VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMUNALA DIPLOMSKA NALOGA BORUT NOVAK Maribor, Avgust 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMUNALA NOVELACIJA DALJINSKEGA VODENJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V MESTU MARIBOR BORUT NOVAK Predavatelj - mentor: Mentor praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektorica: Prevod v tuji jezik: mag. MBA Slavko Bunderla, univ. dipl. ing. grad. Silvo Rep, dipl. ing. grad. Nigrad d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor Tina Simonič, prof.slov. in ang. Tina Simonič, prof.slov. in ang. Maribor, Avgust 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju-predavatelju mag. MBA Slavku BUNDERLI, univ. dipl. inž. gradb., za pomoč in vodenje pri pripravljanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem mentorju praktičnega izobraževanja Silvu REPU, dipl. ing. gradb., za praktične nasvete in pomoč pri pridobivanju gradiva in podatkov. Podjetju Nigrad, d.d., v katerem sem zaposlen, se zahvaljujem za finančno podporo pri študiju. Borut Novak, avgust 2008

POVZETEK Podjetje Nigrad je koncesionar mestne občine Maribor za vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja. Izvajanje vzdrževanja in upravljanja kanalizacijskega omrežja mora potekati po točno določenih zakonih in pravilnikih. Upoštevati mora kriterije, ki jih ti zakoni in pravilniki določajo. Z analizami obstoječega stanja in stroškov vzdrževanja želim podjetju Nigrad predlagati nekaj sprememb in novosti na področju daljinskega nadzora objektov in naprav kanalizacijskega omrežja v mestu Maribor. S predlaganim povečanjem daljinsko nadzorovanih objektov in dodatnimi senzorji za monitoring kvalitete odpadnih voda bi podjetje dobilo tako celotno podobo nad delovanjem kanalizacijskega omrežja, kakor tudi lokacijsko preciznejše podatke o potencialnih onesnaževalcih. Posledično bi tak daljinsko voden sistem vplival tudi na zmanjševanje stroškov in zmanjševanje vplivov na okolje ter osveščanje uporabnikov. Ključne besede: kanalizacijsko omrežje, daljinski nadzor, nadzorni center, črpališča, temperatura vode, pretoki, nivoji vode, ph vrednosti vode.

Kratice: - GPRS - General Packet Radio Service (GPRS) je mobilna podatkovna storitev v okviru standarda GSM - GSM - Global System for Mobile communications (izvorno od Groupe Special Mobile) je najpopularnejši svetovni standard mobilnih komunikacij - PLC - Programmable Logic Controller (nastavljiv logični kontroler) - ph - Merilo za koncentracijo hidronijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost - ISO 9001- Sistemi vodenja kakovosti - ISO 14001 - Sistemi ravnanja z okoljem - SIST EN ISO/IEC 17025 - Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev - SIST ISO 10523(1996) elektrometrija - NOx - dušikovi oksidi - CO2 - ogljikov-dioksid - VPN - Virtual Private Network (navidezno privatno omrežje) - IP internet protokol - APN Access Point Name ( ime dostopne točke ) - SMS - Short Message Service ( servis za pošiljanje kratkih sporočil ) - DIN 19559 (1983 ) ( meritev pretoka v odprtih kanalih in ceveh s prosto gladino )

ABSTRACT Nigrad is a company that is a concessionaire of the Maribor community for public canalization system maintenance. Maintaining and managing the public canalization system has to work by the law and other regulations. It has to follow the criterion that those laws and regulations are setting. By analyzing present condition and the expenses of the company Nigrad, I am proposing some changes and novelties which concern remote control of the buildings and the devices of the canalization system of Maribor. By increasing the number of remote controlled buildings and sensors for monitoring the quality of waste water, the company would gain the complete control of the work of the canalization system and more accurate information about location of possible pollutants. Eventually the remote controlled system would help to reduce the company's expenses, effects on the environment and help consumers to realize the problems. Key words: canalization system, remote control, control centre, pump station, water temperature, flux, water level, water ph value.

KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 7 2. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA... 8 2.1. Namen... 8 2.2. Cilji... 8 2.3. Osnovne trditve... 8 2.4. Omejitev raziskave... 8 3. OPIS PODJETJA... 9 3.1. Upravljanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja... 10 3.2. Stanje kanalizacijskega omrežja... 13 4. ZAKONODAJA... 15 4.1. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo... 15 4.2. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne... 15 5. OPIS OBSTOJEČEGA SISTEMA DALJINSKEGA NADZORA... 16 6. PREDLOGI ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH CILJEV... 17 6.1. Predlagane lokacije daljinsko vodenih črpališč... 17 6.2. Merjenje Pretokov... 18 6.3. Merjenje elektro prevodnosti... 20 6.4. Merjenje ph vrednosti... 20 6.5. Merjenje temperature odpadnih voda... 21 6.6. Komunikacijski sistem za prenos podatkov... 22 6.7. Nadzorni center... 23 6.8. Povezljivost lokalnih objektov... 24 6.9. Priključitev sond za izvajanje monitoringa odpadnih voda... 26 6.10. Kontrola ter odprava napak na daljavo... 27 6.11. Varnost ter vizualna kontrola objektov... 28

7. ANALIZA STROŠKOV PO POSAMEZNIH PREDLOGIH... 29 7.1. Stroški komunikacijske opreme za prenos podatkov... 29 7.2. Stroški kontrole ter odprave napak na daljavo... 31 7.3. Stroški uvedbe video nadzora objektov... 32 7.4. Stroški uvedbe večparameterskih sond za monitoring odpadnih voda... 32 7.5. Analiza dosedanjih ter predlaganih oblik dela... 33 8. ZAKLJUČEK... 35 9. PRILOGE... 36 10. SEZNAM LITERATURE IN VIROV... 37

KAZALO SLIK SLIKA 1: KROŽENJE VODE... 12 SLIKA 2: PRIMARNI VODI KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA... 14 SLIKA 3: LOKACIJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV V MARIBORU... 16 SLIKA 4: MERITEV HITROSTI PRETOKOV S POMOČJO DOPPLERJEVE METODE... 19 SLIKA 5: GPRS / UTMS MODEM... 22 SLIKA 6: NADZORNI CENTER MELJE... 23 SLIKA 7: PLC KRMILNIK... 24 SLIKA 8: POVEZLJIVOST MED NADZORNIM CENTROM TER LOKALNIMI OBJEKTI... 25 SLIKA 9: VEČPARAMETERSKA SONDA... 26 SLIKA 10: PREDVIDENO MESTO MONTAŽE IP VIDEO KAMERE... 28 SLIKA 11: IP PROTIVANDALSKA NADZORNA KAMERA... 28 SLIKA 12: PRIKAZ KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE ZA PRENOS PODATKOV... 36 SLIKA 13: PRIKAZ ALARMOV V NADZORNEM CENTRU... 36 KAZALO GRAFOV GRAFIKON 1: PRIMERJAVA STROŠKOV GSM / GPRS... 30 GRAFIKON 2: PRIMERJAVA STROŠKOV PRENOSA PODATKOV PRED IN PO NOVELIRANIH SPREMEMBAH... 34 GRAFIKON 3: STROŠKI INTERVENCIJ PRED IN PO UVEDBI ODPRAVE NAPAK NA DALJAVO DALJINSKEGA... 34 KAZALO TABEL TABELA 1: PREDVIDENE LOKACIJE DALJINSKO VODENIH ČRPALIŠČ... 17 TABELA 2: PRIMERJAVA STROŠKOV PRENOSA PODATKOV Z GSM IN GPRS... 29 TABELA 3: STROŠKI VZPOSTAVITVE GPRS OMREŽJA... 29 TABELA 4: SEDANJI STROŠKI OBHODA MERILNEGA MESTA... 31 TABELA 5: ENKRATNI VLOŽEK ZA IZVEDBO KONTROLE IN ODPRAVE NAPAK NA DALJAVO... 31 TABELA 6: PRIMERJAVA SEDANJIH STROŠKOV OBHODA S PREDVIDENIMI... 31 TABELA 7: STROŠEK KAMER... 32 TABELA 8: STROŠEK VEČPARAMETERSKIH SOND... 32 TABELA 9: OVREDNOTENJE DOSEDANJIH TER PREDVIDENIH OBLIK DELA... 33

1. UVOD " Človeštvo se sooča z odvajanjem in reguliranjem odpadnih voda že tisočletja. Zgodovinski dokazi govorijo o 4000 let stari gradnji kanalizacije pri HARAPPIH. Zelo razvito kanalizacijsko omrežje so imeli tudi stari GRKI IN RIMLJANI. V srednjem veku o nekem napredku ne moremo govoriti, ker se je v tem času zelo znižala zavest glede javne in privatne skrbi za zdravje, kar je imelo za posledico tudi dramatične razmere. Pojavili so se množični izbruhi kolere, kuge, tifusa in milijoni umrlih ljudi. Pomembno prelomnico v razvoju in širjenju kanalizacijskih omrežij pa pomeni 19. stoletje. V tem stoletju je nagel razvoj znanosti, predvsem medicine, povzročil ponovno odkritje vzročne povezave med širjenjem bolezni in vodno oskrbo ter odvajanjem odplak. V novejšem času se človeštvo vedno bolj zaveda dejstva omejenih virov pitne vode. Podtalnica danes ne zadostuje več za zadovoljevanje potreb prebivalstva, zato se vedno bolj uporabljajo površinske vode rek in jezer. Problematično pa je dejstvo, da so danes zaradi neskrbnega ravnanja z okoljem oziroma z neočiščenimi vodami v preteklosti močno onesnažene tudi te vode. Zaradi naglega razvoja industrializacije v nerazvitih predelih sveta se povečujejo tudi izpusti toplogrednih plinov. Posledica tega so velike podnebne spremembe, ki povzročajo segrevanje Zemlje, zmanjšujejo količino padavin in povzročajo nastanek novih sušnih področij oziroma znižujejo podtalnico. Pred sedanjo generacijo ljudi v svetu je torej velik izziv. Povečanje uporabe površinskih voda in podtalnice bo mogoče le, če se bo storilo vse za ohranjanje čistosti jezer, rek in morij. To zavedanje je zlasti prisotno v Evropski uniji in posredno tudi v Republiki Sloveniji, ki je sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (2004-2015). Ta program opredeljuje koordinirane ukrepe države in lokalnih skupnosti za postopno doseganje ciljev varstva okolja zaradi obremenjevanja z odpadnimi vodami. Ta program predstavlja za Republiko Slovenijo, glede na višino potrebnih vlaganj, največjo okoljsko investicijo, ki pa se bo dolgoročno obrestovala tako nam kot tudi našim potomcem." (Okolje-c, 2008) 7

2. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Nigrad je koncesionar Mestne občine Maribor za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja. Na področju daljinskega vodenja padavinskih in sanitarnih voda ima podjetje problem zaradi premajhnega števila daljinsko vodenih kontrolnih točk ter s tem visoke stroške vzdrževanja. Področje Mestne občine Maribor je že delno opremljeno z avtomatskim sistemom daljinskega vodenja, vendar je sistem potrebno nadgraditi oziroma povečati število kontrolnih točk ter tako zagotoviti celostno podobo centralnega vodenja in s tem manjše stroške vzdrževanja, večjo varnost vodotokov in kontrolo nad onesnaževalci 2.1. Namen Novelacije sistema daljinskega vodenja sem se lotil zato, ker se pri svojem delu srečujemo s problemom, da ne moremo ugotoviti, kdo je potencialni onesnaževalec odpadnih voda, kar povzroča probleme na centralni čistilni napravi v Mariboru in v kanalizacijskem omrežju. Z izvedbo analize, novelacije in nadgradnje obstoječega sistema daljinskega vodenja bi nam ta možnost, poleg drugih prednosti, bila omogočena. 2.2. Cilji Cilj diplomskega dela je ugotoviti smiselnost : večjega števila avtomatsko vodenih kontrolnih merilnih točk objektov in naprav v smislu sodobnih okoljskih standardov, zmanjšanja stroškov rednih in interventnih obhodov, povečanja varnosti delovanja samega sistema daljinskega vodenja. 2.3. Osnovne trditve Stroški vzdrževanja in stroški izrednih kontrol so preveliki, prav tako nimamo možnosti ugotoviti, kdo onesnažuje odpadne vode. 2.4. Omejitev raziskave V diplomski nalogi se bom omejil na področje avtomatsko vodenih kontrolnih točk kanalizacijskega omrežja in kontrole strojne opreme objektov in naprav na območju izvajanja javne gospodarske službe v mestu Maribor. 8

3. OPIS PODJETJA " Nigrad je v naših krajih ime, ki prikliče v spomin bogato tradicijo organizirane komunalne službe. Že pred poldrugim stoletjem v Mariboru beležimo prve zapise o organizaciji tovrstne službe. Kot na mnogih drugih področjih je bil Maribor prvi tudi tu. Dobra organizacija in kvalitetno delo na področju komunale sta ga naredila za prijazno, urejeno in zeleno mesto. Tako je ostalo do današnjih dni in je še vedno. Zato je urejena komunalna služba nenehna spodbuda, pa tudi velika odgovornost za nadaljnji razvoj. Danes je Nigrad sodobno organizirana komunalna gospodarska družba. V Mariboru in okoliških občinah opravlja najzahtevnejše komunalne storitve. Temeljno vodilo pri delu je zasledovanje in doseganje kakovosti na vsakem koraku. Za svoje storitve je prejel mednarodne certifikate kakovosti ISO 9001, ISO 14001 in SIST EN ISO/IEC 17025. Tudi ti potrjujejo, da v Nigradu posvečajo veliko pozornost okolju, načrtno gojijo vpetost v družbeno življenje mesta in okolice, skrbijo za dvig kulture bivanja, svoje storitve pa opravljajo skrbno in čimbolj nemoteče za ljudi. Delovanje Nigrada je razdeljeno na centre gospodarjenja. Ti so: upravljanje in vzdrževanje prometnih površin, upravljanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter prometne signalizacije, gospodarjenje z javnimi parkirnimi površinami. Hkrati opravljajo tudi storitve, namenjene trgu, kot so vsa dela iz obsega delovanja centrov gospodarjenja ter geodetske meritve in laboratorijske preiskave. Zaposlene v Nigradu odlikuje visoka strokovnost in razvojna naravnanost. Z najsodobnejšo tehnološko opremo zagotavlja visoko kakovost storitev in konkurenčnost družbe na tržišču. Največja prednost podjetja je celovito obvladovanje procesov in izvajanje številnih različnih dejavnosti. Tako lahko strankam ponudijo rešitve tudi po sistemu na ključ. Za prihodnost so si v Nigradu zastavili pomembne cilje. Položaj ene izmed vodilnih komunalnih družb v Sloveniji bodo razvijali še naprej. Ves čas veliko pozornosti namenjajo ekologiji in ohranjanju okolja tudi z racionalizacijo porabe naravnih virov. Odločitev o projektiranju, izgradnji in upravljanju čistilnih naprav se je kljub zahtevnosti potrdila kot pravilna, zato jo bojo razvijali naprej." (Nigrad, 2008) 9

3.1. Upravljanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja " Ponosni so, da je ena izmed dejavnosti tudi skrb za čisto vodo in za celotno okolje, saj upravljanje z kanalizacijskim omrežjem omogoča nadzorovano ločevanje odpadnih voda in fekalij od vsega, kar nas obdaja. Izkušnje, ki so jih v Nigradu nabrali v več kot 50-ih letih, omogočajo, da aktivno sodelujejo pri sodobnih zahtevah o vodotesni kanalizaciji. Danes upravljajo že z več kot 300 kilometri kanalizacijskega omrežja ter s številnimi pripadajočimi objekti in čistilnimi napravami. Vzdržujejo kanalizacijsko omrežje vseh profilov, upravljajo in vzdržujejo čistilne naprave, izvajajo prebijanja zamašenih kanalizacijskih cevi ter črpajo in odvažajo greznično blatnico. S svojo projektno skupino skrbijo za izdelavo študij in projektov, povezanih z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav, njihova gradbena ekipa pa je usposobljena za izgradnjo primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja, vseh priključkov in naprav. Z moderno tehnologijo zagotavljajo tudi snemanja kanalizacijskega omrežja s posebno kamero, kar omogoča kvalitetno podlago za presojo morebitnih potrebnih posegov. V skladu z izdanim javnim pooblastilom Nigradu izdaja vsa potrebna soglasja in mnenja ob gradnjah na področju svojega poslovanja. Aktivnosti usmerja v modernizacijo in posodabljanje kanalizacijskih omrežij, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pa načrtuje in izvaja širitve teh omrežij. Znanje pri načrtovanju in izgradnji čistilnih naprav pri Nigradu nameravajo še naprej krepiti s strateškim upravljanjem, to pa je tudi njihova konkurenčna prednost na tržišču." (150 let Nigrada, str. 25 ) " Naseljem zaradi sprememb na področju globalnega segrevanja ne grozi le pomanjkanje zdrave pitne vode, ampak so ogrožena predvsem z onesnaženimi in padavinskimi vodami. Zato je odvodnjavanje onesnaženih voda pomembno iz treh vidikov: varovanje zdravja (preprečevanje epidemij, diareje), varovanje pred poplavami, varovanje hidrosfere (zaščita odvodnikov reke, jezera in morja). 10

Pri tem ima podjetje Nigrad, ki se uvršča med vodilna podjetja Slovenije na področju odvajanja in čiščenja, s svojimi aktivnostmi, inovativnim pristopom, osebno angažiranostjo ter ekološko naravnanostjo strokovnega kadra, pomembno vlogo pri zaščiti in varovanju vodnih virov na področju SV Slovenije. V zgodnjih 90-ih letih so pričeli s snemanjem kanalizacije, ki pomeni preventivni pregled stanja omrežja. S tem pravočasno preprečijo nekontrolirano odtekanje odpadnih voda v okolje in podtalnico. Prav tako so konec 80-ih in v začetku 90-ih pričeli z intenzivnimi aktivnostmi in lobiranjem v smislu zagotavljanja vodotesnosti zgrajenih kanalizacijskih sistemov. Tako se sedaj kontrola ustreznosti cevi ne vrši le na koncu proizvodne linije, temveč je postala standard, ki ga morajo posamezni izvajalci zagotavljati pri sami gradnji kanalizacijskih vodov. Pri izvajanju aktivnosti vzdrževanja kanalizacijskih sistemov nabavljajo takšna delovna sredstva in stroje, ki porabljajo minimalne količine čiste vode (reciklirne naprave) ter ustrezajo najstrožjim normam pri zmanjševanju emisij hrupa in izpušnih plinov. Tako uporabljajo motorje, ki sproščajo in ustvarjajo minimalne toplogredne pline NOx in CO2. Glede perečega problema zagotovitve končne dispozicije odvečnega biološkega blata iz čistilnih naprav, so v letu 2004/05 nabavili dehidrator, ki bistveno zmanjša volumen presežnega blata ter s tem povezanih problemov, ki so povezani s transporti in končno dispozicijo. Že vrsto let sodelujejo, konzultirajo ter projektirajo čistilne naprave, ki jih kasneje tudi upravljajo in vzdržujejo. Tako so iz dolgoletnih izkušenj razvili tipsko malo biološko čistilno RBK01, ki deluje na principu sekvenčnega bioreaktorja. Prednost naprave je predvsem v nizkih obratovalnih stroških, minimalnem prirastku odvečnega blata, minimalni potrebi po vzdrževanju ter zelo obstojnih materialih. Glede na družbene zahteve in pričakovanja se zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo na področju varovanja zdravja ter zaščite obstoječih in alternativnih vodnih virov, zato se in se bojo trudili, da s kvalitetnim delom in nenehnimi izboljšavami ter izobraževanjem zadostijo vsa pričakovanja uporabnikov in tudi širše javnosti na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. " (Rep, 2007, str. 26-27 ) 11

Slika 1: kroženje vode Vir: ga.water.usgs.gov/watercycleslovenehigh.jpg 12

3.2. Stanje kanalizacijskega omrežja " Relief terena, na katerem se razprostira mesto Maribor, in specifika pozidave določata osnovni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in sicer: reka Drava, ki deli mesto po osi vzhod-zahod, reliefno omejena rast zazidave levega brega, cepitev Drave v dovodni kanal elektrarne SD1 in staro strugo na vzhodnem koncu mesta ter sedanje in bodoče širjenje Maribora pretežno v smeri jug (stanovanjska gradnja, industrija). Mestna občina Maribor je oblikovala sledeči sistem zbiranja in odvajanja odpadnih voda: mešan sistem primarnih in sekundarnih zbiralnikov, ki odvajajo proti Dravi, glavna zbiralnika vzdolž Drave ob levem in desnem bregu, prečrpavanje odpadnih voda z levega brega pod Dravo na desni breg in od tod v centralni kanalski zbiralnik do lokacije čistilne naprave. Pomembnejši zbiralniki mariborske kanalizacije so še: Tezno I Tezno II Studenci Pekre Studenci Marles Limbuš Laznica Kamnica Rošpoh Kamnica Brestrnica Levoobrežni zbiralnik je zgrajen od Kamnice do prečrpališča Melje. Desno obrežni zbiralnik je zgrajen od novega Koroškega mostu do konca Nabrežne ulice. Zbiralnika Tezno I ter Tezno II sta zgrajena do energetskega kanala in se začasno izlivata v strugo reke Drave. Pri sekundarnem omrežju je stanje naslednje: kanalizacijsko omrežje levega brega Maribora je v pretežni meri že zgrajeno, izjemo predstavlja del Košakov, Počehove in Kamnice, pri čemer pa je del omrežja v starem mestnem jedru dotrajan in ga bo potrebno rekonstruirati. Kanalizacijsko omrežje desnoobrežnega dela Maribora bistveno zaostaja za stanjem na levem bregu. Kanaliziran je Tabor v celoti, pretežni del Tezna, Pobrežja in Peker, v manjši meri Studenci in Brezje, brez omrežja pa so Zrkovci in Razvanje. Maribor skoraj vse svoje odpadne vode spušča praktično neprečiščene v Dravo-energetski kanal, ki se pred Ptujem zbira v Ptujsko akumulacijsko jezero. Ocenjujejo, da je znotraj 13

območja čistilne naprave cca. 80.000 prebivalcev Maribora ali 76% priključenih na javno kanalizacijo, v Limbušu 70% ter v Laznici 50%. Površina prispevnega območja kanalizacijskega sistema mesta Maribor je 3687 ha. Celotna dolžina izgrajenega kanalizacijskega omrežja je okvirno 300 km." (Lokalna agenda 21, Program varstva okolja za mesto Maribor,str.22) Slika 2: Primarni vodi kanalizacijskega omrežja Vir: Nigrad, geografsko informacijski sistem 14

4. ZAKONODAJA 4.1. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo Uredba določa v povezavi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode, ki nastaja pri odvajanju komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode ter njihovih mešanic v vode: mejne vrednosti emisije snovi v vode in v javno kanalizacijo, mejne vrednosti emisije toplote v vode, vrednotenje emisije snovi in toplote, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in dovoljenja ter primere naprav, za katere okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005). 4.2. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne " Ta pravilnik določa naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ter standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev javne službe, vsebino evidenc in katastra kanalizacije in vodenje ter vsebino registra izvajalcev javnih služb." Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/2007). 15

Novelacija daljinskega vodenja kanalizacijskega sistema v mestu Maribor 5. OPIS OBSTOJEČEGA SISTEMA DALJINSKEGA NADZORA Ideja o izgradnji daljinskega vodenja komunalnih objektov v Mariboru se je začela postopoma uresničevati v letu 2000. Takrat se je vzpostavila prva komunikacijska povezava med lokalnim črpališčem in nadzornim centrom v Melju. Nato so se postopoma dodajali posamezni objekti različnih tipov (črpališča, zadrževalniki, merski objekti), tako da je bilo ob koncu leta 2005 daljinsko nadzirano ali vodeno 9 objektov. Ti objekti so se opremljali le z opremo, ki je zagotavljala nadzor nad delovanjem objekta, medtem ko se dodatna potrebna merilna oprema in izvršni elementi (zasuni in ventili z motornimi pogoni) niso vgrajevali. Slika 3: Lokacije obstoječih objektov v Mariboru Vir: nadzorni center Melje-Nigrad V obstoječem sistemu je mogoče spremljati delovanje posameznih objektov in na osnovi napak, ki se pojavljajo med delovanjem in sporočanjem v nadzorni center, dokaj učinkovito spremljati delovanje daljinsko vodenih naprav. Za prenos podatkov je uporabljeno GSM omrežje s povezavami med nadzornim centrom in posameznimi objekti. Ta način povezave je bil v času uvedbe daljinskega nadzora tehnološko napredna in cenovno optimalna izbira. 16

6. PREDLOGI ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH CILJEV Skladno z veljavno okoljsko zakonodajo, novimi funkcionalnimi zahtevami in povečanjem števila objektov (priklop mariborskega kanalizacijskega omrežja na centralno čistilno napravo) se je pokazala zahteva po posodobitvi, razširitvi ter stalnem nadzoru parametrov obstoječega sistema daljinskega nadzora. 6.1. Predlagane lokacije daljinsko vodenih črpališč V tabeli 1 sem predvidel lokacije naprav, ki bi se vključile v sistem daljinskega nadzora. Tabela 1: Predvidene lokacije daljinsko vodenih črpališč ID. LOKACIJA FUNKCIJA 1 Zrkovci- gasilski dom črpališče 2 Kamnica črpališče 3 Zrkovci 30 črpališče 4 Brezje, Cesta k Dravi črpališče 5 Ob kanalu Pobrežje črpališče 6 Lent črpališče 7 Svenškova ul. črpališče 8 Ul. Nad reko križišče črpališče 9 Adamičeva 1 Obrežna črpališče 10 Adamičeva 2 črpališče 17

6.2. Merjenje Pretokov Naraščajoče zahteve na področju ustreznega varovanja okolja pogojujejo, da se pri načrtovanju, upravljanju ter kontroli naprav za odvajanje odpadne vode uporabljajo ustrezni postopki pri merjenju pretokov. Že dalj časa se pri nas uporabljajo meritve pretokov v skladu z nemškimi normami DIN 19559 (1983), Durchflussmesung von Abwaser in Offenen Gerinnen und Freispiegelleitungen Algemaine Angaben, Pretok DIN 19559(1983)-meritev pretoka v odprtih kanalih in ceveh s prosto gladino. Zadostno natančnost pri meritvah lahko dosežemo z ustrezno izbiro primernih postopkov ter natančnem upoštevanju navodil za uporabo ter vgradnjo. Pri izbiri merilnega mesta moramo posebej paziti na: lastnosti odpadne vode, določitve merilnega območja Q min do Q max, hidravlične robne pogoje, kot so max. dovoljene energijske izgube, zajezitev, zahteve po natančnosti meritev, vrste in način meritve, možnost za izvedbo kontrolne meritve, npr. kalibracijska meritev, varnost ter možnost dostopnega vzdrževanja opreme, lokalne pogoje ( pogoji mesta, varnostne zahteve, vpliv na okolje). Pri kanalizaciji, ki odvaja meteorne vode, se z meritvami določajo kritična mesta ter prevodnost kanalov. Pri tem je vzporedno potrebno opraviti tudi meritve padavin. Pri določanju prispevkov na podlagi kvalitete odpadne vode je potrebno izvršiti pretočno proporcionalno vzorčenje. Merilna mesta lahko uporabljamo tudi za krmiljenje zadrževalnih bazenov. V čistilnih napravah z uporabo merilnih mest zasledujejo naslednje cilje: izpolnjevanje zahtev zakonodajalca ter lastno kontrolo, krmiljenje naprav, ugotavljanje statičnih vrednosti pretokov, kot npr. Q min :Q max, srednje vrednosti, sprememba pretoka po času. 18

Gibanje vpliva na oziroma spreminja frekvenco zvoka. Ta pojav je prvi opisal Christian Doppler leta 1842. Uporabljamo ga za merjenje hitrosti pretokov. Slika 4: meritev hitrosti pretokov s pomočjo Dopplerjeve metode 19

6.3. Merjenje elektro prevodnosti Električna prevodnost je merilo za tok, ki ga v raztopini povzročajo raztopljeni ioni in je odvisna od: koncentracije ionov, narave ionov, temperature raztopine, viskoznosti raztopine. Čista voda ima zaradi svoje lastne disociacije električno prevodnost pri 25 C 5,483µS/m. S pomočjo merjenja elektro prevodnosti je mogoče nadalje nadzorovati potek analiz za določevanje ionskih vrst. 6.4. Merjenje ph vrednosti " Kislost ali alkalnost raztopin določamo z merjenjem ph vrednosti. Območje skale pri 25 C je od 1 do 14, nevtralno področje ima ph 7. Raztopine, ki imajo ph pod 7, so kisle, tiste s ph nad 7 pa so alkalne. Znano je, da ostanejo mikroorganizmi aktivni samo v ožjem območju ph med 6.5 in 9. Normalna vrednost ph odpadne vode je približno 8. Velika odstopanja od te vrednosti kažejo na prisotnost industrijskih in ne komunalnih izpustov. Standard opisuje metodo določitve ph vrednosti v vzorcih vode in odpadne vode v območju ph med 3 in 10 enot. SIST ISO 10523(1996) elektrometrija."(roš, 2001, str. 49) 20

6.5. Merjenje temperature odpadnih voda " Kislost ali alkalnost raztopin določamo z merjenjem ph vrednosti. Območje skale pri 25 C je od 1 do 14, nevtralno področje ima ph 7. Raztopine, ki imajo ph pod 7, so kisle, tiste s ph nad 7 pa so alkalne. Znano je, da ostanejo mikroorganizmi aktivni samo v ožjem območju ph med 6.5 in 9. Normalna vrednost ph odpadne vode je približno 8. Velika odstopanja od te vrednosti kažejo na prisotnost industrijskih in ne komunalnih izpustov. Standard opisuje metodo določitve ph vrednosti v vzorcih vode in odpadne vode v območju ph med 3 in 10 enot. SIST ISO 10523(1996) elektrometrija." (Roš, 2001, str. 49) Iz zgoraj navedenega je razvidna kompleksnost merilnih pogojev in zahtev, zato v nadaljevanju za dosego teh ciljev predlagam tudi spremembe na obstoječih napravah in uporabo sodobnejše komunikacijske opreme, ki bo zadovoljevala že navedene zahteve po kvalitetnejši kontroli, zmanjšanju stroškov in večji varnosti. 21

6.6. Komunikacijski sistem za prenos podatkov Za prenos podatkov med posameznimi objekti bi uporabil General Pocket Radio Service (GPRS/UMTS) (slika 5) tehnologije novejše generacije, ki omogoča uporabniku stalno navidezno povezavo med objekti. Sprejem in oddaja podatkov se izvršita v realnem času ob pojavi zahteve po aktivnosti. Kadar ni potrebe po prenosu podatkov, uporabniku zveze ni potrebno prekiniti, temveč ostane aktivna, ne da bi bremenila omrežne zmogljivosti in povečevala stroške uporabe. To predstavlja očitno prednost pred trenutnimi podatkovnimi povezavami, kjer uporabnik plačuje glede na zahtevo po prenosu, gledano na porabljen čas. V lokalnih postajah bi tako komunikacijski procesor, ki je sestavni del krmilja in komunikacijskega modema, skrbel za komunikacijo na treh nivojih: (uporabniški nivo) prenos podatkov in ukazov med objektom in nadzornim centrom; (sistemski nivo) vzpostavljanje, vzdrževanje in nadzor komunikacije v skladu z zahtevami in standardi ponudnika (GPRS/UMTS) storitev; (vzdrževalni nivo) odpravljanje napak na daljavo skladno s strategijo upravljanja. Pri ponudniku (GPRS/UMTS) storitev predlagam zakup VPN kanalov in primernih SIM kartic, katere so povezane z dodeljenim VPN kanalom ob pravilni nastavitvi modemov in programski podpori komunikacijskih procesorjev (vzpostavitev 24 urne lokalne povezave) med posameznimi objekti in nadzornim centrom. Predlagana sprememba lokalnih brezžičnih povezav bi tako zagotavljala varen, hitrejši in ekonomičen način daljinskega nadzora objektov in naprav kanalizacijskega omrežja. Slika 5: GPRS / UTMS MODEM Vir: www.automation.siemens.com/net/htm 22

Novelacija daljinskega vodenja kanalizacijskega sistema v mestu Maribor 6.7. Nadzorni center V nadzornem centru bi predlagal posodobitev sistemskega strežnika s potrebno sistemsko in aplikativno programsko opremo, ki bi zbirala ter obdelovala vse podatke, ki se bodo prenašali po navideznem privatnem omrežju (VPN) iz lokalnih objektov. Predvidena je tudi izvedba Intranete povezave med upravno zgradbo podjetja in nadzornim centrom v Melju. Oba objekta sta med seboj lokacijsko ločena (stojita v različnih delih mesta), vendar navedene službe za svoje delo potrebujejo tudi določene podatke o delovanju komunalnega sistema. Z predlagano intranetno povezavo bi tako lahko sorazmerno preprosto in hitro izpolnili zahteve po potrebnih informacijah, saj bi lahko izkoristili že obstoječo opremo, ki deluje v poslovni zgradbi, in predlagano tehnološko kompatibilno opremo po posameznih objektih. Z vključevanjem nadzornega centra Melje v intranetno skupino s poslovno stavbo podjetja bi s tem posledično znižali tudi stroški telekomunikacijskih storitev. Sistemski strežnik, vključen v lokalno omrežje, bi opravljal naslednje naloge: zbiranje podatkov s posameznih objektov, hranjenje zbranih podatkov v relacijski podatkovni bazi, posredovanje podatkov in ukazov nadzornemu programu, nadzorovanje in vzdrževanje komunikacijske mreže, pošiljanje alarmnih sporočil vzdrževalnim službam, nadzor in odprava napak na daljavo, prenos podatkov na strežnik podjetja. Slika 6: Nadzorni center Melje Vir: lasten 23

6.8. Povezljivost lokalnih objektov V lokalnih objektih bi predlagal vgradnjo Programmable logic controller (PLC krmilnika), (slika 7), ki bi skrbel za pravilno tehnološko delovanje vsakega posameznega objekta. Njegov sestavni del je tudi "GPRS/UMTS modem". Skupaj bi skrbela za stalno povezovanje, vzdrževanje in prenos podatkov med lokalno napravo ter nadzornim centrom. V pogojih normalnega obratovanja bi delovanje objekta teklo v skladu z navodili oziroma strategijo, ki bi jo določal upravljavec v nadzornem centru. V primeru prekinitev komunikacijske povezave, bi krmilje prešlo v posebni režim del. V njem se bi izvajale vse potrebne funkcije, ki bi zagotavljale varno in avtonomno delovanje objekta. Takšen način delovanja bi veljal vse do ponovne vzpostavitve komunikacije z nadzornim centrom. V skladu s hidravličnim modelom Mariborskega komunalnega omrežja bi se v posamezni objekt vgradila potrebna merilna oprema ter izvršni elementi kot so zasuni, motorni pogoni ter PLC krmilniki. Skupaj bi tako omogočali nadzor in ukrepanje v skladu s centralno strategijo vodenja. Dežurnemu strojniku in upravljavcu bi omogočili celostno sliko ter nadzor celotnega omrežja. Slika 7: PLC krmilnik Vir: http: //www.ing-plus.si/ 24

Slika 8: Povezljivost med nadzornim centrom ter lokalnimi objekti Lokalni objekt GPRS/UMTS GPRS/UMTS modem GPRS/UMTS GPRS/UMTS omrežje Lokalni objekt Server mobilnega operaterja VPN Nadzorni center GPRS/UMTS modem GPRS/UMTS Ethernet Lokalni objekt GPRS/UMTS modem Vir: Nigrad 25

6.9. Priključitev sond za izvajanje monitoringa odpadnih voda Skladno z zakonskimi zahtevami ter zastavljenimi cilji bi predlagal priključitev kompatibilnih večparameterskih sond na PLC krmilnike, s katerimi bi lahko spremljali kvaliteto odpadnih voda že na vtokih v kanalizacijski sistem. S predlagano vgradnjo merilnih sond bi na podlagi dobljenih podatkov lahko spremljali kvaliteto odpadnih voda ter definirali področja in morebitne onesnaževalce. Predlagana večparameterska sonda (slika 9) za monitoring kakovosti podzemnih in površinskih voda omogoča istočasno merjenje sedmih parametrov: temperature, specifične prevodnosti, ph, redoks potenciala, raztopljenega kisika, motnosti in višine gladine. (Cgsplus, 2008) Slika 9: Večparameterska sonda Vir: http://www.cgsplus.si 26

6.10. Kontrola ter odprava napak na daljavo Dosedanje delo poteka z uvedeno dežurno službo, ki opravlja dežurstvo na domu. Skladno z opravljenimi razgovori z osebami, ki so zadolženi za izvajanje dežurstev, ter trenutno delujočim sistemom javljanja alarmnih sporočil dežurni službi preko SMS sporočil, bi predlagal, da se omenjena dežurna služba opremi s prenosnim računalnikom. Tako bi s pomočjo GPRS/UMTS modema in prenosnega računalnika z vgrajeno aplikativno programsko opremo omogočili dežurni službi: hitrejšo odzivnost, odpravo napak na daljavo, lažje odločanje za fizično posredovanje, kontrolo prelivov v staro strugo Drave s pomočjo video nadzora. Sedanji sistem sporočanja preko SMS sporočil v normalnih vremenskih pogojih sicer deluje brezhibno, vendar je ob neurjih zaradi količine potrebnih alarmov preobremenjen in ne uspe poslati vseh SMS alarmov dežurnemu v realnem času, kar posledično vpliva na odločanje o posredovanju. Predlagane spremembe nikakor ne bodo v celoti nadomestile fizičnega posredovanja strojnikov, namen je le znižati stroške vzdrževanja ter olajšati delo sedanjih služb, hkrati pa povečati varnost delovanja daljinskega nadzora kanalizacijskega omrežja in naprav. 27

Novelacija daljinskega vodenja kanalizacijskega sistema v mestu Maribor 6.11. Varnost ter vizualna kontrola objektov Predlagane spremembe komunikacijskih naprav in vzpostavitev virtualnega privatnega omrežja bi podjetju omogočale tudi kasnejše razširjevanje sistema - priklop IP dnevnonočnih kamer za video nadzor objektov. S tem dosežemo povečano varnost in delovanja objektov in naprav. Na sliki 10 je prikazano mesto, od koder bi se daljinsko spremljalo objekt, s poudarkom na preliv. Na sliki 11 je prikazana IP video nadzorna kamera robustne izvedbe, namenjena za delovanje v zelo zahtevnih pogojih. Slika 10: Predvideno mesto montaže IP video kamere Vir:lasten Slika 11: IP protivandalska nadzorna kamera Vir: www.mobotix.si 28

7. ANALIZA STROŠKOV PO POSAMEZNIH PREDLOGIH 7.1. Stroški komunikacijske opreme za prenos podatkov V tabeli 2 je prikazana primerjava stroškov sedanjega GSM prenosa podatkov ter predlaganega UMTS in GPRS prenosa podatkov. Iz tabele je razvidno, da se stroški GSM prenosa podatkov višajo glede na število vzpostavljenih zvez, alarmov; medtem je pri predlaganem načinu prenosa podatkov strošek vezan na količino prenesenih podatkov oziroma sklenjeno pogodbo (vzpostavitev VPN omrežja z dodeljenimi APN kanali). Ob analizi sedanjega stanja prenesenih količin podatkov in stroškov prenesenih podatkov obstoječega sistema sem ugotovil, da bi bile predlagane spremembe za podjetje ugodnejše. Ob zamenjavi GSM modemov dodajanje nadzorovanih parametrov in merilnih sond ne bi vplivalo na rast stroškov. Priključnina je enkraten znesek ob vklopu APN, ne glede na število vključenih SIM kartic. Tabela 2: Primerjava stroškov prenosa podatkov z GSM in GPRS PRENOS PODATKOV GSM GPRS PRIHRANEK 1x 2,75 8,34 100 x 275,00 8,34 266,66 200 x 550,00 8,34 541,66 500 x 1.375,00 8,34 1.366,66 1000 x 2.750,00 8,34 2.741,66 Vir: http://www.mobitel.si Tabela 3: Stroški vzpostavitve GPRS omrežja OPIS EM ŠTEVILO CENA SIM KARTICA kom. 1 20,00 MESEČNI STROŠKI PRENOSA kom. 1 8,34 GPRS MODEM kom. 1 200,00 PRIKLJUČNINA APN paket 1 125,19 SKUPAJ: 353,53 29

Grafikon 1: Primerjava stroškov GSM / GPRS 3.000,00 2.500,00 2.000,00 1.500,00 1.000,00 500,00-1x 100 x 200 x 500 x 1000 x GSM 2,75 275,00 550,00 1.375,00 2.750,00 GPRS 8,34 8,34 8,34 8,34 8,34 PRIHRANEK 266,66 541,66 1.366,66 2.741,66 30

7.2. Stroški kontrole ter odprave napak na daljavo Tabela 4: Sedanji stroški obhoda merilnega mesta OPIS EM ŠTEVILO CENA VOZILO URA 1 14,11 STROJNIK URA 1 28,22 SKUPAJ EUR 42,33 Tabela 5: Enkratni vložek za izvedbo kontrole in odprave napak na daljavo OPIS EM ŠTEVILO CENA PRENOSNI RAČUNALNIK kom. 1 1.000,00 GPRS MODEM kom. 1 200,00 SIM KARTICA kom. 1 20,00 APLIKATIVNA OPREMA paket 1 1.000,00 SKUPAJ 2.220,00 Tabela 6: Primerjava sedanjih stroškov obhoda s predvidenimi ŠTEVILO UR SEDANJI STROŠKI PREDVIDENI STROŠKI 1 42,33 8,34 100 4.233,00 8,34 31

7.3. Stroški uvedbe video nadzora objektov Iz tabele 7 so razvidni stroški za eno kamero, stroški instalacij pa niso zajeti, saj predvidevam uporabo obstoječe interne računalniške mreže. Tabela 7: Strošek kamer OPIS EM KOLIČINA CENA/EM CENA IP KAMERA KOM. 1 900,00 900,00 DELO UR 10 40,00 400,00 SKUPAJ 1.300,00 7.4. Stroški uvedbe večparameterskih sond za monitoring odpadnih voda V tabeli 8 so prikazani stroški uvedbe večparameterskih sond za izvajanje monitoringa odpadnih in padavinskih voda. Tabela 8: Strošek večparameterskih sond OPIS EM KOLIČINA CENA / EM CENA SONDA KOM. 1 70,00 70,00 SKUPAJ 70,00 32

7.5. Analiza dosedanjih ter predlaganih oblik dela Tabela 9: Ovrednotenje dosedanjih ter predvidenih oblik dela za obdobje enega leta OPIS ZASTAVLJENI CILJI SEDANJE STANJE PREDLAGANO STANJE PRIHRANEK V (EUR) ŠTEVILO DALJINSKO VODENIH NAPRAV VEČJE ŠTEVILO DALJINSKO VODENIH NAPRAV 9 kom. 19 kom. PRENOS PODATKOV ZNIŽANJE STROŠKOV PRENOSA PODATOV 30.112,50 1.901,52 28.211 STROŠKI VSPOSTAVITVE GPRS NEPREKINJENA POVEZAVA - 3.279,31-3.279 ODPRAVA NAPAK NA DALJAVO ZNIŽANJE STROŠKOV VZDRŽEVANJA - 1.110,00-1.110 VIDEO NADZOR OBJEKTOV VEČJA VARNOST - 12.350,00-12.350 MONITORING ODPADNIH VODA IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH DOLOČIL - 1.330,00-1.330 STROŠEK INTERVENCIJ 12.699,00 4.233,00 8.466 SKUPAJ 42.811,50 24.203,83 18.608 33

Grafikon 2: Primerjava stroškov prenosa podatkov pred in po noveliranih spremembah 35.000,00 30.000,00 25.000,00 20.000,00 15.000,00 10.000,00 5.000,00 - PRENOS PODATKOV SEDANJE STANJE PREDLAGANO STANJE PRIHRANEK V (eur) Grafikon 3: Stroški intervencij pred in po uvedbi odprave napak na daljavo daljinskega 14.000,00 12.000,00 10.000,00 8.000,00 6.000,00 4.000,00 2.000,00 - STROŠEK INTERVENCIJ SEDANJE STANJE PREDLAGANO STANJE PRIHRANEK V (eur) 34

8. ZAKLJUČEK Podjetje Nigrad, d.d. izvaja vzdrževanje kanalizacijskega omrežja na podlagi koncesijske pogodbe, zakonskih določil države, pravilnikov, standardov in norm. Na podlagi izvedenih analiz obstoječega daljinsko vodenega sistema kanalizacijskega omrežja v mestu Maribor sem ugotovil, da bi s predlaganim večjim številom avtomatsko vodenih kontrolnih merilnih mest podjetje Nigrad dobilo celostno podobo nad delovanjem daljinskega nadzora. S predlagano vgradnjo senzorjev za monitoring odpadnih voda bi podjetje iz sistema daljinskega nadzora dobilo osnovne podatke o kvaliteti odpadne vode, morebitnih prekoračitvah mejnih vrednosti ter natančnejših lokacijah potencialnih onesnaževalcev. Podjetje bi tako lažje izpolnjevalo vse strožje zakonske zahteve v smislu osveščanja potencialnih onesnaževalcev. Prednost predlagane kontrole in odprave napak daljinskega sistema na daljavo vidim v tem, da bi podjetju v dobršni meri zmanjšalo stroške vzdrževanja, saj bi vzdrževalna služba lahko posredovala tudi od doma. Povečala bi se tudi varnost, saj lahko dežurni vzdrževalec ukrepa in odpravi napako v realnem času od doma in torej ne rabi intervenirati na kraju dogodka. Odpravlja lahko tudi tiste napake, ki jih do sedaj ni mogel. Zaradi visokih stroškov so bila posredovanja omejena. 35

9. PRILOGE Slika 12: Prikaz komunikacijske infrastrukture za prenos podatkov (UMTS in GPRS) Vir: http://www.mobitel.si Slika 13: Prikaz alarmov v nadzornem centru Vir: Nadzorni center Melje 36

10. SEZNAM LITERATURE IN VIROV - Bunderla, S., Ribič Rep K., Rep, S. (2005) Kanalizacija,Študijsko gradivo Višja strokovna šola Doba, Maribor, Doba Epis. - Lokalna Agenda 21. (2000), program varstva okolja za mesto Maribor. - Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne. Uradni list RS, št. 109/2007. - Roš, M. (2001) Biološko čiščenje odpadne vode, Ljubljana, GV založba. - 150 let Nigrada 2007, interno gradivo podjetja Nigrad d. d. - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Uradni list RS, št. 47/2005. - CGS (2008) Elektronski vir, http://www.cgsplus.si/, [dostop 04.06.2008] - Inženiring plus (2008) Elektronski vir, http://www.ing-plus.si/, [dostop 06.06.2008]. - Mobotix (2008) Elektronski vir, www.mobotix.si, [dostop 13.07.2008]. - Mobitel (2008) Elektronski vir, http://www.mobitel.si, [dostop 04.06.2008]. - Nigrad (2008) Elektronski vir, http://www.nigrad.si/index.php?id=22, [dostop 04.06.2008]. - Nigrad (2008) Elektronski vir, http://www.nigrad.si, geografsko informacijski sistem, [dostop 04.06.]. - Nigrad (2008) Elektronski vir, http://www.nigrad.si, [dostop 17.06.]. - Okolje-c (2008) Elektronski vir, http://www.okolje-c.si/old/uvod.htm, [dostop 20.02.2008]. - Siemens (2008) Elektronski vir, www.automation.siemens.com/net/htm, [dostop dne 04.06.2008] - USGS (2008) Elektronski vir, http://ga.water.usgs.gov/edu/watercycleslovenehi.html, - [dostop 05.06.2008] - Wikipedia (2008) Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/gprs, [dostop 04.06. 2008] - Wikipedia (2008) Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/gsm, [dostop 05.06.2008] - Wikipedia (2008) Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/ph, [dostop 05.06.2008]. 37

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Borut Novak, študent višješolskega strokovnega programa ''KOMUNALA'' izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom ''Novelacija daljinskega vodenja kanalizacijskega sistema v mestu Maribor'', ki sem jo napisal pod mentorstvom Silva REPA, dipl. ing. gradb. in mag. MBA Slavka BUNDERLE, univ. dipl. inž. gradb., moje avtorsko delo. Podpis: 38