Evropski jesenski vikend

Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

VSEBINA 1. Program 2. Seznam udeležencev 3. Udeleženci po skupinah 4. Življenjepisi govornikov 5. Seznam moderatorjev 6. Organizacijske podrobnosti 7. Beležke 8. Vse za prosti čas

PROGRAM Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

Sobota, 4. oktober 2008 9.00 10.00 (predverje Hotela Šport) Prijava udeležencev 10.00 10.15 (konferenčna dvorana) Odprtje konference in pozdravni nagovor Lojzeta Peterleta, evropskega poslanca Prvi sklop: Slovenija danes (konferenčna dvorana) Panelna diskusija: 10.15 11.30 Slovenske optične prevare - Spoznavanje nekaterih silnic, ki soustvarjajo duha v naši državi: Zorko Simčič, pisatelj in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Narodna sprava v Sloveniji in primerjava z ostalimi evropskimi narodi: dr. Tamara Griesser - Pečar, zgodovinarka Prihodnost in obstoj slovenskega jezika: dr. Janez Dular, vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo 11.30 11.45 (konferenčna dvorana) Odmor 11.45 13.00 Pogovor z gosti po skupinah (apartma 136); Zorko Simčič; MODERATOR: Miha Cerar (konferenčna dvorana); dr. Tamara Griesser Pečar; MODERATOR: Jurij Emeršič (apartma 236); dr. Janez Dular; MODERATOR: Robert Jakomin 13.00 14.30 (restavracija Tango) Kosilo Drugi sklop: Evropa jutri (konferenčna dvorana) Panelna diskusija: Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za Sredozemlje: Veronika Stabej, veleposlanica, odgovorna za EUROMED na MZZ 14.30 15.45 Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in multikulturalizem: dr. Jaka Repič, asistent na Filozofski fakulteti Demografski problemi v EU in ekonomske posledice: prof. dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti 15.45 16.00 (konferenčna dvorana) Odmor 16.00 17.15 Pogovor z gosti po skupinah (apartma 136); Veronika Stabej; MODERATOR: Martina Kadunc in Janja Zaplotnik (apartma 236) ; dr. Jaka Repič; MODERATOR: Cecilija Fink in Neža Peterle (konferenčna dvorana); prof. dr. Bogomir Kovač; MODERATOR: Ožbej Peterle

17.15 17.30 (konferenčna dvorana) Odmor 17.30 19.00 (konferenčna dvorana) Organizirana debata (angleški protokol): Ekonomski neoliberalni miti Sodnik: prof. dr. Bogomir Kovač 19.00 20.00 (restavracija Tango) Večerja 20.00 21.00 Evropski jesenki vikend (konferenčna dvorana) Spoznavanje vrhunskih slovenskih vin, pod vodstvom Saše Veronika, sommeliera in člana Evropskega reda vitezov 21.00 (Mali Tango) Glasbeni večer z gostom 9.00 10.00 (restavracija Tango) Zajtrk 10.15 11.30 Nedelja, 5. oktober 2008 Tretji sklop : Kaj pa svet? (konferenčna dvorana) Izzivi in problemi naše generacije v EU leta 2025: dr. Erhard Busek, rektor Salzburg University of Applied Sciences in bivši podpredsednik avstrijske vlade 11.30 12.00 (konferenčna dvorana) Odmor (konferenčna dvorana) Panelna diskusija: Globalna ekonomija in trenutna finančna kriza: dr. France Arhar, 1.guverner Banke Slovenije 12.00 13.15 Strateški interesi velesil na Južnem Kavkazu: Lojze Peterle, evropski poslanec in bivši posebni odposlanec OVSE za Centralno Azijo Energetska politika EU - Analiza stanja in prihodnost uporabe alternativnih virov : prof. dr. Žiga Turk, minister v službi vlade RS za razvoj 13.15 13.30 (konferenčna dvorana) Odmor 13.30-14.30 Pogovor z gosti po skupinah (konferenčna dvorana); dr. France Arhar; MODERATOR: Primož Cencelj (apartma 136); Lojze Peterle; MODERATOR: Jan Valena (apartma 236) ; prof. dr. Žiga Turk; MODERATOR: Matjaž Venta 14.30 16.00 (restavracija Tango) Kosilo 16.00 Obisk Dolenjskih toplic

SEZNAM UDELEŽENCEV Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

Priimek in ime Evropski jesenki vikend 1. Balažic Marko 2. Cencelj Primož 3. Cerar Miha 4. Emeršič Jurij 5. Fink Cecilija Mariana 6. Furlan Bostjan 7. Gosar Matej 8. Grasseli Neža 9. Hrastar Matej 10. Jakomin Robert 11. Jakončič Janja 12. Kadunc Martina 13. Kokot Tomaž 14. Konjedic Nejc 15. Koren Jernej 16. Korošec Polona 17. Košir Gregor 18. Kurinčič Danijel 19. Lampreht Tatjana 20. Lindic Mojca 21. Petan Matjaž 22. Peter Petkovšek 23. Peterle Meta 24. Peterle Neža 25. Peterle Ožbej 26. Petrovčič Simon 27. Prosen Tadeja 28. Robežnik Rok 29. Ruter Rok 30. Simčič Ivana Aleksandra 31. Sojar Žiga 32. Šantej Veronika 33. Terlep Vlachy Katra 34. Valena Jan 35. Valena Peter 36. Venta Matjaž 37. Vister Andreja 38. Zaplotnik Janja 39. Zidar Nina 40. Zor Urška 41. Žumer Klemen

UDELEŽENCI PO SKUPINAH Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

Prvi sklop: Slovenija danes Slovenske optične prevare - Spoznavanje nekaterih silnic, ki soustvarjajo duha v naši državi: Zorko Simčič, pisatelj in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti MODERATOR: Miha Cerar UDELEŽENCI SKUPINE: Cencelj, Fink, Koren, Kurinčič, Lampreht, Petan, Peterle M., Robežnik, Simčič, Vister, Zaplotnik, Zidar, Žumer sobota, 4.10. 10.15 11.30 Narodna sprava v Sloveniji in primerjava z ostalimi evropskimi narodi: dr. Tamara Griesser - Pečar, zgodovinarka MODERATOR: Jurij Emeršič UDELEŽENCI SKUPINE: Balažic, Furlan, Grasselli, Kokot, Konjedic, Košir, Lindič, Peterle O., Prosen, Ruter, Sojar, Šantej, Valena J., Valena P. Prihodnost in obstoj slovenskega jezika: dr. Janez Dular, vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo MODERATOR: Rober Jakomin UDELEŽENCI SKUPINE: Gosar, Hrastar, Jakončič, Kadunc, Korošec, Petkovšek, Petrovčič, Terlep, Zor Drugi sklop: Evropa jutri Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za Sredozemlje: Veronika Stabej, veleposlanica, odgovorna za EUROMED na MZZ MODERATOR: Martina Kadunc in Janja Zaplotnik UDELEŽENCI SKUPINE: Balažic, Cencelj, Furlan, Hrastar, Jakončič, Koren, Petkovšek, Petrovčič, Prosen, Ruter, Valena J., Valena P., Zor sobota, 4.10. 14.30 15.45 Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in multikulturalizem: dr. Jaka Repič, asistent na Filozofski fakulteti MODERATOR: Cecilija Fink in Neža Peterle UDELEŽENCI SKUPINE: Cerar, Gosar, Grasselli, Lampreht, Lindič, Peterle M., Terlep, Vister, Zidar Demografski problemi v EU in ekonomske posledice: prof. dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti MODERATOR: Ožbej Peterle UDELEŽENCI SKUPINE: Kokot, Konjedic, Korošec, Košir, Kurinčič, Petan, Robežnik, Simčič, Sojar, Šantej, Žumer Tretji sklop: Kaj pa svet? Globalna ekonomija in trenutna finančna kriza: dr. France Arhar, 1.guverner Banke Slovenije MODERATOR: Primož Cencelj UDELEŽENCI SKUPINE: Gosar, Kadunc, Kokot, Koren, Košir, Lindič, Petan, Peterle M., Peterle O., Simčič, Sojar, Šantej, Valena P., Vister, Zor, Žumer Nedelja, 4.10. 12.00 13.15 Strateški interesi velesil na Južnem Kavkazu: Lojze Peterle, evropski poslanec in bivši posebni odposlanec OVSE za Centralno Azijo MODERATOR: Jan Valena UDELEŽENCI SKUPINE: Balažic, Fink, Furlan, Grasselli, Hrastar, Konjedic, Peterle N., Prosen, Zaplotnik Energetska politika EU - Analiza stanja in prihodnost uporabe alternativnih virov : prof. dr. Žiga Turk, minister v službi vlade RS za razvoj MODERATOR: Matjaž Venta UDELEŽENCI SKUPINE: Cerar, Jakončič, Korošec, Kurinčič, Lampreht, Petkovšek, Petrovčič, Robežnik, Ruter, Terlep, Zidar

ŽIVLJENJEPISI GOVORNIKOV Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

prof. dr. Erhard Busek Dr. Erhard Busek was born in Vienna, Austria, on March 25, 1941. He received his law degree from the University of Vienna in 1963. During his studies, he also served as Chairman of the Austrian Youth Council. rektor Salzburg University of Applied Sciences in bivši podpredsednik avstrijske vlade He began his professional career in 1964 as legal adviser to the association of the parliamentarians of the Austrian People s Party. He then served as Secretary General of the Austrian Federation for Trade and Commerce (1968-1975). In 1975 he was appointed Secretary General of the Austrian People s Party and was elected Member of Parliament later that year. Erhard Busek gained additional experience in administration between 1968-1976 while with a publishing firm in the economic field. In 1976 Mr. Busek entered municipal politics. He was City Councilor and was elected Deputy-Mayor of Vienna in 1978, a position he held until 1987. He was appointed Minister for Science and Research in April 1989. From 1994 until May 1995 Dr. Busek was Minister for Education. He was elected Chairman of the Austrian People s Party in 1991 and served as Vice-Chancellor of Austria from 1991 to 1995. In early 2000 Dr. Erhard Busek was appointed as Special Representative of the Austrian Government on EU-Enlargement. He served in that position until December 2001. Mr. Busek has delivered many lectures on domestic and foreign topics and has participated in many conferences in Austria and abroad. He is Dr. hc. of the Universities of Krakow, of Bratislava, of Brasov and Czernowitz, of Liberec and of Webster-St. Louis University Vienna. He is Rector of the University of Applied Sciences Salzburg, Visiting Professor at Duke University, NC, USA, and at the University of Agriculture in Vienna. He is also teaching at the University Innsbruck and the University of Vienna. In addition his lectures are planned to be involved in the teaching programme of the Vienna University of Technology (Technische Universität Wien) and the University Belgrade, Serbia, too. Since January 2002 Mr. Busek serves as Special Co-ordinator of the Stability Pact for South Eastern Europe. Furthermore he is the Coordinator of the Southeast European Cooperative Initiative (SECI); Chairman of the Institute for the Danube Region and Central Europe and President of the European Forum Alpbach. He also has received awards and decorations from Poland, Hungary, Italy, Bulgaria, Liechtenstein, Romania, the Czech Republic and Slovenia.

dr. France Arhar Dr. France Arhar, slovenski pravnik, bančnik in politik, * 24. april 1948, Ljubljana. Arhar je leta 1971 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Poklicno kariero je začel v Narodni banki Slovenije, v obdobju med leti 1988 in 1991 pa je bival v Frankfurtu, kjer je bil eden od direktorjev Banke LHB. Po vrnitvi v Slovenijo je bil 10 let guverner Banke Slovenije. Leta 2001 ga je na tem mestu zamenjal Mitja Gaspari. pravnik, bančnik in politik, 1. guverner Banke Slovenije Danes je predsednik uprave UniCredit banke.

dr. Janez Dular vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvo za kulturo Janez Dular (*Vavta vas, 23. 9. 1943), jezikoslovec, urednik, politik. L. 1968 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slov. in shr. jezika s književnostma, 1983 pa doktoriral s Priglagolsko vezavo v slovenskem knjižnem jeziku (20. stol.). Od 1969 1972 je bil lektor pri dnevniku Delo, 1972 se je zaposlil na Filozofski fakulteti, kjer je bil od 1984 1989 docent za slov. knjižni jezik in stilistiko. V obdobju 1990 1992 je bil v prvi demokratično izvoljeni vladi Republike Slovenije minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnosti v Sloveniji, 1996 1997 pa minister za kulturo (v vmesnem času 1992 1996 je delal kot lektor in v. d. odgovornega urednika pri dnevniku Slovenec); od 1998 do nov. 2001 je bil glavni urednik celjske Mohorjeve družbe, nato pa direktor Urada Vlade RS za slov. jezik oziroma vodja Sektorja za slovenski jezik v okviru Ministrstva za kulturo. V letih 1994-2002 je bil zelo dejaven v državni komisiji za učni predmet slovenščina na maturi. Objavil je nad 70 jezikoslovnih člankov, razprav, ocen in izjav s področja jezikovne zvrstnosti, zlasti publicističnega jezika, skladnje, jezikoslovne terminologije, besediloslovja, pravorečja (tonemskosti), pravopisa in slovničarstva. Je soavtor srednješolskih učbeniških kompletov Slovenski jezik s stilistiko (1977 1980) in Slovenski jezik I IV (1981 1985) ter sourednik Slovenskega pravopisa (2001). Osrednji, najbolj povezani področji njegovega znanstvenega in družbenega delovanja pa sta funkcijsko opredeljena jezikovna kultura ter jezikovna politika, s katero se družbeno in raziskovalno ukvarja od l. 1972. L. 1996 je pripravil osnutek zakona o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika, l. 2006 pa predlog nacionalnega programa za jezikovno politiko.

dr. Tamara Griesser-Pečar zgodovinarka Dr.Tamara Griesser-Pečar se je rodila 18. marca 1947 v Ljubljani kot hčerka Franca in Pavle Pečar. V šolo je hodila v Ljubljani, Portorožu in Kopru, potem ko je družina zapustila Slovenijo, pa še v New Yorku in na Dunaju. Po končani srednji šoli na American International School na Dunaju, je študirala najprej na American college-u v Parizu, potem pa zgodovino in anglistiko na Dunaju. Leta 1973 je promovirala pri prof.richardu Plaschki z dizertacijo Die Stellung der slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918-1920. Po koncu študija se je poročila z žurnalistom dr. Hermannom Griesserjem in ima dva sinova. Z družino je živela v Düsseldorfu, Münchenu in Hamelnu. Sedaj živi na Dunaju. Kot prosta zgodovinarka je poleg številnih strokovnih prispevkov napisala med drugim naslednje monografije: 1. Zita. Die Wahrheit über Europas letzte Kaiserin, Lübbe Verlag, Bergisch Gladbach 1985 (skupno 11 izdaj tudi v japonščini in češčini); 2. Die Mission Sixtus, Österreichs Friedensversuch im Ersten Weltkrieg, Amalthea, Dunaj 1988; 3. skupaj s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem: Rožmanov proces, Družina, Ljubljana 1996 (ekspertiza za generalnega javnega tožilca dr.antona Drobniča); 4. Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora, Mohorjeva družba, Celovec-Ljubljana-Dunaj 1997; 5. Das zerrissene Volk. Slowenien 1941-1946. Okkupation, Kollaboration, Bürgerkrieg, Revolution, Böhlau Verlag, Dunaj 2003. V Sloveniji je izšla leta 2004 pri Mladinski knjigi: Razdvojeni narod. Slovenija 1941-1945. Okupacija, kolaboracija, državljanska vojna. 6. Cerkev na zatožni klopi. Sodni procesi, administrativne kazni, posegi ljudske oblasti v Sloveniji od 1943 do 1960, Družina, Ljubljana 2006. Je član sveta javnega zavoda Študijski center za narodno spravo. Bila je članica avstrijsko-slovenske zgodovinske komisije, vanjo so jo imenovali Avstrijci. Marca 2004 ji je papež Janez Pavel II. na predlog Slovenske škofovske konference podelil odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice. Dne 29. januarja 2006 je na Dunajuu za monografijo Das zerrissene Volk prejela prejela nagrado Antona Gindelyja [Anton Gindely-Preis], ki jo podeljuje Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo [Institut für den Donauraum und Mitteleuropa] ]. Bila je tudi med 23. zgodovinarji, ki so pripravljali vsebinski okvir za Hišo zgodovine [Haus der Geschichte].

prof. dr. Bogomir Kovač profesor na Ekonomski fakulteti Rojen 12. 11. 1952 v učiteljski družini v Celju. Gimnazija Kamnik (1971), Ekonomska fakulteta (1975). Doktorat iz ekonomskih znanosti (1985). Študijske nagrade: Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani (diplomsko delo), nagrada EM Beograd za najboljšega podiplomskega študenta (1977), nagrada za najboljšo družboslovno knjigo leta v SFRJ (1988) Profesionalna zaposlitev: Gimnazija Kamnik (1976), Ekonomska fakulteta v Ljubljani (1977-, Ekonomski fakultet Split (1988-1991) Naziv: redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Izpolnjevanja v tujini: 1981-1982: tri mesece izpopolnjevanja na različnih ekonomskih inštitucijah na Dunaju (WIIW, Universitat Wien, UNO), 1989: mesec dni raziskovanja v okviru projekta o ekonomskih reformah v vzhodnih socialističnih državah na London School of Economics in Faculty of Economics and Politics University of Cambridge, l990: na povabilo francoske vlade aktivni udeleženec seminarja iz poslovanja državne administracije v Parizu in Metzu (16 dni), 1991: študijski obisk University of Berkley pri San Franciscu (prof. dr. Grossman), 1992: študijsko izpolnjevanje na Babson Collegu (Boston) kot vodilni podjetniški izobraževalni instituciji v ZDA (21 dni), 1993-2007: občasni obiski ekonomskih institucij na Dunaju, Berkleyu, Parizu in Londonu. Članstvo v tujih institucijah: European Economic Association, European Association for Evolutionary Economy, Strategic Planning Society in Hegell Gesellschaft Berlin. Gostujoči profesor: Univerza v Ljubljani (različne fakultete FNT, FF, FDV, AGRTF, ALU, AG in MF: 1981- ), Univerza v Splitu (Ekonomska fakulteta 1988-1991), Univerza Beograd (Ekonomska fakulteta - 1987-1988), Filozofska fakulteta Zadar oddelek za komunikologijo in ekonomiko kulture 1997, University of Berkley Economic Department (1991, 1996) Druge dejavnosti: poslovno svetovanje na podjetniški ravni (1990 - ), svetovanja na vladni ravni (1987 - ), član strateških vladnih svetov (1992-2004), vodstvo ali član 4 nadzornih svetov podjetij (1996- ), član reforme skupine vladne administracije SFRJ (Mikulić, Marković) Bibliografija: kolumnist (Mladina, Teleks, Ekonomska politika, Finance, Sobotna priloga-delo), publistična dejavnost v slovenskem in tujem tisku (936 del), strokovna dejavnost (291 objav v strokovnem tisku, osem samostojnih knjižnih del)

Lojze Peterle Rojen 5. julija 1948 v Čužnji vasi, občina Trebnje. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kasneje diplomiral iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti pa pridobil diplomo iz ekonomije na prvi stopnji. evropski poslanec in bivši posebni odposlanec OVSE za Centralno Azijo Kot raziskovalec s področja urbanizma je najprej delal na Urbanističnem inštitutu, nato se je zaposlil na tedanjem Zavodu za družbeno planiranje, sodeloval pa je tudi v delovni skupini Alpe-Adria. 15 let je bil urednik Revije 2000 in vrsto let glavni urednik revije Tretji dan. Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Na prvem kongresu stranke je bil izvoljen za predsednika. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v parlament in postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Po drugih volitvah leta 1992 je postal podpredsednik Vlade in minister za zunanje zadeve. Septembra 1994 je v znamenje protesta zaradi kršitve koalicijske pogodbe odstopil z mesta ministra ter ponovno zasedel mesto poslanca v državnem zboru. Po volitvah 1996 je v parlamentu prevzel vodenje parlamentarne Komisije za evropske zadeve. 15. aprila 2000 je bil izvoljen za podpredsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. V vladi dr. Andreja Bajuka je ponovno postal zunanji minister. Avgusta 2000 je skupaj s predsednikom vlade ustanovil Novo Slovenijo krščansko ljudsko stranko in bil po splošnih volitvah oktobra 2000 ponovno izvoljen za poslanca. Februarja 2002 je bil izvoljen za predstavnika Državnega zbora v Konvenciji o prihodnosti Evropske unije. Od 15. aprila 2002 je bil tudi član predsedstva Konvencije, kjer je predstavljal 13 držav kandidatk. Od leta 2002 je bil član delovne skupine za trajnostni razvoj pri predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju. Junija 2004 je zmagal na prvih evropskih volitvah v Sloveniji in v tem svojstvu prevzel nekaj pomembnejših funkcij: v obdobju 2004-2006 je bil vodja nacionalne delegacije EPP-ED v Evropskem parlamentu, v obdobju 2004-2005 je bil posebni odposlanec OVSE za Centralno Azijo, je podpredsednik Evropskega združenja federalistov (UEF Union of European Federalists) in v okviru skupine EPP-ED zaseda mesto koordinatorja za medreligiozni dialog s pravoslavno cerkvijo. Je član Odbora za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno varnostno in obrambno politiko (AFET), član Delegacije za odnose z državami jugovzhodne Azije in Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN), član Odbora Evropskega parlamenta za okoljevarstveno, zdravstveno in potrošniško politiko (ENVI), nadomestni član Odbora Evropskega parlamenta za sodelovanje z Rusijo, ustanovitelj in predsednik delovne parlamentarne skupine MAC (Member against cancer) v Evropskem parlamentu in član odbora Schuman Foundation, od aprila 2006 pa je tudi podpredsednik Evropske ljudske stranke.

dr. Jaka Repič Rodil se je leta 1975 v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je diplomiral iz etnologije in kulturne antropologije (2000), magistriral iz neevropske etnologije (2003) in doktoriral iz etnologije (2006). Od leta 2002 je delal na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo kot mladi raziskovalec, od leta 2005 kot asistent. Bil je urednik Zupaničeve knjižnice, član organizacijskega odbora MESS ter redno sodeluje pri pripravi mednarodnih znanstvenih sestankov (npr. EASA 2008). asistent na Filozofski fakulteti Predava Urbano antropologijo in Sodobne raziskovalne izsledke. Izvaja vaje iz Uvoda v metodologijo in Etnologije Avstralije in Oceanije. Vodi seminar pri Urbani antropologiji. Področja raziskovanja: Migracije, multikulturalizem, urbana antropologija, teorije etničnosti, identifikacijski procesi, politike identitet, medkulturni in medetnični odnosi, Romi, slovenski izseljenci. Etnografske raziskave: Argentina (2004-05), Nova Zelandija (2006-07), Papua Nova Gvineja (2002-03), Španija (2004), Slovenija.

Zorko Simčič pisatelj in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Zorko Simčič (1921, Maribor), dramatik, pisatelj, pesnik in publicist. Izhaja iz družine, ki je po koncu prve svetovne vojne prebežala s Primorske pred fašizmom. Ob začetku druge svetovne vojne se je po razpadu Jugoslavije zatekel v Ljubljano, bil interniran v Gonarsu, ob koncu vojne pa se je umaknil v tujino. Kot dijak-begunec je v Ljubljani je napisal roman Prebujenje (1942) in zanj prejel Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. Leta 1944 je souredil Zbornik Zimske pomoči, takrat je izšla tudi njegova zbirka satir Tragedija stoletja. Že v eksilu, v Argentini, kamor se je umaknil leta 1948, je izdal libreto Krst pri Savici (1956), nakar je sledil roman Človek na obeh straneh stene (1957). Po petintridesetih letih Človeka ponatisnejo v domovini (1991) kot delo»umetniško najpomembnejšega pisatelja v emigraciji«(janko Kos),»estetski vrh emigracije«(jože Pogačnik),»roman leta 1991«(Delo). Avtor prejme zanj nagrado Prešernovega sklada. Roman doživi vrsto ponatisov. Leta 1965 objavi v Buenos Airesu dramo Krst pri Savici, nato pa Zgodaj dopolnjena mladost,»eno najvznemirljivejših dramskih del zadnjih desetletij«,»najvišji dosežek sodobne slovenske dramatike«(taras Kermauner),»sublimat modernega slovenstva in njegovih najbolj travmatičnih zasukov«(denis Poniž), kmalu zatem pa ciklus pesmi Korenine večnosti (1974). Avtor je v tujini prejel Literarno nagrado (Slovenska kulturna akcija), leta pozneje Slovensko kanadsko nagrado pa tudi tržaško nagrado Vstajenja za leto1990. Malo pred vrnitvijo v domovino izide v Buenos Airesu knjiga Prepad kliče prepad z dramama Zgodaj dopolnjena mladost in pa Tako dolgi mesec avgust. Ko se pisatelj po skoraj petdesetih letih vrne v domovino, izidejo Odhojene stopinje, izbor avtorjeve kratke proze in esejistike, napisan v času eksila, v knjigi pa je tudi prvič v domovini tiskana Zgodaj dopolnjena mladost. V naslednjih letih pride v matici do ponatisa njegovih dram, ob ponatisu Treh muzikantov ali Povratka Lepe Vide pa prejme Glazerjevo nagrado. Rimske zgodbe izidejo istočasno tudi v italijanskem prevodu (Racconti romani, Trst, 2006), istega leta pa pride do natisa tudi knjige Skozi razpetosti, izbora proze, esejev in člankov, ustvarjenih v domovini po vrnitvi, ter izbora pisateljevih govorov in intervjujev Ob žerjavici in ognju. Del Simčičeve proze in poezije je vključen v razne antologije: Dnevi smrtnikov (Buenos Aires, 1960), Antologija slovenskega zdomskega pesništva (Buenos Aires, 1980) Zrasle so na tujih tleh (Ljubljana, 1991), in Pod Južnim križem (Ljubljana, 1992). Zorko Simčič je od leta 2005 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Nj. eksc. Veronika Stabej Head of EuroMed and National Coordinator for the Francophonie Ministry of Foreign Affairs, Slovenia Education: BA in Languages and Literature (English and French) from the University of Ljubljana, Slovenia veleposlanica, odgovorna za EUROMED na Ministrstvu za zunanje zadeve Experience: 2007 Head of EuroMed and National Coordinator for the Francophonie 2006 2007 Head of Public Relations at the Ministry of Foreign Affairs, Republic of Slovenia 2002 2006 Ambassador of the Republic of Slovenia in Canada 2001 2002 Chargée d Affaires, Embassy of the Republic of Slovenia in Paris, France 1997 2001 Minister Plenipotentiary, Embassy of the Republic of Slovenia in Paris, France 1992 1997 Spokesperson and Head of Public Relations Department, Office of the Prime Minister 1991 1993 Director, Open Society Fund Slovenia, Soros Foundation 1989 1991 International Executive Development Centre, Center Brdo Languages: Active knowledge of French, English, Italian, Serbian, Croatian Passive knowledge of German

prof. dr. Žiga Turk Žiga Turk, rojen 4.2. 1962 v Ljubljani, je minister brez listnice odgovoren za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategija razvoja Slovenije. Minister Turk je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva (1986), magister računalništva (1989) in doktor tehniških znanosti (1992). Od leta 2004 je redni profesor na Univerzi v Ljubljani. Predava na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kot gostujoči predavatelj ali profesor pa je sodeloval na Kraljevi tehnični univerzi v Stockholmu, na Istanbul Technical University in na Univerzi v Zagrebu. minister v službi vlade Republike Slovenije za razvoj Minister Turk je bil eden izmed pobudnikov in strokovnih urednikov mikroračunalniške revije Moj mikro (1984-87) ter eden izmed pionirjev uvajanja svetovnega spleta v Sloveniji (1993). Danes je slovenski javnosti znan tudi kot prvi minister, ki ima svoj blog in na katerem redno komentira različne razvojne teme ter komunicira z državljani. Je recenzent nacionalnih raziskovalnih projektov Avstrije in Finske. Redno recenzira znanstvene članke za več mednarodnih revij in sodeluje v programskih odborih večine mednarodnih dogodkov iz njegovega področja. Je soustanovitelj in sourednik mednarodne znanstvene revije ITcon. V evropskih raziskovalnih programih sodeluje od leta 1994; dva večmiljonska projekta je tudi koordiniral. Bilj je član predsedstva Evropske zveze za produktno modeliranje in Skupine za gradbeno informatiko pri CIB. Poleg gradbene informatike ga zanimajo problemi povezani z življenjskim ciklom znanja. Sodeloval je pri pripravi Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006-2010 in pri strategiji ciljnih raziskovalnih projektov. Pred nastopom kot minister je bil član Znanstvenega sveta Agencije za razvojno in raziskovalno dejavnost, podpredsednik Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri predsedniku Vlade Republike Slovenije, ki je obravnaval tudi vse bistvene reformne dokumente. Bil pa je tudi član skupine za davčne reforme pri Odboru za reforme. Bil je predsednik oz. podpredsednik nadzornih svetov družb Telekom in Mobitel.

SEZNAM MODERATORJEV Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

Primož Cencelj, analitik pri KD Group Moderator skupine: Globalna ekonomija in trenutna finančna kriza: prof. dr. Marko Kranjec Miha Cerar,, študent informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Moderator skupine: Slovenske optične prevare - Spoznavanje nekaterih silnic, ki soustvarjajo duha v naši državi: Zorko Simčič mag. Jurij Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje Moderator skupine: Narodna sprava v Sloveniji in primerjava z ostalimi evropskimi narodi: dr. Tamara Griesser - Pečar Cecilia Mariana Fink, študentka angleščine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Moderatorka skupine: Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in asimilacija priseljencev: dr. Jaka Repič Robert Jakomin, študent primerjalnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Moderator skupine: Prihodnost in obstoj slovenskega jezika: dr. Janez Dular Martina Kadunc, študentka ekonomije na Ekonomski fakulteti Moderatorkaa skupine: Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za Sredozemlje: Veronika Stabej

Neža Peterle, študentka etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Moderatorka skupine: Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in asimilacija priseljencev: dr. Jaka Repič Ožbej Peterle, študent ekonomije na Ekonomski fakulteti Moderator skupine: Demografski problemi v EU in ekonomske posledice: prof. dr. Bogomir Kovač Jan Valena, Moderator študent prava na Pravni fakulteti skupine: Strateški interesi velesil na Južnem Kavkazu: Lojze Peterle Matjaž Venta, primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Moderator skupine: Energetska politika EU - Analiza stanja in prihodnost uporabe alternativnih virov: prof. dr. Žiga Turk Andreja Vister, asistentka v pisarni Lojzeta Peterleta Organizatorka Janja Zaplotnik, študentka prava na Pravni fakulteti Moderatorka skupine: Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za Sredozemlje: Veronika Stabej

ORGANIZACIJSKE PODROBNOSTI Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

Organizator Društvo Združena Evropa Cankarjeva ulica 11 1000 Ljubljana Evropski jesenki vikend Pokrovitelj Evropski urad Lojzeta Peterleta Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov Kako do Otočca Namestitev: Nastanjeni boste v Hotelu Šport v triposteljnih sobah. Naslov: Grajska cesta 2 8222 Otočec Tel.++386-7-3848602 Fax.++386-7-3848605

Prijava udeležencev Prijava udeležencev bo potekala med 9.00 in 10.00 uro v predverju Hotela Šport, kjer boste lahko poravnali prijavnino, ki znaša 20. Dokumentacija Končni program, seznam gostov z življenjepisi, seznam udeležencev in drugo dokumentacijo boste prejeli ob prijavi, Gradivo Gradivo namenjeno pripravi na Evropski jesenski vikend ste prejeli po elektronski pošti oziroma vam je na voljo na elektronskem naslovu http://www.peterle.eu/evropskijesenski-vikend/ Zabava Natančne informacije o družabnih dogodkih vam bomo sporočili na Otočcu. Vreme V soboto bodo padavine čez dan ponehale, od severozahoda se bo popoldne delno zjasnilo. V nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo jugozahodnik. Kako do Dolenjskih Toplic

BELEŽKE Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

VSE ZA PROSTI ČAS Evropski jesenski vikend Otočec, 4. 5. oktober 2008

SUDOKU Evropski jesenki vikend UGANKE KAJ JE TO? TISTI, KI JO PRODAJA, JE NOČE. TISTI, KI JO KUPUJE, JE NE RABI. TISTI, KI JO RABI, JE NE VIDI. VPRAŠANJE ZA TISTE, KI JIH SKRBI PRAVILNA RABA JEZIKA: ALI JE BOLJ PRAVILNO REČI» RUMENJAK JE BEL«ALI»RUMENJAK JE BELI«? V NOČI MOŽ NE BO POČIVAL. KAJ BO DELAL? BO MAR ŠIVAL? IGLE JE ZAPIČIL V SUKNJO. SI BO Z NJIMI KRPAL LUKNJO? SREDI POLJA JASEN GRAD, SAMA OKNA, NIČ NI VRAT; BOGATINI PRIDEJO, OKNA Z ZLATOM ZAZIDAJO STARA BABA ŠKRBASTA, KRAJ VODE POSEDA, SE V ZRCALO GLEDA.