VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v UNIOR d.d. -- Zreče Čas opravljanja od 6.6.2011 do 6.8.2011 Mentor v GD Študent Vpisna številka E-pošta Jančič Miroslav uni. dipl. ing Rožič Dejan E1011476 rozic.dejan@gmail.com Telefon 040 951 163
3
Kazalo: 1 PREDSTAVITEV PODJETJA... 6 1.1 Organizacijska struktura podjetja... 7 1.2 Programi podjetja... 9 2 PROGRAM STROJNA OPREMA... 11 2.1 Zgodovina... 13 2.2 Vizija programa... 13 2.3 Poslanstvo programa... 13 3 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA... 14 4 PROJEKTNO DELO... 16 4.1 PROGRAM M Print... 27 4.2 PROGRAM ASC 2000 Professional... 30 5 SKLEP... 33 6 PRILOGE... 34 4
UVOD V okviru obveznega praktičnega izobraževanja, študijskega programa Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, sem opravljal dvomesečno praktično izobraževanje v podjetju UNIOR d.d., v Zrečah. Unior d.d. je eden izmed največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. S svojimi programi je družba zavezana visoki kakovosti, doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih zmogljivosti, povečevanju produktivnosti in doseganju optimalne dobičkonosnosti. Program Strojna oprema se z razvojem in izdelavo namenskih CNC obdelovalnih strojev uveljavlja kot vse uglednejši ponudnik strojev. Ker je moja študijska smer Avtomatika in robotika, sem svoje praktično usposabljanje spoznaval v elektro laboratoriju in elektro montaži, kjer sem spoznaval potek izdelave stroja in tudi po svojih najboljših močeh pomagal pri le tem. Samo praktično usposabljanje mi je bilo zanimivo in zelo poučno, v teh dveh mesecih sem se naučil marsikatere stvari, za katere sem v šoli le slišal, na praktičnem usposabljanju pa sem te stvari videl. Teorijo v šoli sem podkrepil s samim praktičnim usposabljanjem, kar mi bo v nadaljevanju poklica koristilo. 5
1 PREDSTAVITEV PODJETJA Delniška družba UNIOR je med največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. S svojimi petimi programi Odkovkov, Sintra, Ročnega orodja, Strojne opreme in Turizma je družba zavezana visoki kakovosti, doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih zmogljivosti, povečevanju produktivnosti in doseganju optimalne dobičkonosnosti. Družba deluje v skladu s certificiranim sistemom kakovosti mednarodnega standarda ISO 9001. Slika 1.1: Logotip podjetja Unior 6
1.1 Organizacijska struktura podjetja Zaradi večje preglednosti same strukture podjetja, je podjetje UNIOR sestavilo grafično strukturo samega podjetja. Grafično strukturo predstavlja naslednja slika, slika 1.2. Na naslednji strani je grafična podoba povezanosti same družbe v podjetju UNIOR. Slika 1.2: Organizacijska struktura podjetja Unior 7
Slika 1.3: Grafična predstavitev povezav družbe, znotraj podjetja Unior 8
1.2 Programi podjetja Podjetje UNIOR je podjetje, ki se ukvarja s kovinsko predelavo in turistično dejavnostjo! Podjetje trenutno zaposluje preko 2300 delavcev. Podjetje je organizacijsko sestavljeno iz 5 različnih programov in sicer: Program Odkovki Program Sinter Program Ročno orodje Program Turizem Program Strojna oprema Več o posameznih oddelkih sledi v nadaljevanju. Za vsak oddelek so značilne posamezni produkti, ki jih proizvajajo ali nudijo in le tam in nikjer drugje. Vsi oddelki skupaj predstavljajo podjetje imenovano Unior. 9
V oddelku Odkovki se proizvajajo toplo kovani izdelki pretežno za avtomobilsko industrijo. Prav tako se v oddelku Odkovki okujejo vsi polizdelki avto mehanskega orodja, ki se kasneje dokončajo v oddelkih programa Orodje. V oddelku Sinter se proizvajajo tako imenovani sintrani izdelki. To je proizvodnja preciznih izdelkov, ki se izdelujejo iz kovinskega prahu. Stiskajo se na hidravličnih stiskalnicah v posebej izdelanih orodjih, kasneje pa se v pečeh toplotno obdelajo, da s tem pridobijo ustrezno trdoto in strukturo. V programu Ročno orodje se izdeluje avto mehansko orodje. To so vse vrste ključev, klešč in nasadnega pribora. Vsi ti izdelki se izdelujejo iz polizdelkov, ki so okovani v programu Odkovki, torej iz toplo okovanih polizdelkov in pa tudi iz hladno kovanih polizdelkov, ki se izdelujejo v oddelku Hladno kovanje! Program Turizem vrši usluge na področju turizma športa in zdravstvenih uslug v svojih kapacitetah v Zrečah, na Rogli in Krvavcu. V programu Strojna oprema se proizvajajo razni namenski CNC stroji po naročilu in različna namenska orodja za proizvodnjo v vseh obratih in širše. 10
2 PROGRAM STROJNA OPREMA Z razvojem in izdelavo namenskih CNC obdelovalnih strojev za serijsko obdelavo aluminijastih odlitkov ali odkovkov, z lastnim razvojem in CAD projektiranjem, s preciznimi proizvodnimi procesi, z zagotovljeno montažo in zanesljivimi servisnimi storitvami ter z vrhunskim znanjem svojih strokovnjakov se Unior d.d. program Strojna oprema uveljavlja kot vse uglednejši ponudnik strojev. V svoje rešitve vključuje najsodobnejše dosežke dejavnosti in najnovejša dognanja na področju odrezovanja materiala. Proizvodni program obsega: Fleksibilne obdelovalne celice FPZ-250 Fleksibilni obdelovalni stroji tip UH 1000 Fleksibilni stroji za obdelavo koncev Standardni in namenski stroji za globoko vrtanje Fleksibilni stroji z vrtljivo mizo 11
Ponujajo: Razvoj s tehnologijo Projektiranje/konstruiranje Proizvodnjo Montažo Servis 12
2.1 Zgodovina Program Strojna oprema se je začel razvijati zaradi rastočih potreb podjetja UNIOR. Leta 1978 so pričeli z razvojem in gradnjo namenskih strojev. Sprva so obdelovalne enote in naprave za avtomatizacijo izdelovali za lastne potrebe kovačnice. Kasneje so bili dobavljeni prvi stroji v Rusijo in na trge bivše Jugoslavije. Leta 1995 so prejeli prvo naročilo s strani podjetja VW in se tako prebili kot dobavitelj, v zahodnoevropsko avtomobilsko industrijo. Danes s 140 zaposlenimi sledijo strogim evropskim predpisom in zagotavljajo celovite tehnično-tehnološke rešitve, ki so plod lastnega znanja, razvoja in izdelave za svetovni trg. 2.2 Vizija programa Želijo biti med petimi najpomembnejšimi proizvajalci namenskih strojev v Evropi. 2.3 Poslanstvo programa Razvoj in proizvodnja računalniško krmiljenih, visoko preciznih namenskih strojev za serijsko obdelavo kovin za zahtevne kupce v kovinsko-predelovalni industriji. 13
3 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Ker obiskujem Fakulteto za elektrotehniko računalništvo in informatiko v Mariboru (v nadaljevanju FERI), smer elektrotehnika, je mojo praktično izobraževanje večinoma potekalo v elektro delavnicah oziroma (v nadaljevanju oz.) montaži, kjer sem pomagal ostalim pri njihovem delu. Delal sem oznake za same sponke, elemente, ki jih je bilo potrebno označiti in nalepiti/vnesti na elemente iz elektro omare.. Celoten proizvod se začne, ko kupec poda zahtevo za napravo oz. stroj, ki proizvaja takšne kose, kakršne zahteve pač ima sam kupec. Pri tem je odvisno od posamezne države in podjetja kakšne standarde moramo upoštevati. Glede na te zahteve in standarde se poda plan dela. To je časovni diagram z informacijami o tem, kdaj bo kateri element vgrajen v stroj in približna prodaja samega stroja. Datum predaje stroja v obratovanje je zelo pomemben člen pogodbe, katerega se moramo strogo držati. Je pa sam čas največji sovražnik v proizvodnji. 14
Tekom proizvodnje stroja, naročnik preverja napredek izdelave stroja, ter vse skupaj korigira z predvidenimi določenimi datumi. Znotraj teh določenih rokov prihaja tudi do določenih odstopanj. Nekatera odstopanja lahko predvidimo, to so manjša odstopanja pri montaži in konstrukciji stroja, nekatera odstopanja pa so nepredvidljiva in so v veliki meri vezana na dobavo materiala in naprav. Kasneje, ko strojna in elektro konstrukcija končata svoje delo, se prične montaža stroja. Montaža stroja pomeni, da združimo stroj kot celoto, priklop naprav na elektro omaro in označevanje le tega. Potem sledi prvi zagon stroja, pri katerem prvič sodeluje programer. Poznamo dve vrsti programerjev in sicer: PLC programer in CNC programer. PLC programer mora preveriti varnost mehanskih varnostnih sistemov, varnostne sisteme pa doda tudi v sam program. Nato se izvrši referenciranje vseh osi stroja, meritve točnosti in ponovljivosti, prav tako se testirajo vhodni in izhodni moduli sistema. Ko je PLC programiranje končano, se prične CNC programiranje. CNC programer proizvodni postopek začne razdeljevati v podsklope, ter začne z izdelavo CNC programov. Te programe nato izvaja na stroju samem, skrbi za korigiranje točnosti delovanja, skrbi za optimalne parametre delovanja in na samem koncu poskrbi da so delovni postopki v časovnem okvirju, ki jih je zahteval kupec. V vseh fazah konstrukcije je pa največji poudarek na varnem delovanju stroja. 15
4 PROJEKTNO DELO Projektno delo, v katerega sem bil vključen je bil stroj za vrtanje. Eden izmed strojev je stroj za PACCAR Ameriškega proizvajalca (slika 4.1 in 4.2). Slika 4.1: 3D slika PACCAR stroja iz AUTO CAD-a Slika 4.2: Slika stroja z elektro omaro v ospredju ( stroj še v izdelavi) 16
Iz slike 4.2 je vidno, da je sam stroj še v izdelavi in se v ozadju vidijo le mehanski deli (železni), ki pa še niso pobarvani. Ko je mehanski del sestavljen, le tega razstavijo in pobarvajo (po navadi z belo barvo in z napisom in logotipom podjetja Unior). Slika 4.3: Stranski ris enega izmed objektov stroja PACCAR Drugi stroj, pri katerem pa sem tudi veliko sodeloval je za Nemško tovarno WV. Stroj je prišel na prenovo, tako so ga v Unior-ju dopolnili in prenovili, prebarvali ipd. Naslednja slika, slika 4.4 predstavlja robota Kuka pred postajo št.1. Sama naprava oz. projekt je imel šest postaj in zaradi velikosti le tega, ni mogoče slikati. Robota je bilo potrebno opremiti povezati in dodati lumberge, na te lumberge pa oznake. 17
Slika 4.4: Robot Kuka pred postajo št. 1 in njegove tri tritočkovna pnevmatska prijemala Sodeloval sem tudi pri izgradnji krmilnih omar, povezavi kablov, vleki kablov, označevanje kablov in elementov, priključitvi motorjev, izdelave kablov (rs 232, RJ-45) ipd. Nekaj od teh stvari bom tudi opisal v nadaljevanju. Vse elemente povezave in oznake najdemo v načrtih, ki jih narišejo strojniki za strojni del naprave in elektro laboratoriju za električni del naprav. Strojni del načrta vsebuje razne hidravlične, pnevmatske in ostale strojne dele naprave, medtem ko elektro načrt vsebuje priključitev vseh aktuatorjev, motorjev, ventilov itd. Na vrhu robotske roke vidimo, tritočkovno pnevmatsko prijemalo, in pa 'lumberge'. Na te t.i. lumberge se priklopijo signali vhodov/izhodov, vhodov ali izhodov. 18
Celotna gradnja elektro omar in dodajanje in vgrajevanje elementov v omare se začne pri omarah samih, ki morajo biti primerne velikosti, kar se določi pri projektiranju. Ko imamo omare, jih moramo postaviti na točno določeno mesto ob stroju (Pozicija same elektro omare je točno zabeležena v strojnem načrtu), zaradi tega ker moramo kasneje dodati še povezovalne kanale za kable, ki povezujejo stroj in omare. Potem ko so omare postavljene, se prične notranje dodajanje kanalov, letev, elementov in naprav. Slika 4.5 predstavlja postavitev omar in oznake posameznih delov omare. Slika 4.5: Načrt postavitve omar Notranja razporeditev elementov v omari je natančno določena v načrtu samem (slika 4.6). Moje delo je naprej bilo izdelava samih oznak za elemente in namestitev le teh, na elemente. Same oznake elementov sem prebral iz načrtov, prav tako same sklope elementov. Za same oznake sem uporabljal dva program, ki bosta opisana kasneje. 19
Slika 4.6: Načrt postavitve sklopov elementov v elektro omari in njihove dimenzije Za vsako oznako mora biti določena enoumna številka, ki se ne pojavi nikjer, ki samo za tisti specifični element v načrtu. Vse elemente v elektro omari se tako označujejo. Označujejo se varovalke, dušilke, motorji, regulatorji, senzorji itd. Princip označevanja je povsod isti (prebrati števila iz načrta in le te narediti in jih nalepiti oz. pritrditi na ustrezen element). Naslednje elemente, ki so pomembni pri regulaciji in celotnem poteku in sem jih tudi zvezal so t.i. Toolinspect (slika 4.7) za nadzor orodja. Uporablja se za opozorila uporabniku oz. operaterju ob zlomu, odsotnosti, okvari svedra ipd. Sama naprava prepreči nadaljnjo izvajanje programa in tako prepreči okvare in napake ob napaki orodij (po navadi so to svedri za vrtanje). 20
Slika 4.7: Toolinspect element v elektro omari Merilnik frekvence oz. obratov (Monitor), prikazan na spodnji sliki 4.8, uporabljamo za prikaz frekvence, obratov ali katerokoli ponavljajočo vrednost, ki jo želimo izmeriti. Deluje tako, da sprejema pulze iz zunanjih senzorjev, signal ojači in nato preračuna v vhodno frekvenco. Slika 4.8: Merilniki frekvence z oznakami 21
Kot krmilnik je v naši krmilni omari uporabljen krmilnik Siemens Sinumerik (slika 4.9). Krmilnik programiramo s programskim jezikom Simatic STEP7, ki je zelo pregleden program, vendar pa je po zahtevnosti malo zahtevnejši od predhodnikov. Izbrani krmilnik, proizvajalec uvršča v višji razred zahtev, njegove prednosti pa so predvsem to, da ga lahko razširimo preko IM(razširitvenih) povezovalnih enot ali preko Profibus vmesnika, prav tako ga lahko povežemo preko MPI(Multipoint Interface) vmesnika, ki omogoča, da se lahko hkrati povezuje med večjimi procesnimi enotami. Slika 4.9: Siemensov krmilnik z Vhodno/izhodnimi digitalnimi moduli Slika 4.10: Pogled v elektro omaro z dvema Siemensova krmilnikoma 22
Naslednji moji projekti so bili označevanje in priključevanje t.i. konektorskega polja. Označevanje in prava priključitev samega polja je zelo pomembna zadeva. Ko pripeljejo samo napravo k kupcu, le to pripeljejo po kosih, zato po oznakah na elementih vidijo kako in kam priključiti kateri kabel. Slika 4.11: Konektorsko polje A) lokacija v elektro načrtu, B) polje spredaj, C) polje zadaj V samih konektorjih (slika 4.11 C), so žice, po katerih je signal 24V. Sami čevlji za kable se ločijo po št. Konektorjev za priklop kablov. Lahko so 6,10,..polni- Bil sem zadolžen za te kable, da jih ustrezno pripravim za vgradnjo v omare. Sami kabli so črne barve. Ker po kupčevem standardu 24V ni črnih ampak modrih, je bilo vse kable potrebno označiti z modro barvo. Tako so na kable postavili modre t.i. požirke in jih segreli. To je bilo potrebno storiti povsod v konektorskem polju. Po vgradnji v omaro je potrebno kable še označiti. Vsak kabel ima svojo oznako. Kot vidimo z zgornje slike je oznaka konektorja 11128_PL, tako dobi kabel oznako 11128_CBL (oznake preberemo iz načrta (slika 4.11 A)). Kaj je v samem čevlju konektorja in kako ter kam je le ta povezan, prav tako preberemo iz načrta ( dodano na koncu dokumenta). 23
Naslednji med sklopi elementov so t.i. reglerji, ki se uporabljajo za regulacijo servomotorjev (slika 4.12). Regulatorji imajo na začetku komponento za napajanje, njegova funkcija pa je da generira regulirano enosmerno napetost, ki napaja vse ostale komponente. Naslednji modul je po navadi glavna kontrolna enota. Na krmilni enoti je naložen in shranjen program, njegova naloga pa je, da kontrolira vse priključene osi, prav tako pa skrbi tudi za povezavo med njimi. Naslednji moduli so moduli, ki regulirajo posamezne motorje ('reglerji'). Moduli so med seboj povezani tudi z komunikacijo in sicer ena komunikacija je namenjena komunikaciji med reglerji, druga komunikacija je pa komunikacija z kontrolno enoto. Slika 4.12: Regulatorji motorjev 'reglerji' 24
Naslednji element je element, ki ga poimenujemo kar 'Lumberg' (slika 4.13). Lumbergi so mlajši bratje sponk v elektro omarah. Včasih so vse signale od motorjev, senzorjev, aktuatorjev itd, povezali v skupno omarico na stroju. V teh omaricah so bili samo sponke, sponke pa so vodile do senzorjev motorjev ipd. Od teh sponk je signal voden v elektro omare, tako da je ustvarjena zanka elektro omara senzor elektro omara. Zaradi nepreglednosti navadnih sponk in velike količine kablov do elektro omar so se odločili za uporabo lumbergov. Na lumbergove module vhode ali izhode enostavno pripeljemo signale motorjev ali aktuatorjev, te signale pa preko profibus povezave povežemo v elektro omaro, do glavnega krmilnika. Tako je od signala do krmilnika en kabel. Odvisno od lumberga so le ti lahko samo vhodni, samo izhodni ali vhodnoizhodni. Te vrste, ki je na sliki 4.13, so lahko samo vhodni ali izhodni, kar pomeni, da lahko na njega pripeljemo samo vhodne ali izhodne signale, nikakor pa ne moremo na enega pripeljati signal, ki ima vhodni in izhodni signal. Slika 4.13: 'Lumbergi' z oznakami in priključenimi senzorji 25
Slika 4.14: Primer priključitve senzorjev na 'Lumberga' iz načrtov Potem ko smo vse komponente namestili v omaro, smo pričeli vse komponente in naprave med seboj povezovati z žičkami. Zelo pomembna je debelina žice, saj po vsaki žici teče drugačen tok, prav tako je pomembna tudi barva žice, saj vsaka barva, predstavlja drugačno vrednost napetosti. Ko je bilo povezovanje končano sem pričel z označevanjem žic, kablov, elementov in naprav. Rumene znake za na elemente sem tiskal s tiskalnikom, na samolepilni papir, ostale oznake pa z programoma M-print in ASC-2000. Krmilna omara je s strojem povezana preko konektorskega polja, ki omogoča hiter priklop in odklop kablov. Predvsem je to uporabno kadar moramo stroj iz tega podjetja prestaviti v podjetje, ki je stroj naročilo oz. pri zamenjavi kabla, če pride do poškodbe le tega, saj vsak konektor vsebuje veliko žic. V samih konektorjih je po navadi po 22 žic plus ozemljitev. 26
4.1 PROGRAM M Print Program M-Print je registriran podjetju WeidMüller. Slika 4.16, predstavlja vizitko programa M-print. Slika 4.15: Vizitka programa M-Print Sam program sem uporabljal, kot sem že omenil za ustvarjanje in pisanje oznak. V program vpišemo oznake in jih s pomočjo naprave vpišemo na posebne plastične oznake. Obstaja mnogo veliko oznak, zato je potrebno izbrati ustrezen tip oznake. Ko izberemo ustrezen tip oznake, začnemo ročno vnašati oznake v program ročno. Po končanem vnosu oznak, v napravo vstavimo ustrezen tip oznake, prav tako pa tudi ustrezno količino oznak. Ko v napravo dodamo še posebni alkoholni flomaster (sam flomaster s pomočjo motorčkov vpiše oznake na mesta praznih oznak. Program tako ustvari vse oznake, nato pa je te znake potrebno nalepiti/vnesti/pritrditi na elemente v omari, senzorje, motorje itd. 27
Slika 4.13 tako predstavlja pogovorno okno, kjer v oknu Designation izberemo tip oznake in nato s pritiskom na tipko OK le to oznako potrdimo. Slika 4.16: Pogovorno okno z izbiro tipa oznake Sliki 4.18 in 4.17 prikazujeta plastične oznake in pa plastične oznake med pisanjem, na katerih se vidijo napisi, ki jih vpisuje stroj. Ko so oznake končane, lahko v roke vzamemo še načrt in označimo sponke stroja. Slika 4.17: Prazne plastične oznake Slika 4.18: Naprava med pisanjem oznak 28
Slika 4.19: Napisane oznake v programu M-print Na zgornji sliki je izrezana slika iz programa, kjer sem v programu vpisal vsa števila in oznake iz načrtov. Ko sem vpisal vsa števila in oznake sem le te izpisal. Izris in končane oznake kažeta sliki 4.17 in 4.18 na prejšnji strani. 29
4.2 PROGRAM ASC 2000 Professional Naslednji izmed programov za izdelovanje oznak, je program imenovan kar ASC 2000 in registriran v podjetju Murrplastik. Sam program je po strukturi in pisanju samih oznak različen od predhodno opisanega programa M-print. Slika 4.20: Vizitka programa ASG-2000 Najprej moramo v pogovornem oknu typ izbrati ustrezen tip oznake. Ker bomo označevali sponke za zaščito bodo le ti označeni z velikimi tiskanimi črkami PE. Po navadi gre za oznako še zaporedno število posameznih sponk (načrti). Če hočemo ustvariti zaporedno število določenih oznak, ki se povečujejo linearno recimo za dva, v oknu Anzahl vpišemo število dve. Programu tako damo vedeti, da se bodo oznake naših oznak povečevali linearno za število dva. Najprej bi začelo z PE0, nadaljevalo z PE2, PE4, do končne oznake. Ob želji ustvariti več enakih oznak, v okvir Faktor vpišemo želeno število, kolikokrat pač želimo ustvariti določeno oznako. Za konec nam ostane le še možnost rotacije posameznih oznak, in pa debeline in velikosti ter vrste pisave. Zgoraj opisani postopek je prikazan na naslednji sliki, slika 30
Slika 4.21: Opis posameznih razdelkov v glavnem programskem oknu Ob pravilnem vnosu vseh lastnosti in informacij programu, se v glavnem oknu programa pojavi naslednje okno, ki ga kaže naslednja slika. V oknu tako izberemo začetek in konec oznake, količino oznak, ponovljivost itd. V spodjem desnem delu okna imamo tudi predogled samih oznak. Slika 4.22: Glavno okno z predogledom tiskanja 31
S tem so programsko oznake končane, sledi le še vstavljanje praznih oznak v napravo in njihovo tiskanje oz. pisanje. Slika 4.23: Končane oznake za imena sponk Izbrani program je malo težji za razumevanje in pisanje kot predhodni, vendar kljub tem po mojih ocenah zelo dober in kvaliteten program. Njegovo razumevanje zmanjšuje meniji v nemškem jeziku, vendar sem se sam na njega hitro privadil. 32
5 SKLEP V času praktičnega izobraževanja, ki sem ga preživel v podjetju UNIOR, sem spoznal, videl in praktično preizkusil veliko stvari, za katere sem prej imel samo teoretično znanje. Čeprav se je moje delo, največkrat odražalo v obliki pomoči ostalim, tako pri montaži kot pri projektivi, sem od praktičnega izobraževanja poskusil izvleči največ, čeprav v tem kratkem času za poglobljeno spoznavanje ni bilo časa. Spoznal sem veliko novih naprav in elementov za katere v šoli niti slišal nisem. Zelo zanimiva se mi je zdela naprava Toolinspekt za pregledovanje in javljanje napak. Spoznal sem tudi praktičnost in veliko vrst različnih mehanskih in elektronskih senzorjev. V večini se uporabljajo senzorji z zaznavo železnih elementov oz. induktivnih senzorjev. Za končna stikala se prav tako uporabljajo posebna induktivna stikala na različne principe merjena železnega medija. Samo delo poteka zelo zanimivo, sam inženir pa mora biti seznanjen tudi z elektro standardi, posebej s standardi na področju označevanja in barve samih kablov v vodnikih. Ugotovil sem tudi, da se standardi za barve samih kablov in napetosti razlikuje od države do države v veliko primerih pa tudi od firme do firme oz. kupcev, ki podajo zahteve o samem stroju. Med prakso sem se poglobil v branje samega načrta, narisanega v Eplan-u. Naučil sem se tudi osnove z AUTO-cad tehnologijo, zaradi oznak, ki jih je potrebno narisati v takšnih orodjih. Že na začetku praktičnega izobraževanja sem opazil, da je pomembno tudi znanje tujih jezikov, še posebej nemškega in angleškega jezika. Potrebno tako razumevanje branja jezika, kot tudi govorjenje samega jezika (naročanje izdelkov iz tujine). Zahvalil bi se podjetju UNIOR, ki mi je omogočilo izvedbo praktičnega izobraževanja, prav tako bi se zahvalil mentorjem in vsem ostalim sodelavcem, ki so mi bili vedno na volja za moja vprašanja in mi pomagali pri opravljanju prakse. 33
6 PRILOGE 34
35
36
37
Slika 6.1: Toolinspektor iz načrta in vodi, ki peljejo na naslednje strani 38
Povezava ethernet 39
Profibus in bus povezave 40
INFORMACIJE O KRMILNIKU PLK S-300: 41
INFORMACIJE O ROBOTU KUKU 125/2 Payload: 125 kg; Max. horizontal reach:2410 Accuracy in repetition:<± 0.3 mm; Mounting position: Floor, ceiling. Arm length in mm: 1000 Slika 6.2: Tip, leto nakupa in ostale informacije o robotu 42
Slika 6.3: Robot kuka pred vstavljanjem oblikovanca v stroj 43
Slika 6.4: Krmilnik z vhodno/izhodnim modulom 44