložbe bi morale banke prodati zasebnim skladom za prenovo podjetij oz.»corporate turnaround found«, s imer bi 13
izboljšale svoj denarni tok in omogoile podjetjem ponovno normalno delovanje pod lastništvom teh skladov. Slednje velja še zlasti za NLB in NKBM. Banke, ki so z zamenjavo kreditov pridobile lastniške deleže v podjetjih, multilateralne institucije ter drugi zainteresirani vlagatelji bi morali predstavljati ustanovitelje sklada za prenovo podjetij. Namen slednjega bi bil predvsem v nakupu podjetij v težavah, njihovem prestrukturiranju in prodaji. Ob tem bi bilo potrebno v posebej ustanovljeni družbi za upravljanje zbrati profesionalno ekipo, z ustreznimi operativnimi in finannimi znanji. Kriteriji investiranja bi morali temeljiti na: podjetja v težavah, katerih restrukturiranje s ciljem profitabilnega poslovanja je možno, podjetja, pri katerih je mogoe ob nakupu (ali dokapitalizaciji) pridobiti veinski delež, pri emer je proces nakupa možno kontrolirati, podjetja, ki jih je po prestrukturiranju (3-5 let), možno prodati strateškemu partnerju, ali izvesti prvo javno ponudbo delnic (IPO), cena nakupa podjetja temelji na tekoem položaju podjetja (ne na možnih izboljšavah, ki se odrazijo v poslovanju sklada). Banke se danes ne ukvarjajo s problemi prenove podjetij, ampak veinoma le z izterjavo in programi reprogramiranja kreditov, ki jih pogojujejo s prodajami premoženja. Banke praviloma prepušajo upravljanje holdingov managementu, ki ga postavljajo lastniki, ki so te holdinge pripeljali v takšno situacijo. Upravljanja podjetij in holdingov po upniškem principu pa praktino ni. Banke in (holdinška podjetja) se veinoma obnašajo, kot da bodo problemi sami minili. Banke bodo po treh letih za deleže, ki presegajo 10% delež v lastništvu podjetij, morale prieti odštevati od regulatornega kapitala. Hkrati bi morale predvsem banke v veinski državni lasti oblikovati posebne oddelke za restrukturiranje slabih naložb in loiti to dejavnost od normalne redne kreditne aktivnosti. Postopek restrukturiranja bi morali izvajati usposobljeni strokovnjaki za insolvenno pravo in restrukturiranje terjatev. Izplen, ki bi bil nižji od knjigovodskega, bi morale banke financirati iz restrukturiranja svojih dejavnosti in prodaje»zaseženih delnic«podjetij. Nadzorni sveti bank v delni državni lasti morajo zagotoviti možnost prodaje»zaseženih delnic«podjetij zasebnim investitorjem z znanjem in finanno mojo za prestrukturiranje podjetij. Nadzorni sveti bank v delni državni lasti morajo takoj zahtevati oblikovanje oddelkov za restrukturiranje slabih naložb in najeti specialiste za saniranje teh naložb. Tabela 5: Podjetja v državni lasti (stanje sredi leta 2010) Neposredno lastništvo Posredno lastništvo 2 Število podjetij Število podjetij Vrednost (mio EUR) 3 Skupaj 50 96 5 965 Od tega: kotirajo na borzi 0 17 305 Delež državnega lastništva V celoti (100%) 19 20 2 193 Veinski nadzor (50<100%) 15 25 2 084 Manjšinski nadzor (10<50%) 16 51 1 666 Glede na tip naložbe 4 Strateška 5 9 2 548 Tržna 5 43 614 Netržna 31 35 2 609 Drugo 9 9 194 Glede na sektor Rudarstvo in predelovalne 6 24 755 dejavnosti Energetika 21 21 2 308 Finanne storitve 4 8 1 457 14
Promet 6 9 396 Telekomunikacije 2 2 724 Turizem in trgovina 0 12 213 Drugo 11 20 112 1)Deleži nad 10%, brez podjetij v steaju ali likvidaciji; 2)RS, KAD (Kapitalska družba), SOD (Slovenska odškodninska družba) in PDP (Posebna družba za podjetniško svetovanje).3) Ocene in vrednosti na podlagi knjigovodskih podatkov. 4)Preliminarna razvrstitev Vir: OECD Economic Survey, Slovenia, 2010, februar 2011 15