REDNO USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017

Similar documents
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

Namakanje koruze in sejanega travinja

USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017

DOBRA KMETIJSKA PRAKSA GNOJENJA V VINOGRADIH

SORTE JABLAN V VISOKODEBELNIH SADOVNJAKIH NA OBMOČJU OBČINE IVANČNA GORICA

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

POMEN OŽIVITVE TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV V OBČINI ŠKOCJAN

Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

MOŽNOST PRIDELAVE HRUŠKE (Pyrus communis L.) PO NAČELIH BIOLOŠKO- DINAMIČNE METODE KMETOVANJA

VPLIV REDČENJA Z ATS NA PRIDELEK JABLANE (Malus domestica Borkh.) SORTE 'IDARED'

VARSTVO SADNEGA DREVJA V EKOLOŠKI PRIDELAVI IN MOŽNOSTI ZA IMPLEMENTACIJO EKOLOŠKE PRIDELAVE NA OBMOČJU BRKINOV IN KRASA

REDNO USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017

PARADIŽNIKOV MOLJ (Tuta absoluta Povolny) - IZSLEDKI POSEBNEGA NADZORA V SLOVENIJI V LETU 2010

PRESENT SIMPLE TENSE

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

PRIDELEK IN KAKOVOST NEKATERIH SORT BRESKEV (Prunus persica L.) IN NEKTARIN (Prunus persica var. nucipersica L.)

- Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo (Uradni list RS,

TRŽENJE SADIK SADNEGA DREVJA

IZVAJANJE NITRATNE DIREKTIVE NA KMETIJI KURE IMPLEMENTATION OF NITRATE DIRECTIVE ON KURE FARM

BILANCA HRANIL V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI

Novi izzivi v agronomiji 2015

PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH

ICL specialna gnojila

Javni razpisi

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Leto XXVII ISSN Ljubljana, petek

Javni razpisi

VODA IZ ČISTILNIH NAPRAV KOT ALTERNATIVNI VIR VODE ZA NAMAKANJE

IZZIVI IN OVIRE ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO FIG V SLOVENSKI ISTRI Razprave

VPLIV RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ VARSTVA JABLAN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI NA OSTANKE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V JABOLKAH

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS

PROGRAM DELA ZA LETO 2010

USTREZNOST TAL ZA PRIDELAVO LANU (Linum usitatissimum L.) V BELI KRAJINI

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

P R A V I L N I K o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji. (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE

Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

POJAVLJANJE TOČE V SLOVENIJI IN ŠKODA V KMETIJSTVU

STARE SORTE SADNIH VRST NA OBMOČJU BRKINOV

SOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000

EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI

VPLIV ZASTIRANJA S SLAMNATO IN POLIETILENSKO ZASTIRKO NA PRIDELEK PAPRIKE (Capsicum annuum L.) IN POTREBE PO NAMAKANJU

EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

NAPOVEDOVANJE IN OCENJEVANJE POSLEDIC SUŠE Prediction and assessment of drought effects

Ocena kakovosti tal mestne občine Velenje za potrebe trajnostnega prostorskega razvoja

REVIZIJA PRIDELAVE ŽLAHTNE VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.) 'MODRA FRANKINJA' V BELI KRAJINI

SOBIVANJE Z VELIKIMI ZVERMI Anton Zavodnik, Tončka Jesenko, Alberta Zorko Tatjana Pevec in Andrej Andoljšek

POKANJE PLODOV ŽLAHTNE ČEŠNJE (Prunus avium L.)

PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU

SPOSOBNOST IZBRANIH TAL ZA ZADRŽEVANJE VODE

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

RAST ČEŠNJE (Prunus avium L.) SORTE KORDIA NA TREH PODLAGAH

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

VPLIV RAZLIČNEGA RODNEGA NASTAVKA NA KAKOVOST IN KOLIČINO GROZDJA PRI SORTI 'ZELEN' (VITIS VINIFERA L. CV. 'ZELEN')

FACELIJA KOT PODORINA V VINOGRADU ZA POVEČANJE KAKOVOSTI TAL

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

VSEBNOST SLADKORJEV IN KISLIN V PLODU PAPRIKE (Capsicum annuum L.) GOJENE NA HIDROPONSKI NAČIN S KONTROLIRANIM DODAJANJEM HRANIL

SLOVENSKE RODOVNE VASI

VPLIV DOGNOJEVANJA Z ŽVEPLOM NA PRIDELEK ČESNA (Allium sativum L.)

Javni razpisi

TEHNOLOŠKI UKREPI PRI PRIDELAVI KORUZE ZA ZMANJŠANJE VPLIVA SUŠE

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor :504.5

Podešavanje za eduroam ios

NAŠE. REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Letnik 4 Številka 1 November 2008 TRAVINJE

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE MAREC 2017 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS MARCH 2017

TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d.

Metode za merjenje količine vode v tleh 1. del: tenziometer

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

Tveganja povezana s pridelavo hrane na onesnaženih tleh

PRIPOROČILA ZA IZDELAVO NAČRTA PREPREČEVANJA LEGIONELOZ

PRIMERJAVA NAČINOV IMPLEMENTACIJE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI

Izkušnje z zatiranjem jablanovega škrlupa v severovzhodni Sloveniji

Drevesa na območju tržnice na Ptuju strokovno mnenje arborista svetovalca

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

IZBOLJŠANJE RUŠE Z VSEJAVANJEM TRAV ZA PAŠO KOZ NA KRASU

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

VISOK FIŢOL (Phaseolus vulgaris L.) NA HMELJIŠČIH V PREMENI

Novosti na področju zakonodaje

Priročnik za fenološka opazovanja dreves v mestu in urbanih gozdovih

POMEN HORTIKULTURNIH RASTLIN V ZASNOVAH OTROŠKIH VRTCEV

UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA

SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL

Republike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

RABA TAL IN IZBRANE NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE

NAŠE. REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Številka 8 Maj 2014 TRAVINJE

Deficitni princip namakanja oljčnih nasadov v Slovenski Istri

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

Transcription:

REDNO USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017

Vsebina 1. Izpolnjevanje zahtev pri izvajanju ukrepa KOPOP 2. Kmetovanje in ohranjanje narave, kmetovanje in varstvo voda ter tal, kmetovanje in podnebne spremembe, konkurenčnost

KMETOVANJE IN OHRANJANJE NARAVE, KMETOVANJE IN VARSTVO VODA TER TAL, KMETOVANJE IN PODNEBNE SPREMEMBE, KONKURENČNOST

Sadjarstvo - izbrane teme dobra kmetijska praksa gnojenja in varstva rastlin v luči klimatskih sprememb, varovanju okolja in doseganju konkurenčnosti pridelanega sadja Martin Mavsar, mag. Karmen Rodič, Alenka Caf, Andreja Brence

Izbira ustrezne lege in priprava tal bistveno vplivata na uspešnost pridelave sadja. Gnojenje je eden izmed tehnoloških procesov, ki je vsebinsko vključen v tehnologijo pridelave različnih vrst sadja. Cilj uporabe organskih gnojil je izboljšanje rodovitnosti tal. Z gnojenjem ne moremo kompenzirati ostalih tehnoloških ukrepov, ki jih nismo dobro izvedli (rez, redčenje,) Sadne rastline, ki rastejo na zdravih, živih in z organskimi snovmi dobro preskrbljenih tleh, so bolj odporne na bolezni, sušo in povečano močo. - Gnojenje pri pripravi tal pred sajenjem - Redno gnojenje tal

Založno gnojenje in način ter trajanje priprave tal pred novimi zasaditvami - Kemična in fizikalna analiza tal - Živost tal, pedološka jama - Utrujenost zemljišča pri ponovnih zasaditvah (avto toksini, patogeni organizmi, enostransko koriščenje hranil, uničena struktura tal kot posledica gaženja) - Prilagojen izbor različnih mešanic za zeleno gnojenje (čas in način mulčenja, globina oranja, C: N razmerje) - Cilj: živa in zdrava tla

Pedološka jama - Povezava med % gline v tleh in priporočenim % organske snovi (priporočeno 10 % organske snovi glede na vsebnost glinenih delcev) - Gnojilo hranilo (globina gnojenja: fosforjeva, kalijeva, apnena gnojila do globine obdelave po celotnem horizontu, organska gnojila čim plitveje do 15 cm) - Fosforjeva (hypercorn, surovi fosfat) in kalijeva gnojila (kalijev sulfat) ter naravni apnenec, oziroma elementarno žveplo ali zelena galica pri visokem ph - Kompostiran hlevski gnoj, industrijsko pripravljena organska gnojila (upoštevati vsebnost hranil in ph) - Pravočasna priprava tal! in v suhem

Najpogostejše zmote pri založnem gnojenju - antagonizmi, neprimeren ph - uporaba organskih gnojil z visokim ph (npr bogatin,..) v bazičnih tleh - Če so tla bazična, oziroma ph nad 6,5 težave z določenimi gnojili (hypercorn) - čas gnojenja, poškodbe (biogrena ožigi korenin; navodilo za uporabo!!) - globina gnojenja 8

Gnojenje s dušikom iz organskih gnojil v rodnem nasadu kot eden izmed pomembnejših ukrepov za zmanjševanje izmenične rodnosti v pridelavi sadja - Gnojenje je eden izmed tehnoloških ukrepov - Prednosti uporabe organskih gnojil je postopno sproščanje N in postopen dvig organske snovi v tleh (vezava vode na organsko snov, zmanjševanje negativnih posledic suše, dušik v pravem času na voljo rastlini) - Pomanjkanje N oziroma večja potreba pri lesnatih sadnih rastlinah nastopi v času intenzivne delitve celic po cvetenju - Čas sproščanja N iz organskih gnojil različen in odvisen od vrste gnojila in stanja tal (C:N razmerje, tip, živost tal, T, vlažnosti tal) - Podatki iz literature: v tleh z urejenim vodno-zračnim režimom se pri T tal nad 8 st. C N najhitreje sprošča iz gnojnice, melase, guana in bioilse (cca 14 dni) - gnojilo hranilo (gnojilo postane hranilo, ko so za to vzpostavljeni pogoji: kemični, fizikalni in biološki) 9

- Mineralizacijo in s tem sproščanje N iz dodanih organskih gnojil pospešimo z okopavanjem spomladi pred cvetenjem, takoj, ko tla to dopuščajo - Mulč mlade trave je gnojenje z N

Z okopavanjem zmanjšujemo posledice suše (preprečujemo kapilarni dvig) Okopano jagodičje Okopan nasad jablan

Tudi mulčenje je gnojenje: spomladi z mulčenjem mlade trave gnojimo z N, poleti z mulčenjem starejše trave bogatimo organsko maso Tudi valjanje, rezanje in pritiskanje bilk ob tla ima vpliv na prehrano rastlin in varovanje pred sušo

PODRAHLJAVANJE KOLESNIC pripomore k boljši prehrani rastlin; (tudi boljše gospodarjenje z vodo)

Tudi ščetkanje/pletev je gnojenje

Tudi plitva obdelava tal/okopavanje-do globine 4 cm je gnojenje

Sadne rastline imajo različne potrebe po dušiku - Pričakovan pridelek, sadna vrsta, sorta in vsebnost organske snovi (jablana če je v tleh > 4 %, dodatno gnojenje z N organskimi gnojili ni potrebno, razen v primeru neugodne teksture tal) odrejajo letno potrebo po dodanem N - V spomladanskem času dodamo sadnim rastlinam 2/3 skupne potrebne (določene) količin N v organski obliki, jeseni po potrebi do 1/3 oziroma do 40 kg čistega N v obliki organskih gnojil - za gnojenje v jesenskem času oziroma po obiranju se odločimo na osnovi toletne sezone (visok pridelek), opravimo ga v drugi polovici septembra in pred koncem oktobra. Upoštevajmo čas, ki ga organsko gnojilo potrebuje, da se spremeni v rastlini dostopno obliko (cca 14 dni) in čas, ki ga rastlina potrebuje, da vsrka hranilo (cca 7 dni, potrebna aktivna fotosinteza, T tal nad 8 st. C - Jesensko gnojenje z N opravimo po potrebi: obilnost pridelka v letošnjem letu, podaljšana rast in s tem podaljšana raba hranil,

Korenine so v 3. letu starosti nasada razporejena po celotni površini, zato gnojimo celotno površino V juniju, juliju in avgustu sadovnjakov ne gnojimo z dušikovimi organskimi gnojili

Jesensko gnojenje po potrebi, obdelava pospeši dostopnost N

Različne sadne vrste in sorte imajo različne potrebe po hranilih (vir: Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje)

Število zahtevanih feromonskih vab ali lovilnih plošč: Število zahtevanih feromonskih vab ali lovilnih plošč: do vključno 2 ha 1 vaba 2 lovilni plošči do vključno 2 ha 1 vaba 2 lovilni plošči nad 2 do vključno 5 ha 2 vabe 4 lovilne plošče nad 5 do vključno 10 ha 3 vabe 6 lovilnih plošč nad 10 do vključno 50 ha 4 vabe 8 lovilnih plošč nad 50 do vključno 100 ha 10 vab 15 lovilnih plošč nad 100 ha 20 vab 40 lovilnih plošč nad 2 do vključno 5 ha 2 vabe 4 lovilne plošče nad 5 do vključno 10 ha 3 vabe 6 lovilnih plošč nad 10 do vključno 50 ha 4 vabe 8 lovilnih plošč nad 50 do vključno 100 ha 10 vab 15 lovilnih plošč nad 100 ha 20 vab 40 lovilnih plošč

Pomembnejši cilj KOPOP ukrepov je zmanjšana in ciljno naravnana uporaba insekticidov. Uporabno vrednost tega ukrepa predstavljajo naslednji parametri: - Pravilna prostorska in časovna namestitev različnih vab in dispenzorjev - Povezava med ulovom in navodili prognostične službe za varstvo rastlin (fito info)

Pečkarji (jabolka, hruška) Stadij mišjega ušesca (BBCH 54-57) postavitev alkoholnih vab za zmanjševanje populacije vrtnega zavrtača 0,5l stekleničko napolnite z mešanico alkohola in vode (50% alkohol 1:1) pod ali /okoli nje namestimo rumeno lepljivo ploščo Ostranite pokrovček, da lahko tekočina izhlapeva alkohol in plošče je potrebno menjati 1do -2 x/mesec)

Pred cvetenjem, stadij balona (BBCH 54-59) namestitev feromonskih razpršilcev za metodo zbeganja proti zavijačem (jabolčni, breskov); na ha površine se namesti 500 (Rak 3, Isomate) oz. 30 (Exosex) razpršilcev; ob robovih je namestitev bolj gosta (na 1 2 m), v vrsti pa na vsako 5 drevo/1 dispenzor

Metoda zbeganja 500 dispenzorjev /ha nad 1 ha površin Foto Jani Gačnik

Stadij rožnatih popkov do balonskega stadija (BBCH 57 59): Obešanje belih lepljivih plošč za spremljanje jabolčne in hruševe grizlice (prag 30 osebkov na ploščo), 1-3 plošče/ha, obesi se na drugo žico (1,5 1,8 m)

Cvetenje (BBCH 60 69): namestitev feromonskih vab za spremljanje jabolčnega zavijača 1 vaba/2 ha, druga žica, sredina nasada menjava dispenzorja in lepljive podlage 1x/mesec. Uporaba vabe obvezna v sadovnjakih, v katerih se izvaja metoda zbeganja.

Koščičarji (breskve, marelice, nektarine) Stadij mišjega ušesca (BBCH 54-57): postavitev alkoholnih vab za zmanjševanje populacije vrtnega zavrtača Pred cvetenjem, stadij balona (BBCH 54-59): namestitev feromonskih razpršilcev za metodo zbeganja proti breskovemu zavijaču (trenutno ni registriranih pripravkov) Cvetenje (BBCH 60 69): namestitev feromonskih vab za spremljanje breskovega zavijača Pred zorenjem (BBBCH 81~): Obešanje lovilnih pasti (200 vab/ha) proti plodovi vinski mušici sredina nasada; mešanica: 1:3 (rdeče vino:jabolčni kis), sladkor (1 žlica), malo detergenta, da mušice obstanejo v raztopini Luknjice velikosti Doma narejene vabe se ne upoštevajo pri uveljavljanju zahteve SAD_VABE

Koščičarji (češnje, višnje) Velikost plodov kakor grah: Namestitev feromonskih vab ali rumenih lepljivih plošč za spremljanje češnjeve muhe (1-3 plošče/ha, obesimo na drugo žico Pred zorenjem (BBBCH 81~): Obešanje lovilnih pasti (200 vab/ha) proti plodovi vinski mušici

Koščičarji (slive) Stadij mišjega ušesca (BBCH 54-57): postavitev alkoholnih vab za zmanjševanje populacije vrtnega zavrtača Pred cvetenjem (BBCH 51 59): Namestitev belih plošč za nadzor leta češpljeve grizlice, 1-3 plošče/ha, na drugo žico Namestitev feromonskih razpršilcev za metodo zbeganja češpljevega zavijača (trenutno ni registriranih pripravkov) Cvetenje (BBCH 61-65): Namestitev feromonskih vab za spremljanje češpljevega zavijača, 1 vaba/ha, Pred zorenjem (BBBCH 81~): Obešanje lovilnih pasti (200 vab/ha) proti plodovi vinski mušici

Jagodičevje (jagode, borovnice, maline, robide, ribez) Pred zorenjem (BBBCH 81~): Obešanje lovilnih pasti (200 vab/ha) proti plodovi vinski mušici

Lupinarji (orehi) Junij: Namestitev razpršilcev (rodni nasadi) za metodo zbeganja za jabolčnega zavijača (Exosex CP (25 30 razpršilcev/ha) Julij: Namestitev rumenih lepljivih plošč (rodni nasadi, večji) za spremljanje orehove muhe. Na senčno stran dreves se namesti po dve rumeni lepljivi plošči z atraktantom. Prva plošča naj bo obešena na višini 2 m. Drugo namestite na drugo drevo, nekaj deset metrov stran, na višino 6 m. Vabe se pregleduje na 2-3 dni. Za zmanjšanje škode pri posameznih drevesih in v naseljih pride v poštev zaščita pred izletanjem muh s pomočjo koprene, katero razprostrete pod krošnjo dreves. Pet dni po prvem ulovu se izvede zaščitno tretiranje. V avgustu in september se ponovi tretiranje. Plitvo frezanje površine pod drevesi z namenom uničevanja žerk orehove muhe.

Dobra praksa izvajanja varstva nasadov je v neposredni povezavi z kakovostnim nanosom škropilne brozge Rešitve s katerimi lahko izboljšamo kakovost nanosa FFS v trajnih nasadih - izvajanje varstva rastlin v času ko ne piha veter, - imeti redno vzdrževan pršilnik, - redna kontrola nad delovanjem šob - imeti umerjen pršilnik vsaj 1 krat na leto pri polni listni masi trajnega nasada - uporaba pršilnikov z usmernikom zraka

Rešitve s katerimi lahko izboljšamo kakovost nanosa FFS v trajnih nasadih - izvajati redno kontrolo kakovosti nanosa FFS s pomočjo WSP lističev, - izvajati redno kontrolo zanašanja škropilnega oblaka s pomočjo WSP lističev, - izvajati vizuelno kontrolo kakovosti nanosa FFS

Rešitve s katerimi lahko zmanjšamo zanašanje škropilnega oblaka Odmik 20 metrov od sosednjih zemljišč pri uporabi traktorskih pršilnikov in motornih nahrbtnih škropilnic brez dodatne opreme za preprečevanje zanašanja in brez zaščitne rastlinske pregrade.

Rešitve s katerimi lahko zmanjšamo zanašanje škropilnega oblaka Odmik 5 metrov od sosednjih zemljišč pri uporabi traktorskih pršilnikov z dodatno opremo za preprečevanje zanašanja, brez zaščitnih pregrad ali varovalnega rastlinja.

Rešitve s katerimi lahko zmanjšamo zanašanje škropilnega oblaka Postavitev zaščitne pregrade, ki preprečuje zanašanje škropilnega oblaka, ki mora biti enako visoka ali višja od trajnega nasada. Primeri dobrih praks

Tretiranje s FFS se mora izvajati na način, ki preprečuje zanašanje na sosednje parcele Sobivanje na majhnem prostoru

OHRANJANJE GENSKIH VIROV Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi Seznam genska avtohtonih erozija (v nadaljnjem in tradicionalnih besedilu: GEN_SOR), sort kmetijskih rastlin (SEZNAM SE LAHKO SPREMENI) se izvaja na: GERK z vrstami rabe»1100 - njive«,»1160 - hmeljišče«,»1221 - intenzivni sadovnjak«,»1222 - ekstenzivni sadovnjak«,»1230 - oljčnik«in»1211 - vinograd«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev

OHRANJANJE GENSKIH VIROV Za operacijo GEN_SOR velja, da: Seznam avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih se mora rastlin vsako leto izvajati na delu površin, (SEZNAM SE LAHKO SPREMENI) vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna.

OHRANJANJE GENSKIH VIROV jablana: Seznam avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SEZNAM SE LAHKO SPREMENI) Ananasova reneta, Bartolenka, Baumanova reneta, Beli zimski kalvil, Beličnik, Bobovec, Bojkovo jabolko, Boskopski kosmač, Carjevič, Carska reneta, Citronka, Damasonski kosmač, Dolenjska voščenka, Gloria mundi, Gorenjska voščenka, Goriška sevka, Grafenštajnc, Herbertova reneta, Jakob Lebel, Jonatan, Kanadka, Kaselska reneta, Klanferca, Koksova oranžna reneta, Krivopecelj, Lepocvetka, Londonski peping, Lonjon, Majda, Mariborka, Ontario, Ovčji nos, Pisani kardinal, Pohorka, Prinčevo jabolko, Priolov delišes, Rdeča škrbotavka, Rdeča zvezdasta reneta, Rdeči astrahan, Rdeči delišes, Rdeči jesenski kalvil, Rdeči ovčji nos, Rožnik, Šampanjska reneta, Špička, Štajerski mošancelj, Štajerski pogačar, Zeleni štetinec, ata parmena, Zuccalmaglio reneta, Zvezdasto jabolko, Zvončasto jabolko,

OHRANJANJE GENSKIH VIROV leska: Istrska dolgoplodna leska, Istrska okrogloplodna Seznam leska, avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih marelica: Budanjska, rastlin (SEZNAM Debeli flokarji, SE LAHKO Ogrska SPREMENI) marelica, Pišeška, oljka: Buga, Črnica, Mata, Štorta, oreh: Elit, Haloze, MB-24, Petovio, Rače, sliva/češplja: Čačanska rana, Domača češplja, Erzinška, smokva (figa): Bela petrovka, Flazana, Laščica, Miljska, Pinčica, Sivka, Zelenka, višnja: Gorsemska dvojna, Lotova, Šumadinka;

Viri Tojnko S. 2016. Pomen organskih gnojil in uporaba v pridelavi sadja, posvet za pridelovalce ekološkega sadja, Ljubljana, BF, 2. 12. 2016 Unuk T. 2013. Vloga oveska in dušika pri preprečevanju pojava alternativne rodnosti jablan, znanstvena monografija. UM FKBV R. Mihelič, J. Čop, M. Jakše, F. Štampar, D. Majer, S. Tojnko, S. Vršič. 2010 Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. RS MKGP M. Lori, H.Willer. More microbes in organic soil. Media relase September, 2017. Research Institute of Organic Agriculture FiBL. Archive 2017 Pravilnik o pravilni rabi FFS, Uradni list RS, št. 71/2014 Uradni list Republike Slovenije, Stran 1944 / Št. 16 / 26. 2. 2016 42