SveCano proslavljen OBCINSKI PRAZNIK

Glasilo Socialisticne zveze delovnega ljudstva obcine Cerknica LETO DI. NOVEMBER 1964 STEVILKA 11 SveCano proslavljen OBCINSKI PRAZNIK PRAZNOVANJU OBCINSKEGA PRAZNIKA DAJEJO LETOS POSEBNO OBELE2JE VELIKE PRIDOBITVE OBCANOV, SAJ SO BILl DO 19. OKTOBRA GOTOVI KAR TRUE POMEMBNI OBJEKTI, NOVA OSEMLETKA IN POSTA V CERK NICI TER PLANINSKI DOM NA SLIVNlCI. DNE 19. OKTOBRA, NA DAN OBCINSKEGA PRAZNIKA, JE BILA OBCINSKA SEJA OBCINSKE SKUFSCINE CERKNICA IN OBCINSKEGA ODBORA SOCIALISTICNE ZVEZE POD PREDSEDSTVOM PREDSEDNIKA OBCINSKE SKUPSCINE FRANCA KAVCICA. SLAVNOSTNE SEJE SO SE POLEG ODBORNIKOV IN OSTALm GOSTOV UDELE ZILI TUDI DRAGICA ROME, PREDSEDNICA REPUBLISKE SKUFSCINE IN CERKNISKA ROJAKINJA, NASI POSLANCJ GABROVSEK LUDVIK, VESEL MIRO, PLOS TONE, BOROVAC MILENA, NADALJE PREDSEDNIK OKRAJNE SKUPSCINE MARKO BULC IN PREDSEDN'IK SKUPSCINE LOGATEC OTMAR OBLAK TER VSI DRUZBENO POLITICNI DELA VCI NASE OBCINE. Ob 100-letnici cerkniske sole je bila na proslavi prikazana kronika sole (Foto Znidarsic) skem. To veliko in herojsko borbo Ijudi na.se obcine lepo odrazajo nepozabni liki kar sedmih narodnih herojev, ki jih je daja po obsegu ma,jlma, a med narodnoosvobodilno borbo veli.ka Notranjsl{a zemlja. V devetnajstih letih socialisticnega razvoja.nase obcine sta v tern delu Notranjske zrastla dva industrijska giganta: Lesno-industrijski kombinat»brest«v Cerknici in Ko vino plastika v LoZu; spcminjamo pa se se vsi, da so pred vojno v nasi obcini obstojali Sam{) primitvni zagarski obratli in»furmanski«vozovi, je poudaril v govoru predsedn;ik Franc Kavmc. Ves ta razvoj pomeni, da je sedaj zaposlenih stiri tisoc }judi, kii ustvarjajq 12 milijard bruto produkta ter 5 in pol milija,rde narodnega dohodka. Uspeh j'e tudi, da smo se vkljucili z 2 mlilijah, pri razvijanju delitve dohodka po delu in osvobajanju obeana od mezdne miselnosti. Veliki rezultati so dose7.eni na podrocju poljedelstva, saj smo letos samo na druzbenih posestvih pridelali 200 vagonov krompirja, kar je pred kratkim predstavljalo dveletno proizvodnjo. Tako kot dosegamo IJ()Zitivne rezuhate na podrocju industrije, kmetijstva in trgovine, pa orjemo prve bra.zde v turizmu, saj odpiramo vedno nove in moderne ~uristiene in gostinske obrate. Predsednik skupscine Franc Kavcic je se povedal, da visoki cilji, za katere so se ljudje nase obc:ine zrtvovali, niso bili zaman, saj obcani, posebno mlada generacija, ze uzivajo sadove socialistliene graditve.nasega gospcdarstva. Nove rovarnc, nove trgovi- Predsednik Franc Kavcic je v govoru orisal zgodovino 19. okto<bra, k{) je bil na. ta dan pred 22 letji izveden na Notranjsllem pnni vecji napad na okuparorja in si- cer na otkupators.ko postojanko v Lozu in isroeasno tudi na postojanko v Bezuljaku. Legendami na.pad na Loz je 19. oktobra 1941. leta vodil. pozneje padji koma~ dant in narodni heroj Ljubo Sercer. Od tedaj so se vrsili stalni napadi na okupatorja in njegove pomagace na. Notran,iSkem. Rezultat. dela prvih komunisto.v Se iz casa stare Jugoslavije je tudi to, da je bilo v Loski dolini prvo osvobojeno ozemlje na Notranj- ~---------------------------------~ lz skupscinske belezke Obciriski zbor in :z;bor delovnih ljudi je izvolil za novega poslanca v okrajni skupscini ing. Bozidarja Rajcevica, ker je dosedanji poslanec Janez Vole odstoph. Krajevne skupnosti Cerknica, Begunje in Grahovo so dobile na zadnji seji soglasje k ustanovitvi; tako imamo sedaj z Rakekom in Losko dolino pet krajevnih skupnosti. Nadalje so odborniki obravnavali gospodarjenje v preteklih osmih mesecih, reba Ians proracuna za leto 1964, statut in odlok sklada za prezivninsko varstvo kmetov. Podana je bila informacija o ustanovitvi sll1zbe pravne pomoci in o delu poravnalnih svetov na podroeju obcine. Komisija, ki je pregledala poslovanje gostinskega podjetja v Cerknici in lesnega podjetja»gaber«stari trg, je podala porocilo o ugoto vitvah na kar se odborniki zaradi kriticnega stanja po siroki razpravi sprejeli sklep o prisilni upravi v gostinskem podjetju Cerknica. Podjetju Gaber pa so dali priporocilo, da se zdrl1zi z ljubljansko Lesniho. Predsednik obcinske skupscine Franc Kavcic govori na slavnostni seji obcinske skupscine o pomenu obcinskega praznika. Poleg njega sta predsednik obcinskega zbora Franc Kranjc in predsednik zbora delovnih skupnosti Tone Gornik M.D. jonoma dolarjev v mednarodllo delitev dela. Ni za.posta.vljati tudi uspehov, ki so doseieni pri razvijlllllju delavskega in druzbenega samoupravljanja, uspehov, ki so dosezeni v gospodarskih organizaci- ne, stanovanja, vse, kar smo qra. dili, nam go ori da dosledno o:v daljujemo ideje in cilje berojev, ki so padl:i da lim hi~ qradimo soclalistieno druibo tu,. na& obci:ni.

2---------------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE Gospodarstvo ob koncu tretjega Cetrtletja 196~ V DEVETIH MESECIH LETOS NJEGA LETA SO BILl V GO SPODARSTVU DOSE:ZENI PO MEMBNI USPEHI, TAKO V OD NOSU Z ISTIM OBDOBJEM V LETU 1963, KAKOR TUDI S TEKOCIM PLANOM. Celotni dohodek je bil ustvarjen v vi"ini 7.548 milijonov dinarjev, kar je 19% nad lanskim rezuuatom in 4% nad ustreznirn delorn letnega plana. Ta pokazatelj bi bil lahko ugodnejsi, ce bi gospodarske organizacije uspele v vecji rneri izterjati svoje dolznike. Koncc septernbra so irnele namrec 11 % vseh izdanih faldur neplacanih, kar prcdstavlja skoraj milijardo dinarjev. Odstotno na svoj prornet irna najvecje terjatve gradbenistvo - 29 %, za tern kornunala - 24 9f, obrt - 21 % in industrija - 11 %. Planske naloge- so uspe no izvajale skoraj vsc organizacije, izjerna je Gostinstvo Cerknica, kjer glavna se:llona ni bila izkoriscena po predvidevanji h (vloga cen, organizacijslte pornanjkljivosti), Pekarna Ccrknica, ki je prenehala s pogodbenim mletjem zit in Center obrti Cerknica, ki izkazuje kar 35% ner;lacanih racunov. Med panogami vodi industrija, ki ima. poleg najvisjih rezultatov znotraj dejavnosti tudi najvisjo udeleibo v skupncm gospodarstvu. Na doseieni cel'otni dohodek je v glavnern vplivala uspesna industrijska proizvodnja. Od lani je bila visja za 28.96. s cimer je bil devetrnesecni plan presezen za 8 %. Obe stroki, tako lesna kot kovinska, sta dosegli visoko raven proizvodnje; to sta dosegli s pospe.seno izdelavo raznega okovja in ostalih izdelkov iz plasticnih mas ter ivernimi plo5eami, vecjim in manjsirn pohistvorn ter kuhinjskimi garniturami. Kolicinska proizvodnja bi bila nedvornno se visja, ce je ne bi sprernljali negativni cinitelji, kot so: l"edukcija elelttricnega tok,a, pomanjltanje reprodukcijskega materiala in pomanjk,anje obratnih sredstev. Obratna sredstva so primanjkovala predvsern v kovinskem pt>djetju, kjer je potekala 21 % visja proizvodnja celo ob rnanjsih obratnih sredstvih, kakor v preteklem letu. Letni plan izvoza lesnih izdelkov v okviru kombinata Brest je bil doseien s 66 %. kar je nekaj vee kot 1,5 milijona dolarjev. Medtem ko 5e je izvoz pohistva gibal v okviru planskih postavk, pa izvoz desk ni potekal po nacrtu zaradi omejitev dobav v Ita~ lijo (preusrnerjanje na. nova trzisca). Blagovni prornet v trgovini na drobno je bil od lani visji za 20 %, pri cerner igrajo pornernbno vlogo cene. PoveCala pa se je tudi lwllioinska proda.;ra, pred.vsem JlGtrosnih artiklov z vecjo vrednostjo (pohistvo). Gostinski prornet je od lani narastel za 18 % in to predvsem v druzbenern sektorju. Tudi povecani turisticni prornet gre na racun druzbenega sektorja (Rakov Skocjan); od Iani je obiskalo nase kraje 62% vee gostov, nocitev pa je bilo za 55 % vee. s tern je bil letni plan Ze v devetih mesecih izpolnjen. Ekonomski dosezki in pa nara.scanje cen potro5nirn artiklom so bistveno yplivali na gibanje osebnih dohodkov v letosnjem letu, zlast.i se v tretjern trorneseeju. Do konca avgusrta je 21nasal povprecni osebni dohodek mposlenega 38.000 din, samo v avgustu 42.200 din. Dt>sedanje poyprecje je Vlisje od Ianskega 21a 34 %, v zadnjern tromesecju pa so se osebni dohcdki rtoliko dvignili, da je letosnje pj)vprecje vecje le se 7la 19 %. Diltamika. gibanja osebnih dohodkov zaposlenih izven gospodarstva se vedno ni dosegla gospodarskega nivoja, kjer so osebni dohod!ki v povprecju visji za 22 %, izven gospodarstva pa le za 12 %. usn Obcinski komite ZKS je siroko zastavil program dela N a nedavni seji obcinskega ko miteja ZKS so komunisti ocenili dosedanje delo in na osnovi ugo tovitev napravili program dela do decembra meseca. V svojem delu bi predvsem obravnavali predlog statuta ZKS, nadalje bi z gospodarstveniki pregledali, ka ko se v praksi izvajajo priporocila in poslovni instrumenti, ki jih je dal izvrsni svet. Ugotovili bodo, na kaksen odmev so prisli zakljucki, ki so bili sprejeti na vrsti posvetovanj v predkongresni aktivnosti komunistov. Ti so se nanasali na smer intenzivnega koriscenja kapacitet, na koriscenje notranjih rezerv, vee izmen, kvalitetnejso organizacijo proizvodnje, izboljsanje tehnoloskih postopkov itd. S kmetovalci bodo razprave, ki bodo dale poudarek krepitvi lastne proizvodnje na eni strani, na drugi proiz vodnemu sodelovanju med zasebnim proizvajalcem in kmetijsko zadrugo. Na teh posvetovanjih bi dali poudarek, kako je pozitivna specializirana kmetijska proizvodnja tudi za zasebne kmetovalce. Ker se turizem sedaj hitreje razvija, bi dali priporocila za sirse razprave 0 turizmu na tribunah obcanov. Letna konferenca mladinskega aktiva tovarne pohistva,brest' Cerknica Mladinski aktiv Tovarne pohistva Brest - Cerknica je dne 3. oktobra 1964 zasedal na svoji redni letni mladinski konferenci v sejni dvorani skupnih sluzb Kombinata. Pripravljalni odbor aktiva je na svoj letni shod po vabil tudi goste iz tovarne upognjenega pohistva Stol-Kamnik, Kovinoplastike iz Loza in svojega obrata iz Martinjaka ter se tako oddol.zil njihovemu vabilu na svoje mladinske konference. Konferenco je otvoril predsed nik mladinskega aktiva tovariii Marjan Kink ter v svojem porocilu podal okviren pregled dela mladinskega aktiva v preteklem letu. Kakor je ze navada, so vlo zili najvec truda v organizacijo aktiva mladinci-iiportniki, saj so na raznih tek.movanjih po obcini, kakor tudi izven nje, zavzeli zelo dobra mesta. Zelo zazeljeno bi bilo, da bi se v letu, ki je pred narni, tudi ostala vsesplosna dejavnost v mladinskem aktivu iz boljsala, ne samo na podrocju sparta, temvec tudi na polju kulture, prosvete in ideoloske smeri udejstvovanja mladih. Priiili smo do sklepov, da se mora nas mladinec, bodoci nasilee delavskega samoupravljanja spoprijeti z najtezjirni problemi in nalogami, katere mu nalaga socialisticna. skupnost in na.sa druzbena ureditev. Sluatka, po stati mora stroko.vnjak na delovnem mestu, katerega upra-..:ija, pojeg tega pa rp.ora biti razg~e dan tudi na ostalih podrocj-jh, ka te:ra so temelji za razvoj in kre pitev socializm.a. Da bi se to de jansko lahko uresnicilo, je vod stvo kombinata zrtvovalo ze tez ke investicije za organizacijo prosvetnih ustanov, katere se bodo zavzele za zavestno iziiolanje mladega cloveka-proizvajalca. v ta namen je podjetje organizira lo niz tecajev za kvali:f.ikacijo svojih delavcev na njihovih delovnih mestih, dalje vecerno osemletno solo, srednjo lesno solo in dopisno tehnicno solo za strojne tehnike. Letos pa se je vodstvo kombinata prvic odlocilo za vecerno visjo lesno solo-fakulteto, katera bo omogocila srednje izsolanemu kadru nadalnje za sirjenje znanja v poklicu, katerega zahteva lesno predelovalna industrija. Cilj mladega cloveka je, in bo tudi ostal, da bi po svojih najboljsih moceh in moz. nostih prispeval k razvoju in nadaljnjemu.prosperiranju podjetja, v katerem je zaposlen. Zal je treba povedati tudi to, da je mladinska organizacija TP Cerknica vedno le stagnirala, spodbujajoce pa je, da rnladinec koncno le zacuti pravi odnos do uveljavitve na svojem delovnem mestu, katerega mu nudi na vsej sirini sodobna ureditev in vodenja podjetja, priiiel do svojega cilja- samoupravljanja. lzboljsani pogoji izvajanje obrtniikih storitev DELA VCI BODO PO URAH LAHKO PREVZEMALI DELA V IZVAJANJE, CE BODO TO PRIJAVILI OBCINSKI SKUPSCINI IN PLACALI MINIMALNO STALNO DOHODNINO. Na zadnji. seji obcin ke skupscine so odbomik:i sprejeli odlok o dohodlninli v Sltalnem Zlnesku, katero naj bi p!lacevale osebe, ki se ukvarjajo z obrtniml s~orhvami kot postramskim poiklicem. Odslej bodo obcanli 1a.hko.PO delu V goopo::la rslkli organizac:iljli prevzemaj.i dela, katera bodo izvrsevali v prostem casu, s tern dla bodo placeva.l!i. sballino letno dohodni.jno. K-rojaJci, S:i.V'.hlje, eev'ljwji, sedlarji in tajpebrhllkli. bodo placali na leto 5 lt:iso.c dim..a.rjev. Mi:zarji, kolanji in tes arji 15 rtrisoc ter vsi ostali 20 tisoc di!n.ajrjev 111a Ueto. Ce se ukvcllrjajo s taklimi stotitvami obcani, k!i so starejsi od 60 let ail;i vojni d1n delovrui inva:lidii., se jim zman.jsa placilo d hodin.ilne za 30 odstollkov. Navedene 1pog'oje lahko ko.risiti jo os.ebe le daj, ce ne delajo s tujo delovno silo. Odborni'ki oo po siroki r~ravli odlldk sprejel.i s prl-cakova jem, da bo vse dosedanje tako imenovamo»susrn.ars!ko-< deilo dooo na pravtilino oonovo. M. D. 0 uveljavljanju pravilnikov in nagrajevanju je bilo ze precej razprav. Pokazali so se lepi rezultati na Brestu, kjer so uvedli nagrajevanje strokovnih sluib sedaj potekajo razprave o nagra~ jevanju tudi v Kovinoplastiki. Na enem od posvetovanj bodo ta pozitivna prizadevanja ocenili in jih skl1sali prenesti tudi na ostale gospodarske organizacije, ki imajo se vedno stare oblike na grajevanja. v tem casu bodo obravnavali tudi uveljavljanje samoupravljanja v druibenih sluzbah, kjer bi temeljiteje obdelali solstvo in zdravstvo. Gre za sistem nagrajevanja, ce se njihova del-o da meriti in temu primerno nagrajevati. Pri uveljavljanju statutov se kaze se precej odstopanj, ker organizacije ne izvajajo v popolnosti njihovih dolocil. V obcini imamo vrsto sklepov in odlocitev, ki niso bile v skladu s sprejemnim statutom. Prislo je do odstopanj v odnosih na delovna razmerja, sprejemanje in odpusca.nje delavcev, odnose do kadrov, tehnologije, do clanov ZB. Zaradi tega bo na posvetovanjih obravnavana vloga statutov in njihova izvajanje v praksi. Organizirani bodo aktivi ;rnladincev na Rakeku, v Cerknici in Starem trgu, na katerih bi razpravljali o teoreticnih vpra.sanjih, ki se pojavljajo v ZK. Pripravljeni basta tudi dve vecerni politicni soli, od katerih bi se ena takoj zacela in ze decembra koncala. To bi obiskovali komunisti, ki bodo kadrovani v obcinski komite in za sekretarje osnovnih organizacij. Drugi razred pa bi zacel s poukom po VIII. kongresu ZKJ, kjer bi z_e obdelali nov program. M. ij.. I I 4 g j ( ( (}

GLAS NO TRANJSKE :s Osnovna sola v Cerknici ODPRTA NA SVECANOSTI OB ODPRTJU SOLE JE GOVORIL POSLANEC REPUBLISKE SKUPSCINE LUDVIK GABROVSEK IN PREDSEDNIK SVETA ZA SOLSTVO OBCINSKE SKUPSCINE ANDREJ HRBLAN. Leta 1960 so se zacela dela na novi osemletki in se zaradi pomanjkanja Sl'ledstev v 1961. letu koneala. Do ted.aj je bilo investiranib 41 milij10nov dinarjev. Cez dve Ieti je SGP»Gradisce«ponovno z.a.celo grad!ifli in porabilo do zgraditve se preko 100. milijonov dinarjev, ki jib je preskrbela ObOinska skupscina s pomoejo poslancev Ludvika Gabrovska in Mira Vesela ter z razumevanjem kombinata»brest«cerknica. Predsednik sveta za!iolstvo pri skupscini Andrej Hrblan se je ob otvoritvi zahvalil Cer-knicanom in obca.nom iz okolice, ki so zbirali Cerknicani so z navdusenjem ogledovah novo solo, za katero zatrjuj ejo, da je iz1 edno lepo narejma in udobna (Foto 2nidarsic) sredstva za zidanje sole, saj je Krajevna skupnost Cerknica zbrala za solo 20 milijonov dina.r,iev. Zabvalil se je tudi kolektivu SGP»GradisCe-c< za veliko ratlumevanje in hiter tempo gradnje v zadnjib mesecib. Nova sta,vba ima deset ucilnic za redni pouk, dve ucilnici :ia t.ehnicni pouk, eno za fiziko in kemijo, eno za risanje in petje ter lm- Svecanosti ob otvoritvi nove sole se je udelezilo veliko stevilo obcanov. Kulturni program je pripravil Zavod za glasbeno vzgojo»fran Gerbic«iz Rakeka (Foto 2nidarsic) binjo za pouk gospodrinjstva. Andrej Hrblan je na kraju zelel, da bi mlade gen"eracije pridno koristile novo!iolo za pridobivanje cimvooj.ega znanja, katerega bodo tako potrebovali v gospodarskib organizacijab in v druzbi, kamor jib bo vodila zivljenjska pot. M.D. Mlada pionirka se zahvaljuje za novo solo in obljubi, da jo bodo pridno koristih. Na sliki od leve: ravnatelj sole prof. Janez, predsednik sveta za solstvo Hrblan Andrej, poslanec republiske skupscine Ludvik Gabrovsek in predsednik obcinske skupscine Franc Kavcic (Foto 2nidarsic) Klubski vecer mladinskega aktiva Tovarne pohistva,brest' Cerknira MLadinsi'k a!klttiv T'P BREST Cel'klni<:a je dine 13. 10. 1964 ob 20. uri priredlii pr:v:i k:lub61ki veeer, ki je na vsespilos!lo zadovoljstvo oi:jc,insitva, ka!lror tudi organizaj1xh ja - odlieno uspel, ce racunamo s item, da mliadinski ak:tiv ni imel dosedaj s tako oblliko k.uilitumega Zlivltienja se nobenih i?jirusenj. KllJuoolki VeC '1' je oi:jlsegal stlrli to6kle i111 sioer: 1. Ohcinski praznik obcine Cevklnica, cigar datum prazmo;va~ nja je rpooveeen nenadnemu in zelo uspcinerrnu 111apadu partizanov na,mesto Loz; 2. Cer<lm.ica - nekoc in da:nes; 3. Bedhlh Smetana - sod'ol:mlik Frana Gerbica, nasega rojaka iz Cerknice 4. pies.' Zaihva.1a, da je ta nova obl:ilka ku!lrtjtumega zivljenja m~adill1skega aktiva popolnoma uspela, gre v glavinem tov. Du5anu Tro~vsku, kli je skrbel za samo,povez.avo med pos.ameq!tlimi toekami, tov. Fra:ncu Tavzlju za njegovo zanimivo podajaonje zgodovine cerknice, tov. J a:nezu Otonli.ea rju za izcnpno podajamje teme o najvecjern ceskem skladart.elju in Janezu La.vren6icu za. poda1janje o temli»na,pad na Lo!Z«. Mladin ~iki a!ktiv se d01bro z.a;veda, da bo moral v prihodnje organizit abi se vee podoibnih nacinov 'kiultunnega izzivlj'a:nja, zat.o zeli pl'itegniu v svoj krog dejavt!losti C'im vee clanov-mladlincev, klakor tudi ootalih starejsih tovarisev, ki so nam v na.si prvi skrupni ma:nifestacij i dali odlicen zgled organiz.aoije podobni h pl'iredti:tev. J. S. Konferenca mladine v»kovinoplastikiu Loz Fred kratkim je bila v klubskih prostorih pod kino-dvorano v Starem trgu redna Jetna konferenca aktiva ZMS nasega podjetja. Na konferenci, kateri je prisostvovalo precejsne stevilo mladincev, smo pregledali delo aktiva ZMS v preteklem letu in se pogovorili o bodoeih nalogah mladine. Za uspesno nadaljnje delo mladine je potrebno, zlasti v zimskih mesecih, organizirati seminarje za elane sekretariata :rktiva in vodje posameznih kornisij, kajti od sposobnega vodstva je v veeji meri odvisno delo celotnega mladinskega aktiva. Zato bo idejnovzgojna komisija pri aktivu organizirala seminar in vee zanimivih predavanj. Nadaljevali bomo z organizacijo klubskih veeerov v razlienih oblikah. Tako v zabavnem srnislu, gledanjem pomembnejsih televizijskih oddaj, predavanj z barvnimi diapoz.itivi in organizacijo dramskih del, zlasti enodejank in podobno. Ta praksa je ze sedaj pokazala vidne rezultate. Pri organizaciji dveh zabavnih klubskih veeerov, katere je do sedaj organiziral aktiv ZMS, so bili mladinci zelo zadovoljnji in so izrazali zeljo, naj bi organizirali podobne veeere meseeno. V preteklem letu skoraj ni bilo eutiti posebnega sodelovanja z drugirni mladinskirni aktivi v komuni ali izven nje. Zato bo mladinska orgnizacija temu vprasanju v bodoee posvetila vee pozornosti. Z obiski in izmenjavo rnnenj si pridobimo bogate i2lku5nje, katere s pridom uporabljamo pri svojem nadaljnjem delu. Vsekakor bo potrebno v bodoee se tesnejse sodelovanje s sindikalno organizacijo, zlasti oa poeitnisko dr-uzino v podjetju, kajti skupno bi lahko organizirali se vee raznih izletov in poslali na letovanje se vee mladincev kot v letu 1964. Na letrli konferenci smo poleg omenjenega govorili 5e o izboljsanju medsebojnih odnosov, kakor tudi do deja, pozivitvi sportnega Zi.vljenja, rekreaciji, strokovnem izpopolnjevanju in podobno. Izvoljenih je bilo tudi 9 mladincev v sekretariat aktiva, za predsednika aktiva ZMS je bil ponovno izvoljen Lado Mulec za sekretarja Vera Antoncic za blagajnika pa Marija Tursie. LoK

4----------------------------------------------------------~-- GLAS NOTRANJSKE KakSne so trenutne Studijske naloge inzenirskega teama V sklopu razvojnega sektorja kombinata deluje grupa strokovnjakov, imenovana inzenirski team (izgovori: tim), katerih naloga je studij perspektivnega razvoja kombinata. v cern je trenutno njihovo delo, nam bo povedal naslednji sestavek. PLOSKOVNO POHii:>TVO - TO VARNA POHii:>TVA CERKNICA Trenutna studijska naloga tearna Je oosezna m oagovorna..t'nceta stucuja mora Claol m potrd.lti smer pravj.j.nega razvoja wvarne porustva..reamsko aew resuje vprasanja Ku1np1eksno, venaar veija za vsa.ko poswvno enoto nekaj specu1cnega, nekaj znacllnega. 'h --t.; se s SVOJO kapac1te~o v vectno vecjem ot>segu vk..laplja v meanaroano Cleiltev ctela. ce hoce torej obdr:<:atl te zunanje pozicije, mora razvoju slectwi nenehno. Mora si zagotovltl soclobno tehnologijo m perspektlvne, ter za trzisce sprejemijlve surovme m materiah:l. z.unanjl izgled naslll lzcleikov una preko JV % orehovega turnina. ro njem je se kar naprej tucu povprasevanje. Vendar ga po drug1 strani na trgu ze prrmanjkuje. Kvalltetno, kolicinsko m poceni zactovoljitl potrebe tovarne je ze danes otezkoceno. :tato Je v pnprav1 elaborat za tiskarno. S tiskom pridob1vamo mnogo vrst povrsmske obdelave. Mi se bomo v zacetku omejili na t isk oreha, morda se kaksne a r uge drevesne vrste. Vendar dejstvo je, dales ohranja svojo toplino. Mi spreminjamo le teksturo in barvo. Ali ni to deloma slucaj tudi pri luzenju lesa? Gre prakticno za novo vrsto kolicinske obdelave. To narekuje precejsnje telmolosko organizacijske in druge studije. V TPC Je potrebno preveriti zmogljivost masivne proge v odnosu na potrebe tiskanega pohistva in tudi zmogljivost monta.ze z ozirom na vkljucitev gotovih tiskanih elementov v monta.zo. Tudi komunikaoije med posameznimi dejavnostmi telmologije je potrebno nakazajti. Vse mora biti osnovano na izracunu in realnem gledanju ter na na.sih bogatih izkusnjah in prakse. Team mora za celotno dogajanje v kombinatu najti posluh. Zato se morajo tej specificnosti iz TPC prilagoditi. Naloga je torej obsezn.a in odgovorna. Precej truda bo se potrebno vloziti. Kako pa bo dejansko koncno vse izgledalo, je zaenkrat tezko reci. Ne bodimo nestrpni. MASIVNO POHISTVO TO- VARNA POHISTVA MARTINJAK Perspektivni razvoj tovarne pohistva v Martinjaku narekuje bistveno spremembo talko v asortimanu, kot v telmologiji. Preorientacija je pogojena z vee cinitelji, ki predstavljajo skupaj mocan argument m talko se bolj utemeljujejo spremembe. Ce primerjamo letosnjo porabo surovine 70.000 m3 bukovine s proizvodnjo, ki zna.sa letos cca 700 milijonov din, dobimo odnos 1.000 m3 na 100 milijonov bruto produkta. Perspektivno se zahteva, da mora tovarna leta 1968 proizvesti dvakrat toliko. Za toliksno proizvodnjo bi porabili 14.000 m3 bukovine. K tej kolicini moramo dodati 5e porabo bukovine iz TPC, ki zna.sa minimalno 3.000 m3, skupaj 17.000 bukovega zaganega lesa. Razvoj sleherne tovarne je tesno povezan na surovinsko bazo. Za na.se gravitacijsko obmocje je znacilno, da je porasla z iglastim drevjem, bukovine je malo, pa se ta je slaba. Po podatkih GG Postojna smemo pricakovati, da bomo cez nekaj let dobili tri do stiri tisoc m 3 bukovega zaganega lesa. Razliko 13.000 m3 bi morali kriti iz nakupa. Razumljivo je, da se tovarna ne more opirati na tako kriticno surovinsko bazo. Smer preorientacije nam nakazuje tudi trzisce. Opa.Zamo, da je tudi pohistvo danskega tipa doseglo kulminacijo in lahko pricakujemo zahteve po drugacnih oblikah. Izhod iz omenjene situacije vidimo v tern, da bomo proizvajali saj delno tudi artikle, kjer ne bo soude16zena samo bwkovina, ampak pret6zno iverne plosce, s katerimi je kombinat preskrbljen v zadostrn kolicini. Kooperaciji s tovarno ivernih plosc in bodocim obratom za oplemenitenje ivirnih plosc se ka.ze perspektiva tovarne v Martinjaku. Po fiksiranju ustreznega asortimana nas caka se glavna naloga, prouciti tehnologijo in konstrukcijo ter izdelavo elabora.ta za rekonstrukcijo tovarne. PRIMARNA PROIZVODNJA - IN:DUSTRIJSKA ZAGA CERKNI CA IN ZAGA STAR! TRG Z ozirom na situacijo gozdne proizvodllje, ki je predvidena s sedemletnim planom, je na.sa osnovna naloga v cim boljsem izk:oriscanju lesnib mas in s tern v zvezi cim kvalitetnejse izdelave proizvodov. s tern v zvezi je potrebna cim sodobnejsa ure<litev in izpopolnitev obeh zagalnic za ekonomicno proizvodnjo. Izkoristiti moramo vse pozitivne izkusnje drugih in jih prilagoditi nasim potrebam. Tu je misljena notranja mehanizacija zagalnic, ureditev zunanjega transporta za hlodovino in zagan les, mehanizacija skladanja lesa v kope, itd. Cilj vseh izboljsav mora biti v boljsem ekonomskem ucinku in boljsi kvaliteti lesa. TOVARNA IVERNIH PLOsC CERKNICA Smer razvoja tovarne ivernih plosc mora biti v nadaljnjem oplemenitenju. Dosezena je zadovoljiva kvaliteta in kolicina. z oziroru. na vedno vecje potrebe kombinata, bo treba proizvodnjo delno povecati. Vsi dosedanji nacini oplemenitenja z raznimi :folijami niso imeli zadovoljivih kvalitetnih in ekonomskih pogojev, da bi resneje vplivali na smer razvoja pohistvene industrije v povrsinskem oplememtenju. Z razvojem kemicne industrije pa smo dobili nacine oplemenitenja, k:i zagotavljajo kvalltetno in primerjalno z drugimi nacini cenen postopek in s tern v zvezi tudi cenejsi koncni izdelek. Dela na raziskovanju in prilagajanju nasim potrebam so v polnem teku, da bi cimprej lah-ko priceli z realizacijo zamisli o oplemenitenju ivirnih plosc. ing. Novak Zmago, ing. Jurkovic Ivan, Stavdohar Stane, Hvala Franc Poklicna sola bo pricela z delom Spora.zumno z Lesm:xlindtustr.iljLSilvo solo v Sikmj i Lo,ki je p11i LIK»BREST«Oerlk.nlica USltam.avl!jen oddelek ipdkil:iane sotl.e w. zapooj.ene. Sola bo delovaila pod pedago.s'ki!m VOdiSbvQ!ffi l.jesnolindustr.iljs~e s'oile. Predlavatelji ipa bodo iz VJ:"St diqma.ci!h stralrovtnjakov in osemlebke Cer1kJni ca. Oddel1elk sole je razdeljen v dve smeri 1n 5icer za odrasllle v sba. l'osti nad 20 ii.jeit, l<!i se!bodio oo1a11i s t ejcaijli iln za m!ijajse, za katere 'bo orgajrti:zkan strni'en pouk po rtni mesece v redinem uanem ~etu, kii. traj1a tr:i leba. V soli s.e b o USjpOSaJbljal ~mder za IP'OOiZV'Odm)j!O V poikjiciih kort 00: stroijllli :mli.zar, [povil sijnsk:i obdelqwlj.ec, mizajr-«nonlter in Za<gacr-. Priuoevallllje na deil.ovilletn mestu 1bodio :i!zvajailli lposiebno Zla to delo U!Spoooblljeni instru,kjtorjli po prirej'erui!h pro!?)ranndh priucevanj'a m deil!o'virlla m esba. 'I1renubno je pni[ja:v'ljetruilh za red!no solo 25 k.aindidajtov in.sioer iz PE Martillljaik 9, l'z P;_E Ce~rklll!ica ip'aj 16. SOI1a bo pricei1a z delioiffi rv zaoetk-u meseca novembra ~~n s li ce~r v prostorih stare sole Cerkinica. Poulk m odmjsle pa bo orgajnij2jiman precllvi.dorrna v mesecu decembru. Kandidaroov je cez 50. BOST Prostor, na katerem stojijo upravna zgradba Bresta, delavska restavracija in kegljisce, je nekoc pokrival gozdni nasad, grmovje in razpadajoce stavbe. Iz tega je razvidno, da dobiva Cerknica iz dneva v dan lepsi videz (Slika in tekst Taf) [ [ l 'I L j l s t '

GLAS NOTRANJSKE ------~---------------------------------------------5 DoseCJanje dru:zbenecja plana v kombinatu Brest po prodatilnih cenah fco tovarna v milij. FosloVlna enota DoseZ. ;praizv. 1963 TP Cer.k.niica 1.199 TP M8ll'lti.ln,jaik 633 'DLI Stari tng 813 I'Vel1kla. Cerklrui.oa '705 2aga Cerlkln!i.ca 395 K()(Ill!bi!naJt 3.745 Iz pr~ ttalbele se vidli, dja posilovnli enalti..flijnjallini!h. proli?nodov TP Cerkni~!in TiP MairiliJnJj!aik Iter tovall'tl1a i'vemih plosc JrumtrlJa)biv ne pil!an.e {Pr 00g.ado. Tallro ratllln e roma vi.solko dbseganje ;p1ansamh obveym.ooti ieh :poolov111'ih emit 1j'e p.redlvsem poo.ledliea narasca111ja ~tijv!l1oot:li 'in ugodini!h trmi.lh pogojev, ki d'opu\seajo 'VeCj o seruojs'ko proi.izvodnjo. 'I1I.JI s taru.trg!ithaj!lj k.a do a'71pol!11!itvle lrumulajtiv!11ega llertmega plana Se za 18 Illlili(j0!110V d.i!l1ialrjev proi'zvod!nj'e. Ta!IJ<)SloVII'lla endtja. ni ldooegla S'VQj 'e~ planla zm1arl!i ~redvideiillih okva~r sbrojiil.ega parlm m zajoojdi ioo.zl"e7la!hllodov!ilne tajnj~ga prernera. Zaga Cerlkm.ri.oa. je najlbolij, pod plam.om, SCI!:i: j'i. majiljika do kumu Lalbi.1\1!11e [WTSirt;ve Qmr 81 mlillliljio IIl.QV d'ilna!rjev. POOJ.ovma en.ota Zaga, je imela VTSto iijeza!v z okvail'la!iil!i strojev, poleg :tega pa se ni pro planu VlkljiUCi!la v obratovamde IIl.<Wa ibazenska zaga 'V Cerlk:niru. Slcl:adino z ~em proi!z- LetoSnji letrui. plain prow;vod!njje lroml::xin.asba Brest-«Zl!laSa.po djru:z... benem pl:a!ruu 4.100 milijonov danartile<v po prodajio!i!h oen.ajh franik:o lbav'all1il1a. T$o IPOStavlljeni tp]j8[l predstlavlja {Proti. l!a:nsikoletmi di> ISie!Zen:i IPI'dirzNodlrla li~ prcraculn.alnii po enaki!h ceruah, povooalnje za 10%. Do konca meseca septembra je -bil dru2jbeni plan dosezx:m s 3.236 millijoni <ili!narjev a!li z 79 %, med!tem lko 'ZJI'UllSa 'lmlmulatiiviili!pla!n za 9 mesecev 75 %. To pomeni, da je dlruibeni p1a!ll ;po drlina!milki.pr SeZen s 4 %. Drui:beni pl:ain i!n :njegovo dose~de po poolowllih enotah azgleda v prtmerjl<wi z la!l1slm!m letom taiko: Dl"u7lb. DooeZ. pfam. proizv. llndeksi 1964 1964 4:2 4:3 1.400 1.150 96 82 650 575 91 88 900 656 81 73 700 599 85 86 450 256 65 57 4.100 3.236 86 79 vodinje se lkia.zejo tudii dlobri rezutl.talti. v prodajji. Le1m:i pian prodjalje, kli. zn.asa po druzbenem plan u 3.500 millilj'orlov dfun.clli'jev, je do ikonca septem'bm dooezen. re s 2.277 miljiiljorui. dilnarjev ali s 83 %. Na.itJa.lk.'o dosei;en od5totek so poleg iij'ovecarne proizvodinje vpi].ivale 1rudli. min1imallil1le :zal.oge na skladiocih :tovamn. dn na sklladtistih v luk.aih, kjer de vsklad'i.soo!lo blago, name111jeno za!lzvoz v ;prek:omorske dezel.e. Fllan liq;voza Zl!la!Sa 2 mi'li j0!11a d olrurjev. Do -lronca septerrnlbra smo izvozil.ii :zja. 1,523.000 dlol1airjev,bllaga, 1=!l)O.lne!!ll, da j e l 11Irui.Pllam ~- 'V 9 mesecih let!osnjega [eta s 76 %. l 'ZNOZ je 'USIIIlerjen predivsem V djerele cvrstih Vl<llJ.Iui: ZDA, :KJaJ11adb, Froln.cijo, ltalijo, Ainlgl:i(jo, NemCijo, SvJco iln driave Benelulksa. Nia :zjaipadni Vr-g sm.o izvozi!lti za 1,326.000 dola~rjev izdellk:ov l!lllli. 87 % slrupnega d7noza. OstJa.!lli!h 13 % blaga die bilo prodianeg.a v derzela!h klajl'!insklilh vail:ut: SZ, I?mael, Tu!l1!i.s, Elgi!pt ijn GrC:itib. Plan plonlrjev f OSDO\'DI soli Rakelt Kot :wailro leto so ltudrl. letoo' pl'osla'vljan ui06!11ci tu'k:a(js:n.je sdle sv'qjj ve1rliki prai2lni:k. N:a prost1av:i, ~tero oo priipmvilli ucenclil s pomocjo predlavalteld!ev, so se VII"Sti!lJe pesbre tooke - reail1;a!cifjle, glasbene toc:k.e i1xl'. Poleg Ite~ pa so svecalno :i!zv'alilli novo v<jdstvo!i1ioni['ske orgam.'iimcij'e. if\ioni;rji so se re v okvm1u II'81Zlred- ne slruip!l1.osti :llil1ffillilll~ ik.do.bli. bil 1!]8fjibolj sposoben qpnarvllijati 1 zahtevlne IllaJl.o~ pioruilrsk.e orgall1jii2ja. citie. I(l svoje sred'ijne so :ijzlbrali najlbolj ~e ueence, imtier.i bodo ob jp<)l1'lx>cli. {Predaivalbe!lijev do, seg)].!i tisti. cil'jl, lkli. oo si g.a zadailli. V svojem ipi'og)l"ajjtllu lilmaljo rarzne nabi'l1blllne alreijie (lklrompioc', kos1ja.ini.il Siipek), Solske jpr<>slave, veejo s!jopnijlo lila!ij'o(iirocju rel.esne lrul!tnl!re, l!lel.ovlad!ne l!llastope, 'kfl'l.jib. Ske ipopdl.dlneve, nada1je ufuo GJIOmdC s~!u~ 'gradlni.iio ~h dbje!lctov Iter U!J."edi,tJev zurumjooti pred samo Solo in telo Vladlrui.oo lin ured!i.tev Sollslrega willa. Ze,pretek!l.o lett.o slo dbseglli!l.epe uspehe,. ll:ebos pa mora <biti ta us:peb. Se ve6ji. Seveda pa se bodo v51i ~wpa.j palil"uddi:l!i za &m <bo'lj si uspeh. v sdli, saj so ucenoi 1ruklaijsnje Sole pretej!do oo!sko leto dose~ najbolosd. uca:ri uspeh v obci!ni Cerlka:rica. Novi ad:bor oostavlj:a~jo: 1. predood!nlilk:.ainica V!idrih; 2. tajndlk: Aleruka Albreht; 3. bllagajlnilk: Mi181Il Slrialj,; 4. mpisnlijkjaa: : J a!l1ja Hlladiniik. J. M. Odprtja muzeja v Cerknici in odkritja spominske plosce prof. Franu Gerbicu se je udelezilo veliko stevilo obcanov. Sodelovala je tudi Glasbena matica iz Ljubljane Kaj smo ugotovili ob mladinskih letnih konferencah V preteklem obdobju so se vrsile v vseh mladinskih a.ktivih v obcini redne letne konference. Mladina je dokaj kriticno pregledala svoje delo v preteklem letu in si okvirno zastavila nacrte in naloge za prihodnje obdobje. Na samin konferencan so prtsle do izraza nekatere misli in tendence, ki n as resno opozarjajo, da Je treba tud!i. v mladinslti organizaciji stonti korak naprej tako v sami organizacijski strukturi, se posebno pa v metodi dela. Tudi v mladinski organizaciji je treba prilagodi.-ti delovanje novim pogojem n a.se graditve socializma in le-to -vskladiti z ustavo, ki nam je prva nakazala kvalitativen skok razvoja samoupravnega sistema na vseh podrocjih d1uzbene dejavnosti. V vseh teh na novo se porajajocih elementih na.se druzbene stvarnosti, pa se mladinska organizacija IIli takoj zna.sla, ampak je v njenem delu 8e vedno prevladoval zgolj prakticizem, kar je povzrocalo, da se je organizacija odmikala od Zi.vljenja in se zapirala v lastne okvire. Zaradi starih oblik dela je bila mnogokrat dejavnost mladine tudi za same rnladince neinteresantna, tako, da jih je mnogokrat od dela celo odvracala. Najveckrat so v pravem smislu delala samo ozj a mladinska vodstva, medtem, ko je precejsen del ostale mladffie stal indentifirentno nekje ob strani, kar je imelo prav gotovo negativne posledice. Tudi Ustano\lljena je no\la sekdja slrelte\1 U:pravni odbor sindilkiawne podiru2mice Tova!I1lle.pohi.Stva Cerkn.ica je na svoji s~li. dlne 2. 10. 1964 fwrejel. sklep o UISta!n.ov1tvi sekcioje strelslre dru2jilne»jezjeii10<< Cenkmica..Pobudo m us1lainovi'tev so dali claini kidlekrtrl.va, ki S<J v6lianjen!i. 'V Oilllleinjen.o druzilllo. Sekoi.j,a; treruutno Steje cez 20 Ol:ainov, ikj. so vsi zaposleni v TPC. RazlpdLaga,jo z in'v'enmrj'ern si1il.d!iikia1ne podru2m.ice, katerl se je v vec!lnli. prime'i'ov UipOraJbljia!l. re za SiJn.dli!lmJne pri.redtlltve. :00 dopoln.ijte'v vseh potrebniih relwjrzi.ltov bo Sk!rbela podruzll1ica SaJITIJa. _...::::::::- -- Elltipe, strekev iz novoustanovljene sekci.je se j'e Ze 4. 10. 1964 udele~at <tellrmovamjjla v K.amniillru, k!jer je dose~ rud'i dobre vezulitate (s:edtrno mesto). Korisbno!bi biro, -cia -se te~ pr~a posj.uzlsieio tudi 'Ostala podjetja, kji. li.majo milnter'eslijrane ~e za tovrstini sport. BOST. samoinciahlvna rnladina je prisla premalo do izraza, zakaj vsi mladinski aktivi so vedno cakali na ne'ke konkretne direktive in napotke za svoje delo. Ce pa hocemo razvijati cimvecjo deprofesionalizacijo, moramo nujno najprej okrepiti samoiniciativo in popolno samoupravo v mladinskih aktivih. Ker pa je eden od zelo va.znih pogojev za dosego omenjenih ciljev izobrazba slehernega rnladinca, lahko ugotovimo, kam bo morala biti usmerjena na.sa dejavnost v prihodnje~ obdobju. Nedvomno je skrb za socialisticno vzgojo in izobra.zevanje mladega cloveka ena 'izmed osnovnih nalog mladine, zakaj pomanjkanje dobrega kadra in aktivistov se ka.ze povsod kot zelo pereca praznina. Seveda pa za vzgojo mladega cloveka ni odgovorna samo mladinska organizaoija, ampak bodo morala za to poskrbeti tudi razna drustva, v katerih rnladina deluje, posebno pa se sole, kjer se nekako formira zavest rnladega drzavljana. Ce bi sedaj se v kratkih besedah nakazali dejavnost mladine, mislim, da naj bi bila mladinska organizacija tista, ki bo zadovoljevala preko raznih specialnih organizacij in drustev prav sleherne zelje in ambicije rnladega cloveka ter ga postavljala kot subjekt v sredo na.sega druzbenega dogajanja. FraK Nekaj o polharjih Siprico tega., da sta 1etlos hrast iln bulkev doiklaj obrodila, so prlsli na svoj rajtun tudi vnebi. cerkniskli. polha~rji. Goodm.a po1ta proti Slivruci :in Javarn.ilku, 1poseb!l1o ob sobotah, ozi.ve, ko lritijo z nesretimi s~injicami, da zasedejo bdltisa me-. sta. V razgovoru s F'rnncetom KJan CM-jem iiln Jooetom MU!l.cem sem slisal marsi.klajtero zanimivo zgodbico, k:i se poraljajo med polharji, ko caka!jo!l1a SV<JjO sreeo. Zaupala sba mli., da sta jih letos u,plenila kar lepo stevljjlo, ki presega 80 Zi.valic na vsakega. Love jih predvsem zaradi okusne~ mesa, kozumka, pa tudi mast je baje dobra za zdravljenje Tam. -BOST

6---------------------------------------------------------- 1e~Aa ie pot do ulenosti RazldCni motivi so napot:il!i sedanje absolvente veeerne ekonomske sredinje sole, da so se pred 3 leti vpisali v to Sdlo. Neklateri so imeli za to veselje ajji pa niso imeli moonosti studirati ll1.a redn.i Soli, druge pa j e ipi1isijrila potreba delovnega mesta, ka.tera je zahtevala veejo sbrolrovn.o ill1 solsko i.robre.zbo. Mnogi so pla.cevali solnino in st.roske sami, nekart:.ere pa je stipendiralo podjetje. PridQbljeno znanje so s pridom upor.abljaji n.a delovmem rnemu ze v casu solanja. Vs.i s:i relijo, da izpopoln.ijo znam.je v enem od tujih jezilkov. Mnogim je delalo t.ezalve odda1.ienost srtanovanja, ker se je pouik vrnil v popoldaru;lkih lin vec.em:ih urah. Taiko so morali ttisti studentje, k:i so stanovali wen Cerlm!ice, hodi ti najveekrat pes. P!.iSJ.u.hnimo, kaj nam povesta drva, ki sol'ji so nam bolj malo svetovalli. Dali so sicer ok:vire teme, venda1r ni billa izbi-ra yrav lahka.. Izbralla sem temo»ceki v izplaci.llnem prometu-«. Literaturo za to sem dobila v kndli.zm!icah, ne.kiaj pa sam jo 'lwipilla sama v Driavni ZaloZ'bi SloveruiJje. Ali cutite se kaksne potrebe po po izobra.zevanju sedaj, ko ste koncali srednj.o ekonomsko solo? Rada bi se naue.hla se en rtuj jezik. Najraje bi izbrala nemscimo ali franco5tino Kaksne na.crte imate v bodoee? Ce b1i limela m<l'znoot, bi se swdirallja. Predrvsem iimajm rveselje,za :fizik.o in mart:emaltiiko. Dobi.!la sean korajw, saj vlidti.m, dja to mn.ogo velja. V <t Zk.ih pogojdh te Sole Absolventi ekonomske srednje sole, ki so uspesno koncali dvoletno solanje v Cerknici s.ta v preij!l.njem mesecu opmvtiilia diipj.oanski izjpilt. Tov. Zagar Lili, dovolite nam nekaj vprasanj. Kaj vas je napotilo, da ste se vpisali v vecerno ekonomsko solo? Vesela sem bi1a, ko sem videla ogl.as, Deiliavskia u.nji.verza v Cerknlici orgajn:izira S!olo za odres!le. V;pli.s:a.la pa sem se Zlalto, ker sem ~ pqprej lilmela vesefje za S<tudti.ti, vendm moji pogojii <te~a niso dopu.scall!i. Med prvilmi sem se IPf'ija. vila~ in tudi vzrtmajailia clio konca. CaJka me Se Sarno zagovor dijpllbm~ slke naloge. Ali ste v tern easu prejemali stipendijo in od kod? StiJpendije nisern prejema!la, '!'azen zad!n'jih 5 mesecev od UJprllM:! obeilnske slrup5cin e Cerk!nica. Vas eas studlija sem se vzd~rrevala sama. Kot ltrgovska pomoon.ilca oom limetla nji.zjko IPlaC'o, soilruna pa je bilraj z ozirom na vsajk.o leto man'jse stevilo Sl.uSa.teiljlev temu :primemo veej a. Taiko sem mora!la.zad!nde leto od svoje skromne pla Ce odstatti. 8 tisocakov mesec!no. Povejte na-sim bralcem, k.ako ste se pripravljali za diplomsko nalogo! Do1go se nisem mogla odl<l!oi<lli, kalkl9no temo n.aj bi i2jbralla. Profesem dobro usjpe:1a i.n misl.im, dla born tudi v 'bodoee. Omenili ste n.am :tezave, prosimo, ce n.am jib vsaj nekaj nasrejete! Paulk smo imelti Mill"li do pet kira!t na teden. StaJnu!jern v Graihovem. Do nedlarvnega ~le zaoojli ajv'ljobus odlpell!jlall. ob 5 'Uri. Ta!lro sem S!la naj'v~rajt pes d'omov. s stqparnjlem JPa veste, k.ako je: :k:adajr OarkiaS, ta!kxajt mii nobenega, ceporav oom veasi'h le :ijme1a sreeo! s SQmilm studiiljem pa llli!seffi :i!mela iposel:mli.h teza.v, saj je med oosdlcli v'ladlala sloga in mno dru:g dlrugemu ipq!llagalli. Da bi dotb~1i lbolj5o slilko novjilh Elkonomisltov, smo nekaj VJpra:s!aln j naji11k:ill.i'li 1ludii,tJov. KoOOalk.AnltJO>nu. Pred tremi leti ste se vpisali v vecemo ekonomsko solo za odrasle. Kaj vas je k temu napotilo? Predlvselm sem se za sollanje zan.iimal saan. Ne s:menn pa rtjr:dliltji, ella me k rt;amu tudl p:redipootavltjerui lllliso nag,omarr"jali. Odlk!I1Lto [pa povern, da sem [pii"ed:vsem Ou!til potrebe na dell.ovi11em meslbu saanem. Kako je bilo z va5im stipendiran\iem? Prvo i.n dru:go leto sem prej-e- mal polovico S<tli.pendije. Za<lli1je, tretje leto pa je lk:metijska zadruga placajla. ~o v celo1li. Povejte nam vesel in zalosten dogodek v casu va-sega solanja! Zame llli bi!l.o rarvno najbolj pnijetno. Nasrnejali so se vsi os1jallli sosd!.ci. Profesor Punga111tmik me oe ipr:i. gospodcl!rslkem poslovajnju vpmsal. obli:ke plam.i rajni'a. Iz pra!kse sem mu zagoltavljall', ella so m.oje r-arzil:age PQIPOkle. Na kancu zcubrjevanja pa mi. 1je pl"'!fesor povedlall, dja se moram llliliuci!lri. tukli tistega, llmr :je an rarzil:agal. Prti. tem se j:e ves ~razred srnejal. 'Dragicno pa je.bllo iletos ;prdti. koncu solskega!leta,. ko so prolfes'orjli zaiceli zaihitevartli. redlno pl:aeevan!j e. Nek;a:j, pod!jetij in wdi posame-zmrllkov je bilo v zamudi tijn zato tudi ide1a.'vistkia univerza ni ~ sre<futev. Pr.i!SJ.:i smo ltalko dia'lee,.00 profesorji nioo hoteli vee ~prediarvati. Iz Ljubl(i:aJne je!prise! ipl"ofes'or Too in nam povedlall, da ne bo preda,vail., ~k:ler ne oobi plaeane~ honora:rj-a. Da Simo Ito iezavo premosttihl s pomocjlo 'V'selh zali:nlteresilrall1lilh :falktorj ev, se lathlro :zja'h<vaijjimo d01bri.org,aa11i:zac:ij'i rezredlne Skruipinootii, ki je preik:o komisi ie stva1r uredil:a. VCa&ih sem obupaval, ker 'je Stev.illo 'VopisaJni'h hiltn:'o pa:da.j.o. V I. :Letm!ik se nas je v;p.is:a!llo 42. V II. de1lnliiku nas je bilo 24. III. leltmik pa je koncailo 18, GLAS NOT~ANJSKE m dliiplomo de 'J?0~lo 16 kand1- datov. Kaj mislite v bodoce? Mlimo lah!ko 'I'eCem, da mi bo dlolg6as. Do sedad sem vsa'k prosti cas IPOI'"albi[ za ucen,je. ~ born tudi v bod~e ipoi.:7lkusaj posecalti.razme te!caje, semi!narje tijn predia'wiillja. Pred:vsem se zam..imam za lbuj jezilk tijn :to za dta:l.j18111- sciino, lmtera bi mrl. bila :v mojlilh 'komeroial!jnih posl'ih najlbolj dbbrodo5!l:a.. Zanima nas, kakme teia.ve ste imell v casu ~tudlja? Temv je bi.l.o vehllko. Dofi.vel sem primere, :k.o sem. imel ruaj;vet u&mljla, sem liimeq Jtudii v podje!l;jiu veli'klo de1a. Ta!k:o sem moral oprlavlilbl :de'l.o veasih tud!i pre!ko re<linega: dej.oiv!!h~ga. casa., :!PQileg ltega pa se ~ pri;pra'v'.ltli :ta i?jpirt. Drugo ~mil je lbllo, pa je lbii!ja oddjall[j!enost Old dieloivlnega mesta tijn od sole. Takio sem mora!l ve.lilkjokralt v Zlirn.i pes :iz CeT'kniJce v Begu,nJje. SliSaili smo nekaj odgovorov nasi'h dlplomam:tov veeerrte Slrednje ellron~ SOle v Ce!'kiruilci. To so prvi, lkli ro konoolli. iiz:redlni stu!dlij. DelaiVskJa ullli V!I'm fp'a v lletosn.jem letu Ol'~ II. letnik in se lalhlko 'VIP'iSedo vsi lti'sti, lp. so :pri p!"vi slkiuipdlllli ;plo I. :J.e\tnlilkru kon~atli. Mnenj e vseh, kli oo letos konoail:i, pa pdt!rjuje de.js'wo»te2jka j:e ipot do ueenoobi.«no Dan artilerije, 7. oktober, so proslavili tudi streloi - V Ol.lwi.Tu obi':lilnslre.~a prazniikia in pooas!iji.ltev dneva all1tli!lerije je SD >"Borac«Veli'ke Blake Oii~zi[1Cillo mrelsko :beik:rnffit'ajrllje z MK pusiko dine 7. 10. 1964 rua strr-ej:ils'cu v Velilkih Blolmh. Telklrn.ovan.ja Slo se udelezi!le ekti. JPe liz ltreh strelsk!ih dlruiji!n in se plasli:rafl.e lllaarol.e: I. mesto ekipa SD >> Raona LI. meslto eikfupa SD >>Jezero«, III. mesto ekilpa SD >>Borac«. Med p;os!a.tti. 'Zl11i!lti so d!meli lhratj~ 'bdl'j~e re~ultarte naslednlii telkmova.lci: 1. Mrannor AlojiZ iz SD»JeZlero«, 2. Tome Ivan 1!z SD >~:RJamJ.,a g;ora<<, 3. LuCie :BTiaJllBro :i1z SD»-Bora<:«. Elk!ilpe, ki so doseg:le pl'va 1Jri. mes!ta, so p!rejele dlilplome, IP<J5Iame:zm!i!kri. pa [pii"alk!tlicna dialri!lla. T~vlam.die lje Ze'lo dbbro USpe{Lio. BOOT Stevilni obcani Laske doltne, za topniki sosednih krajevnih organizacij ZB in se posebno bo:rci idanskovega bataljo-na in mla-: dina se je na da.n pred obcinski prazniloom poslo'dila ad Pragi'Cno preminulega borca Ladota~ asevca. Tov. Lado Krasevec je ze leta 1942 odsel v partizane 17. letu starosti 'in je biz na]'- mlajsi komandir takaratnih rtizanskih edinic. Bil je hudo ra- njen in veckrat odlikova.n. o vojni je biz aktiven drruzbe.no po:.. liticen delavec. Na sliki: zadnje slovo na poko;palisc.u v Podcer'- kvi S, (] n: Til.n, n: Vt L, la bi C. ni gl 0 ifi. ZE tc k< sc te m Z: nj lo ci N d~ ji.j Zl 'PI F1 'VE bi d~ sa so <if m ce m al L1 nc de.pi zil PE

rglas NOTRANJSKE -----------------------------------------------------7 Svojego broto je potegnil I Spomini Rakovcana LUDVIKA DEMSARJA (II. nadaljevanje) Taborisca so bila vse bolj polna. Vsak dan so znova pripeljali nove zrtve. Niso vedeli, kam z njimi. Taborisca so bila natrpana do kraja. Mrlicev je bilo vse vee in prav neznosno je bilo.. Ljudje so masovno umirali od lakote, si iskali hrane in se prebijali skozi zivljenje, kakor so ved9li in znali. Resitve niso videli ni:kjer. Pojavile so se bolezni:-kuga, tifus in se cela vrsta drugill. Obdrzali so se le tisti, ki so bili fizicno odpornejsi. Ludvik Dem8ar je bil v Dachau ze vee kot poldrugo leta. Dela v tovarni mesnih izdelkov»divji k onj«je kmalu zmanjkalo. Zato so mocnejse ljudi porabili za tezja in nevarnejsa dela. Med nji.rni so bila tudi najbolj umazana. Zato so Ludvika in se nekatere njegove sotovarise poslali na delo na najbolj umazano mesto nacistov, to je pred sam krematorij. Nemci so se ze v tern casu zavedali, da se morda zna zgoditi, da jim bo zacela teci voda v grlo. Zavezniki so vse bolj prodirali -proti Nemciji, saj so zavzeli ze Francijo, Nemcija pa je postala -vse manjsa in manjsa. Treba je bilo zgraditi utrdbe, bunkerje, da bi se lahko branili. Nekaj casa je Ludvik gradil bunkerje. Tu so bili logora.si totliko na boljsem, da so jim nactsti preskrbeli vsaj malo vee hrane. Zavedali so se, ce jill ne bodo hranili, ne bodo mogli delati in sami bodo sli slej ali prej v pogubo. Ko so bili bunkerji zgrajeni, je Ludvik Demsar prisel neposredno v krematorij. Logo rase so za delo v krematoriju posebej pri.pravljali.»v krematoriju sem vozil naprej koks v peci in odva.zal pepel pozganih mrlicev. To je bilo zame najbolj umazano delo. Bilo mi je neskoncno hudo, saj sem bil tedaj v najlepsib letill zivljenja. Nato so nas z vso grobostjo prisilili. Nic koliko jill je pri tern koncalo prav v krematoriju. Sprva so 4 peci v dachauskem krematoriju lahko»pozirale«ljudi, toda kasneje so se mrlici zaceli kopiciti povsod. Nazadnje smo bili tako zaposleni, da smo delali noc in dan brez pocitka. Vsa:ka dva dni sem si vsaj malo odpocil. Toda to na nenavaden nacin: vrgel sem se v krsto, v kateri so nam pripeljali mrlice, in se pokril s pokrovom Prillodnjic: - ter malo zadremal. Lahko bi se zgodilo, da bi»krsto«odnesli in jo zakopali z menoj vred. Toda to sem sedaj veliko la.ze prenasal, saj sem tako in ta:ko racunal, da ko bomo pokurili vse zrtve nacizma, bomo pl'i.sli na vrsto tudi mi.«40-letnica cerkniske god be CerkniSka godba na pihala je 40-Zetnico svojega obstoja proslavila s koncertom. Ob tem pomembnem dogodku so clani godbe d.o.bili nove uniforme»brata STA PRISLA ZA MEN OJV januarju leta 1944, so internirali tudi oba moja brata, in sicer Avgusta in Rudolfa. Najprej sta oba prisla v Dachau, potem pa so Rudolfa poslali v taborisce Markirch, Avgusta pa v Buchenwald.«Toda Ludvikov brat Avgust je kmalu postal zrtev nacizma. Ustrelili so ga in pripeljali nazaj mrtvega v Dachau.»Ko sem naslednjega dne zju traj prisel na delo, nas je cakalo spet, kot obicajno, kakih 400 novih mrlicev. Najprej smo jill morali vse sleci. Obleka je sla v desinfekcijo, da bi jo lahko no sili drugi jetniki. Ob prvem, ki sem ga potegnil iz kupa mrlicev in ga zacel slaeiti, so me spreletavali cudni obcutki. Ustra.Sil sem se, da menda ni to na.s Gustl, sem si dejal. ze iz otroskih let sem se spomnil, da je imel rdec madez na kozi na roki. Sprva nisem bil popolnoma preprican, ali je res, ali ne. Pogledal sem mu se zobe in videl, da ima spodnji zob odlomljen. Tega je imel ze doma in to je bil tudi '.iladnji dokaz. Ko sem ga hotel popolnoma sleci so me ne vern zakaj - poklicali na drugo delo.«njegovega brata so slekli drugi. Mrlice so vozili in vozili pred krematorij. Feci niso vsega prenesle. Zato so se nacisti odlocili, da je treba zrtve cimprej zakopati. Nalozili so jill na voz, prav taka tudi Ludvikovega brata/ in jib odpeljali na hrib. Tam je skupina 70 ljudi ze kopala jame. Med njimi je bil zakopan tudi Ludvikov brat Gustl, kakor ga imenuje. ZGODILO SE JE NEKAJ STRASNEGA IZ kupo mrlicev Tudi Ludvik je pomagal voziti mrlice, zrtve nacistov, na hrib nedalec od Dachaua. Po 25 so jib nalozili na voz. Tistega dne so pelj ali trikrajt.»ko smo tretjic pripeljali na hrib pred jamo, so mene nacisti s tovarisem poslali po lestvi v jamo. Spogledala sva se in nisva vedela zakaj. Ali naju bodo za kazen ziva zakopali? Odredili so nama delo. Skladati sva morala mrlice drug poleg drugega. Dva pa sta jill metala v jamo. Tu pa se je zgodilo nekaj stra.snega. Eden od obeh, ki sta metala mrlice v jamo, je prezgodaj spustil zrtev, tako da je truplo poleg mene priletelo na glavo. Naenkrat sem ves njegov zdrob dobil v glavo. Bil sem krvav in umazan. Truplo se je namrec precej seciralo in so slabi sivi ob udarcu popustili. Drzal sem zaprta usta kolikor sem mogel. Nekaj dni se hrane nisem pritaknil.«ludvik je moral veliko prestati. To so samo drobne zgodbice izme d nestetib. Vsega se se Zivo spominja in ra.d pripoveduje o tern otrokom in vsakemu, ki ga obi.sce. Moral je spet nazaj k umazanem delu. Niso mu prizanesli. Saj si je po eni strani s tern -iz dneva v dan reseval Zivljenje.»Nekega dne, Ze proti koncu 1944 leta, so se blizali ze zavez Illiki, sem delal v krematoriju. Med drugimi mrlici so pripeljali tudi mrtve novorojencke. s tiri sem prijel za nozice in jib potisnil v pee. Ko se danes spominjam teh dogodkov, mi postaja stra.sno, vendar clovek in nihce drug ne prenese toliko.«teden DNI JE KURIL ARHIV Proti koncu vojne, lko so nacisti videli, da so re pora.zeni, so cele koin!pozicije vlakov stale na dachauski zelezniski postaji. V vagonill so bill sami mrlici. Niso jill vee zgali v krematoriju, ker ni bilo casa. Treb1. je bilo zbrisati sledove. In prav Ludvik Dem5ar je bil tisti, ki je sedem dni kuril nacisticni arhiv iz Dachaua. Kar mu je taka prislo pod roke, da ga ni nihce opazil je skril in vzel. Toda nemogoce si je bilo kaj vee prilastiti, saj so nacisti bdeli nad njim z brzostrelko. Ludvik ima doma polno skatlo dragocenih dokumentov in fotografij iz zloglasnega Dachaua. Milan.Zivkovic

, &~--------------------------------------------------- GLAS NOTRANJS KE V pocastitev obcinskega praznika. 19. oktobra je dramska skunina DPD Svoboda iz Loske doline uprizorila enodejanko Izdajalec. Z igro so gostovali v Novi vasi 1 Begunjah, Babnem polju in Starem trgu. Na sliki prizor iz enodejanke Izdajalec Nov planinski dom na Slivnici, ki j e ze mocno obiskan z domacimi in tujimi gosti Dom na Knjiznica v Cerknici dobro pos!uje. Dobre knjige so dobile svoje m sto med prijatelji in mladino (Foto Urbas) V pocasti'llev obcilrusllrega prazjnji:ka je Planlimsik:o drustvo Cerkm.ica sla'vl!lostm.o odipdo doan na Sliv;nici. Ob tej prirro;;rrosbi Lie.bov. Joze T elllic v nek.a.j k rabklih staiv'kih otpdsal kron.ilkio grad:nje tega doma im poudlarr-il r>azu.mevamje g()ls.pqdarn k!ih m gan.izacij pooame-mhrov. Akadlemskfi, sliikar Lotize Perko, za tlmterega Sltevilni njegoiv'i koj:egi prav:ijo, da je 111.ajlbollj, pqpu~ aren sl:ovenslki slli'kiar, je 'Pod:a<ril dve zgrafi ti, ki upod'ablljata >>!pi es cartovrrlic«im» hudic zen:e tptoa<he 51pat«. Za org.aruizacijo Jiii1..nesebi<Jno pozrtvovailinoot! 11e pohva1a rt:ov. Tonetu Gonn.i!lw, ;pr' ooedlrrilrou Ob0imslre tutisitiane zveu.e ter Jor:le1Ju Thl!i!Cu. D om na Sliv:nioi jma 46.LeZisc in 120 prosi!jorov v!l: Sitavracij~. Predsta'V'lja veli'ko pridobliltev Zla nas 'bu ristdcni p'i"ol!let lin ed[nstven zims'ko smuoar&ki olbjeklt 111.a Notral!ljiSkern. Dam na SliVIl1ici ne bo dolgo ostal osarnrrjen, ker se re sed.aj 'jtavljaj<o ir~eresarllti za gradnj'o w~endov na sevennih obronikli.h Slil\mice. ObCilnska turiilstliana zveza 'Prilpravlja S:irle!1JOSvetoiV31!1tie za ureditev l'li!rnsko-sipoi'tmlill1 objeklbo<v, 'P!"ed'vsem pa S[lynice in Blok. KaikSen je prvi vtis o tern obijerotu? V'Si so eno1:.na: l<i!kac.l ja j e res dobra, olbjekt kaize, da bo furrukcionalen, ker vsi za,g01ta<vl jajo, da bo olbjekt vedno obieroan. l ] 1 1 1 1 2 v s Tl :ij Gc.silskl! desetina Kovinoplastike Loz po uspesno koncanih gasilnih vajah redno obratuje 'Cl p u a 0 'Sl t: n st n z: v lt s l d st.g: ~ Gias otranjske- Izbaja mcsecrto - lzdaja ga ob~lnskj odbor SZDL Cerknica - Urejuje urednl!:kl odbor - Gla, ni in odgovornl urednik: Dane Mazi - Ciani urednistva: Franc Tav:ielj, Slavko Brglez, Slavko Tornli! in l\1ilan Strle - Tehnii!nl urednlk: Janko Novak - Korektor: Janez Lavreni!li! - Tisk: CZP.. Kofevskl tlsk~ Koi!evje - Letna narol!nlna 240 din - Rokoplsov In risb ne vrafamo ).b ~ ~VR.EM~ ~ Se nadalje oblacno vreme z vmesnimi padavinami. Proti koncu tedna izbolj anje s temperaturami od 3 do 9 stopinj. Na Jadranu burja. Slivnici na cerknisko dolino s cerkniskim jezerom bo prav gotovo privabil velilvo stevilo turistov, ki bodo poleti uzivali v planinskem miru, pozimi pa na prostranih smuciscih bi V! sc m111

-GLAS NOTRANJSKE ----------------------------------------------------------- OGOMET RAKEK : MOTVOZ (GROSUPLJE) 7 : 0 (2 : 0) Igrisce NK Rakeka na. Rakeku Prvens1Nena nogomellna tekma I. razreda L jubl,janske IPO<izveze. Rakek je zmagal z zelo -visok!im rezultatom vendar je zapravil veliko priloz!l~ da bi zmagal s se veejim iz:jrupickom. s tako igro je mostvo Rakeka dokazalo, d ~ je najbolljse v tej Sikup!i:nli in biilo bi rea'1no, da se mrrsti v visjj tekmo- Nagradno 1. protivni veznik 2. povrsinska mera 3. oziralni zaimek 4. mlinski zleb 5. nato,.potem 6. glavno mesto Turcije 7. popularni sodobni avstrijski dirigent (Herbert von... ) 8. priimek prve slovenske filmske igralke 9. mestni gostinski objekt 1.0. priroda, natura 11. najpomembnejse bolgarsko p:ristanisce 12. Satl}ec poljske ptice 13. zgoden 14. egiptovski bog sonca 15. polmer, radij ZAHVALA Ob sm1'ti moje matere MARIJE ZGONC se najlepse zahvailjujem vsem vas ca~nmn vasi Iga vas, ki so rrnoji anwteri mud:iji svojo pomoc, kot tud:i za izreceno soza1je in pri udeleiblt,n a zadnji pot.i. - Ivan Zgonc, K oeevje. va'ni razred. Spomnimo se preteklih tekmovanj, ko je Rakek rav.:1o tako kot sedaj bil najbo]j5e mos.tvo, vendar je na sarrnem koncu odpovedal. Ne mislim zag01tav- 1jati. da bo Rakeku tudi tokrat»uslo«prvo mesto, toda posamezni izpadi kazejo neresnost. Na tej tekm.i ni bilo S:abega igrajca v Rakovskem mostvu. Gole so d oseg1i: Mlakar Janez 4, Bajc Maa-jan 2 in Misic Branko 1. 8 7 9 vreteno 6 10 5 II 4 12 3 13 I I 2-11 14 15 _I A RAKEKU RAKEK : IHAN 2 : 2 Igrisee NK Ihana. v Ihanu Prvenstvena nogometma tekma I. razreda. Derbi I. razreda se koncal brez od:loeitve, kar bolj ustreza mo.stvu Rakeka, tak je rezulta.t dosezer! v Ihanu. Gola za Rakek je dooegel Ml.aikar Janez. Natibolj~ v mo5tvu Rakek!a je hil vratar Conda, ki je m ed drugim ubranil enajstrnetroivlk:o v zadnji minuti igre. RAKEK : WGATEC 2:1 (1: 0) Igmsce NK R.ak!eka. Prven ~vena nogometna tekma I. rarzred1. Notranjski derbi je pripadel nekoidko boljsemu mootvu Rakeka, kareri je.nas;topi>l brez nekaterih standardnih igralcev. Kje je <tekmovalna resn'ol<lt? Cooda i.n Sltojkovic s ~a bi1a odsolma za1.1adi dru Zinskih opravi.l, voodar Mlaik.alrja ne m ore <opravici1li noben lizgovor. Ml!aJkar je d ober igt'alec, ~athiko recemo najlboljsi strelec I. razjreda, vendrar nje~ovo sportno obnasanje ne u:5'1lr'eza njegovim i!?)r'a!lskl:rrn spooobnostim. Prvi gol je d osegeil Misic Brwnko tirl soj.o prod ora drugega pa Koro5ec po dobro izvedenem kornerju. OmenHi je treba zelo grobo igro Logatcanov, lci so poskodq\llailii mladega :ijn zeilo dobrega vratarja Urbasa FraJnca, kateri je moral biti dalj casa v bolnici =ad:i IP'os'kodlb..P'rsnega lko5a i.n gijjave. Pr1l Ralre1lml st.a bila l!laljbolj'sa mlada igrailca UrbalSI Franci v obmmbi in Misic Branko v napadu. 19. oktober obcinski praznik. I V pocastdev obcinskega p1 a nika 19. oktobra je krajevni odbot ZB Laska dolina organizira~ sre 'anje prezive~ih borcev Zidanskoveaa bata~jona na Babni polici. Po stecanju so bo1 ci naslednjega dne polozili tu.di venec pri spomeniku padlih botcev in zrtev fasizma na U~aki. Na s~iki: spl ejem borcev Zidanskovega bata- ~jona v Starem trgu Jllilmlllllllllliililllliiil:ilili;ili:!:!nlllllllmmill!llll li lllililliil:il::l::l:lllll!llllllllllllll!!l!lllll!lllllllllllllllllii l llll!llmllllll!l'illll!ll!lllllllllllllllll:lll~ mmll~llll m:mmmlllllll lllll lllllll llllllllllllll llll lllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll lllllll llllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllmiiiiiiiiiii~iiiiiiiiiii!iiji::ijiiiiiilliil!!lllllllllllllllllllllllllillllllll!lllllilllllllllllil l llllllllllll!lllllllllllll~ Cerknican, prof. Fran Gerbic skladatelj in ustanovitelj slovenske opere ( ada1j. s prejsnje Stevillre) Najvecje zasluge za razvoj glasbene -dejavnosti in sploh slovenske l<ulture pa si je Gerbic pridobil nedvomno z ustanovitvijo slovenskega gledali~ca ali natancneje ustanovitvijo slovenske opere. Kaj pomeni Fran Gerbic za -slovensko opero, nam jasno pove citat iz zgodovinsl<e studije Janl<a Travna»Ob rojstvu slovenske opere«:»ignacij Borstnil< in Fran Gerbic sta tisti slovenski zgodovinski oseb nosti, na kateri je v najvecji meri vezan preporod slovenskega gledal'isca v 90. Jetih in ki hkrati po svojem de lu oznamenujeta podstavo za prehod s lovenskega dilentantizma v novo ob dobje lcorenitejse igralsl<e odgovorno.sti in pocetkov oblilcovanja poklicne _ga in stalnega gle dali ~ca.«da bi dojcli pravi pomen njegovega deja, je nujno potrebno vsaj v glav "nem poznati okoliscine in takratne tako politicne kot splo3no kulturne raz mere v Ljubljani. Politicne razmere ni!l.o bile niti najmanj ohrabrujoce. Nemcurstvo, ki je bilo v razcvetu, je bilo pripravljeno ostro nastopiti proti vsakdni slovenski dejavnosti. Tezave so, bile tudi z obcinstvom, ld,. je bilo navajeno nem~kih predstav in so se le s tezavo privadili na slovenske. Ena ne majhnih tezav je bilo tudi financno vprasanje in je bila tako ustanovitev slovenske opere kot tudi predstave precejsnje tveganje. Ce k vsemu temu pristejemo ~ e to, da Gerbic za svoje predstave ni imel na razpolago niti poklicnih pevcev niti najboljsih orkestra.sev, nam postane vse skupaj nekoliko bolj jasno. Da bi bi le tezaye popolne, se je ~e vodstvo Dramaticnega drustva postavilo na stali~ce, da so zaenkrat potrebne samo obnovitve manj zahtevnih glasbenih del in igric. Vse to je imel Fran Gerbic in njegovi sodelavcl proti sebi, ko si je postavil za cilj ustanovitev slovenske opere: Gerbic je skuilal premostiti vse te teiave z uvedbo operetnih predstav. Te predstave naj bi po eni strani pritegnile slovensko obcinstvo, ki bi se ob lahkotni glasbi in zabavnem besedilu laze privadilo na slovenske predstave. Po drugi strani pa naj bi opereta pomagala vsaj do nel<e mere gledalisl<i blagajni iz fi nancnih tezav. Tako je Gerbic leta 1887. pripravil in izvedel Zajcevo ope reto ~ Mesel:nica. Sledilo je!je vee predstav, nato pa. je prgla lr~tastrofa : pozar v dezelnem glcdali~cu, l<i je po gorelo do tal. s tern je bilo to zivah no delovanje za n edolocen cas preld njeno. Vendar ne za dolgo. Kmalu so ponovno priceli s predstavami v dvoranici Citalnice. Prvo operno predstavo pa je Gerbic izvedel 25. marca 1889. leta in sicer Bloudkovo opero»v vodnjaku... Kritika kot obcinstvo je predstavo navduseno sprejelo. Pomen te predstave za takratno slovensl<o kulturo spoznamo iz clanka, objavljenega v Slovenskem.narodu pred predstavo:»domaca umetnost slavila bode v ponedeljek, dne 25. t. m. velik korak v svojem napredlm. Prvikrat pela se bode ta vecer na slovenskem odru opera. Ta dan bode torej v zgodovini in razvoju domace umetnosti jalco po menljiv, kajti pomenja nam porod oper, vrhunec glasbeno-dramaticnlh predstav-. (J. Traven: Ob rojstvu slovenske opere). Vsi kritiki so dati enodu:lno priznanje Franu Gerbicu, ki je opero pre vedel iz ce~cine in jo v celoti nastudiral ter vodil kot dirigent. Leta 1892 je izbral Gerbic za zakljucek sezone izvedbo nekaterih odlomkov iz znanih opernih del. Takrat so casopisi zapisali: ".. saj so znane zasluge, ki se jib je pridobil prof. Gerbic za slovensko opero v Ljubljani. Dose! je v casu, ko v Ljubljani nismo imeli nobenih operetnih predstav, ter je s svojo castito obiteljo ustanovil slovensko opero v Ljubljani, ki danes lepo napreduje, vsaj ponosni smemo blti, da je Ljubljana danes jcdino mesto n a slo vanskem jugu, ld ima stalno opero. Bellgrad jc nima in Zagreb pa jc navzlic temu, da je imelo hrvaslco gle dalisce petnajsu<rat vccjo podporo nc go j o imamo mi, ni mogel vzdrzatl. To so ciniteljl, l<atere nam je uvazevati in priznati, da je ravno g. Gerbica zasluga, da imamo v Ljubljani opero. G. prof. Gerbic pustil je svoje odlicno mesto na lconservatoriju v Lwovu ter je prise! zato v naso sredo, v srce slovenskega gibanja in delova nja, da tu koristi narodu, zlasti pa da kot izkuscn glasbenik povzdigne slovensko umetnost. In to je tudi storil... ~ ICot sl<ladatelj je dal Gerblc Slovencem prvo slovensko slmfonijo - Lovska simfonija, kantato za orkester in zbor ~oce na, dve operi NaborH in»krcs«(prva je bila I. 1925 izvajarl v ljublja nski operi) in drugc orke stralne skladbc. Velilra je njegova zapusclna raznlh zborovskih skladb za me ~a ne in moske zbore med katerimi so znani zlastl Lovsl<a, Lahko noc, Del<lica mila, Slanca, Vabilo, Pastir eel<, Rozmarin in druge. Precej znanl so tudi njegovi samospevi (Milotin ke). Za svoje veliko poslanstvo bo ostal Fran Gerbic za vedno z zlatiml crkami zapisan v zgodovini slovensl<e glasbe. Mirko Rebolj mllllllllllllllllllllllllllllllllllllm~lllllllllllllllllilllllllllllllllllll~l~lllllm~llll~llll lllll~l lllllllllllll l llllllllllllllll~lllll lllllllllll ll.ll~lmllllllllllllllll~llijiiiiiiooimm!.-m~~~~~lllllll~mllll~mm~i ~rniiii~iw~ii i l i]llrnllllll~llllllllrnllllllllllmmllllllllmmmlllllllllllllll~l!lllllllllllllllllllllilill~lll!llilllmllllrjilmlmmiilm~ml~l~lllll~li~hll:~mll:l~mm

10 GLAS NOTRANJSKE DELAVSKE SPORTNE IGRE V STAREM TRGU v pocastitev obcinskega praznika 19. oktobra je sindikalna podruznica KOVINOLASTIKA-LOZ organizirala tek.movanje v delavskih sportnih igrah. Tekmovanje je bilo razpisano v naslednjih disciplinah: odbojki, namiznem te- REZTTLTATI TEKMOVANJA: ODBOJKA Kovinoplastika - Brest 3 : 0 JNA Velike Bloke- Brest 3: 1 Kovinoplastika- JNA 3: 1 Kovinoplastika- JNA Velike Bloke 3: 5 SAH Brest - Kovinoplastika 3 1 /2 : 1 Y:! Kovinoplastika - Gozdni obrat Cerknica 5 : 0 Gozdni obrat- Brest 1 :4 V skupni oceni je sindikalna. podru.znica LIK»Brest«Cerknica osvojila skupno 32 tock; 28 tack Kovinoplastika LC>Z, 10 tack JNA Veli'ke Bloke, 2 toeki Gozdni obrat Cerknica, brez tock Obrat»Marof«Stari trg. Prehodni pokal Obcinskega sindi-kalnega sveta je osvojila sin- L I Otvoritev delavskih sportnih iger na telovadiseu TVD»Partizan«v Starem trgu nisu, sahu, streljanju z zracno pu5ko, ocenjevalni voznji z mopedi in osebnimi avtomobili. Kljub temu, da je sindikalna podrumica Kovinoplastika-Loz razpisala tekmovanje prvic in v sora.mnerno neugodnem casu zaradi jesenskih dni, je bil odziv sindikalnih podruznic in pa pripadnikov garnizona JNA Velike Bloke proti pricakovanju velik. Skupno so se tekmovanja udele~ili tekmovalci sindi.kalnih podruznic Lesno industrijskega kombinata»brest«iz Cerknice, Gozdnega obrata Cerknica, lesnega obrata»marof«stari trg,»kovinoplastike«iz LC>Za in pripadnikov JNA iz Velikih Blok. V vseh disciplinah se je tekmovanje pricelo hkrati ob 9. uri. Odbojka.Si in strelci so tekmovali na telovadiscu»partizana«, sahisti v klubskih prostorih pod kino-dvorano, v namiznem tenisu v Osnovni soli, tekmovalci v ocenjevalni voznji z mopedi in osebnimi avtomobili pa so startali na parkirnem prostoru. NAMIZNI TENIS JNA Velike Bloke- Brest 3: 0 Kovinoplastika - Brest 3 : 2 STRELJANJE Z ZRACNO PUSKO Od 150 moznih krogov so osvojili: Kovinoplastika Loz 109 krogov Brest Cerknica 99 krogov Kovinoplastika Loz 91 krogov V ocenjevalni voznji z osebninimi avtomobili je osvojil: I. mesto Pirnat Joze KoVinoplastika Loz II. mesto sega Andrej Brest Cerknica III. mesto Meden Marjan Brest Cerknica V ocenjevalni voznji z mopedi je osvojil: I. mesto Avsec Franc Brest Cerknica II. mesto Skrl Anton Brest Cerknica III. mesto Kebe Alojz Brest Cerknica TVD PARTIZAN(( RAKEK marljivo dela To marljivo drustvo deluje redno ze drugi mesec. S svojim nacrtnim delom je pridobilo veliko stevilo (150) vnetih in navdusenih prista5ev telesne kulture. Kader je md.ad in v veeini tudi izku.5en, kar je samo pohvalno. Odbor drustva je v stal11!i'h sti-kih s clanstvom in vsak najmanjsi problem taikoj resijo. Edini problem, ki tare drustvo, je premalo financnih sredstev, saj rabi dru5tvo se veliko orodja in pa za poravnavo tekocih racunov kot npr. elektrika, ki je zelo draga. Na zadnji seji so sprjeli tudi okvirni nacrt dela za vse leto. Delo drustva bo naslednje: tekmovanje v crossu, sahovski brzo turnir, telovadna akadernija v pocastitev 29. nov., tekmovanje v namiznem tenisu, kosarki, odbojki, rokometu, smucarska tekmovanja, tekmovanja v orodni telovadbi, telovadna akademija za Dan mladosti in stevilni izleti drustva v planine in na morje. Pri TVD»Partizan«deluje tudi 6 sekcij in sicer za kosarko, odbojko, rokomet, namizni tenis, smucanje in sahovska sekcija. Vsaka sekcija ima svojega vodjo. Mladina je posebno navdusena nad sportnirni igrami, saj imajo sedaj velike moznosti, da se usmerijo na tisto sportno panogo, ki jih najbolj interesira. Vecina voditeljev je iz vrst prosvetnih delavcev, saj so s tern dokazali, da se delo na polju telesne kulture bogato obrestuje na mladini, predvsem zdravje in zdrav nacin Zivljenja. J. M. Predsednik obcinskega sindikalnega sveta Tone Bavdek predaja prehodni pokal zastopn.iku sindik.alne podruznice LIK Brest iz Cerknice dikalna podruznica LIK»Brest«iz Cerknice, ostale zmagovalne ekipe pa so prejele pokale 1n dename nagrade. Organizacija tek.movanja je bi- la kljub dolgotrajnemu slabemu vremenu kar dobra. Organizator tekmovanja in te~kmovalci so usvojili predlog, da bi delavske sportne igre v pocastitev Obcinskega praznika 19. oktobra postale tradicionalne. S. B. tri de IJ(I ra ljl vo Sa ja: fo ch rio ni: sk na or Pr da Cerknisko jezero je ze pokazalo svojo pravo podobo, saj Je voda segla ze do roba nasipa. Prebivalci cerkniske doline nestrpno pricakujejo kdaj bo voda stalno ostala v jezeru, ker so projekti za napravo jezu ze idejno reseni. POPRAVKI iz prejsnje stevilke? Tiskarski skrat nam ;To je v prejsnji stevilki pri cestitkah zagodel, zato objavljamo popravke in prosimo, dla nam oprostite. 1. Gostilna»-GneTAla«na Urnem se pravilno glasi»gnezda«na Uncu. 2. Gostilna»Bl"llab v Begunj je gostilna»bona.c-«. 3. Gostihta»Antoncie.< je vravilno Podcel'kev in ne Podre'ber. 4. G%tilna»Jersin«je pravilno»jerie.< VelUre Bloke.. Ob zakljucku tekmovanja delav skih sportnih iger in njihovem pomenu je spregovoril predsednik obcinskega sindikalnega ~veta tov. Tone Bavdek ~